Na podlagi četrtega odstavka 31. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) in šestega odstavka 6. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik ureja pogoje glede dajanja na trg, sestave in označevanja krme za posebne prehranske namene ter seznam predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene v skladu z:
– Direktivo Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi za posebne prehranske namene (UL L št. 237 z dne 22. 9. 1993, str. 23), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina), Sklepu 1999/486/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 93/74/EGS) in
– Direktivo Komisije 94/39/ES z dne 25. julija 1994 o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene (UL L št. 207 z dne 10. 8. 1994, str. 20), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2008/4/ES z dne 9. januarja 2008 o spremembi Direktive 94/39/ES glede krme za zmanjšanje tveganja za „mlečno“ mrzlico (Besedilo velja za EGP) (UL L št. 6 z dne 10. 1. 2008, str. 4).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »krma« so proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, in proizvodi industrijske predelave ter organske ali anorganske snovi, uporabljene samostojno ali v krmnih mešanicah, ne glede na to, ali vsebujejo dodatke ali ne, za peroralno krmljenje živali;
2. »krmne mešanice« so mešanice posamičnih krmil, z dodatki ali brez njih, ki so namenjene peroralnemu krmljenju živali kot popolne ali dopolnilne krmne mešanice;
3. »popolne krmne mešanice« so mešanice krmil, ki zaradi sestave zadoščajo za dnevni obrok;
4. »dopolnilne krmne mešanice« so krmne mešanice z visoko vsebnostjo določenih snovi, ki pa zaradi sestave zadoščajo za dnevni obrok le v kombinaciji z drugo krmo;
5. »krma za posebne prehranske namene« je krmna mešanica, ki se zaradi svoje posebne sestave ali načina izdelave jasno razlikuje od navadne krme in od medicirane krme ter je na njej navedeno, da je namenjena zadovoljevanju posebnih prehranskih potreb;
6. »posebni prehranski namen« je namen zadovoljevanja posebnih prehranskih potreb določenih hišnih in rejnih živali, katerih presnova, absorpcija ali metabolizem bi lahko bili začasno oslabljeni ali so začasno ali trajno poškodovani in jim zato lahko koristi uživanje krme, prilagojene njihovemu stanju.

(1) Krma za posebne prehranske namene se lahko daje na trg, če:
– izpolnjuje pogoje iz 4. člena tega pravilnika;
– je označena v skladu s 5. in 6. členom tega pravilnika;
– je njena predvidena uporaba navedena na Seznamu predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene, ki je kot Priloga sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Seznam) in
– izpolnjuje druge zahteve, določene na Seznamu.
(2) Poleg določb tega pravilnika se glede:
– označevanja, kakovosti in pakiranja krme uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja kakovost, označevanje in pakiranje krme;
– uporabe dodatkov uporabljajo določbe Uredbe Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 1831/2003 ES z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268 z dne 18. oktobra 2003, str. 29), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 z dne 4. marca 2005 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 o dolžnostih in nalogah referenčnega laboratorija Skupnosti, ki zadevajo vloge za izdajo dovoljenj za krmne dodatke (UL L št. 59 z dne 5. 3. 2005, str. 8);
– neželenih snovi v krmi uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja varnost krme;
– posebnih beljakovinskih proizvodov uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja posebne proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani živali;
– proizvodnje in dajanja na trg krme uporabljajo določbe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1).

Sestava krme za posebne prehranske namene mora biti takšna, da ustreza predvidenim posebnim prehranskim namenom s Seznama. Na deklaraciji krme za posebne prehranske namene so lahko navedeni samo posebni prehranski nameni, navedeni na Seznamu.

(1) Poleg splošnih zahtev glede označevanja krme v skladu s pravilnikom, ki ureja kakovost, označevanje in pakiranje krme, je treba pri krmi za posebne prehranske namene na deklaraciji ali na spremnem dokumentu na posebnem mestu, v skladu z vsebino Seznama, navesti naslednje podatke:
– opredelitev »dietetično«, skupaj z opisom vrste krme;
– navedba posebnega prehranskega namena;
– navedba osnovnih prehranskih značilnosti;
– navedba posebnih zahtev glede označevanja, ki so določene v stolpcu 4 Seznama;
– priporočena doba uporabe krme za posebne prehranske namene.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se v posebnem prostoru na deklaraciji oziroma na spremnem dokumentu navede tudi specifično bolezensko stanje, če to stanje ustreza posebnemu prehranskemu namenu s Seznama. V posebnem prostoru se lahko poleg podatkov iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka navedejo tudi drugi podatki s Seznama.
(3) V navodilih za uporabo krme za posebne prehranske namene oziroma na pakiranju, vsebniku ali nalepki morajo biti navedene tudi opombe oziroma opozorila iz stolpca 6 Seznama.
(4) Določbe pravilnika, ki ureja kakovost, označevanje in pakiranje krme, o označevanju posamičnih krmil v krmnih mešanicah, se uporabljajo tudi za krmo za posebne prehranske namene, če je namenjena živalim, ki niso hišne živali.
(5) Ne glede na določbe pravilnika, ki ureja kakovost, označevanje in pakiranje krme, je pri označevanju krme za posebne prehranske namene mogoče posamična krmila navajati v obliki kategorij, v katerih je zajetih več posamičnih krmil.
(6) Pri označevanju krme za posebne prehranske namene se lahko posebej navede tudi prisotnost ali nizka vsebnost ene ali več analitskih sestavin, ki so bistvene za opis krme glede na posebni prehranski namen. V takih primerih mora biti na deklaraciji proizvoda jasno navedena najvišja ali najnižja dovoljena količina analitskih sestavin, izražena v odstotkih glede na maso.

Poleg določb iz prejšnjega člena je treba pri označevanju krme za posebne prehranske namene upoštevati še naslednja navodila:
– če je v stolpcu 2 Seznama navedena več kot ena prehranska značilnost, označena z »in/ali«, za isti prehranski namen, lahko proizvajalec uporabi eno ali obe značilnosti, da izpolni prehranski namen, opredeljen v stolpcu 1 Seznama. Za vsako od možnosti so zahteve glede označevanja navedene v stolpcu 4;
– če je v stolpcu 2 ali 4 Seznama omenjen krmni dodatek, mora dodatek imeti dovoljenje za dajanje na trg v Skupnosti in ustrezati opredeljeni osnovni prehranski značilnosti s Seznama;
– če je v stolpcu 4 Seznama navedeno, da je treba navesti vire sestavin ali analitskih sestavin, mora proizvajalec pripraviti natančno navedbo (npr. posebno ime sestavin, vrsto živali ali del živali), na podlagi katere je mogoče oceniti skladnost krmila z ustreznimi osnovnimi prehranskimi značilnostmi;
– če je v stolpcu 4 Seznama navedeno, da je treba navesti snov, ki ima dovoljenje kot krmni dodatek, ter jo spremlja izraz »celokupni«, se mora deklarirana vsebnost navezovati tudi na količino, prisotno v naravni obliki, tudi če ni dodana nobena snov. Ne glede na določbe uredbe, ki ureja krmne dodatke in pravilnika, ki ureja krmne dodatke, se navede celotno količino snovi, prisotne tako v naravni obliki, kot količino snovi dodane kot krmni dodatek;
– v skladu s stolpcem 4 Seznama je obvezna navedba »(če so dodane)«, kadar so v krmno mešanico vključene specifične sestavine ali krmni dodatki ali pa je njihova vsebnost povečana izključno za dosego posebnega prehranskega namena;
– zahteve glede označevanja iz stolpca 4 Seznama o analitskih sestavinah in krmnih dodatkih morajo biti količinsko opredeljene;
– priporočena doba uporabe v stolpcu 5 Seznama navaja obseg, v katerem se običajno doseže prehranski namen. Proizvajalci lahko navedejo natančnejše dobe uporabe, v okviru razponov, določenih v stolpcu 5 Seznama;
– če krmilo v skladu s Seznamom ustreza več posebnim prehranskim namenom, mora biti to v skladu z ustreznimi navedbami s Seznama.
– v primeru dopolnilnih krmnih mešanic za posebne prehranske namene morajo biti v navodilih za uporabo ali na označbi navedena navodila za pripravo uravnoteženih dnevnih obrokov.

(1) Seznam se spreminja in dopolnjuje v skladu s postopkom, predpisanim v 9. členu Direktive 93/74/EGS.
(2) Če nosilci dejavnosti poslovanja s krmo oziroma uporabniki krme za posebne prehranske namene ugotovijo, da krma za posebne prehranske namene ali njen način uporabe predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, živali ali za okolje, morajo o tem obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije.

(1) Uradni nadzor krme za posebne prehranske namene izvajajo uradni veterinarji in inšpektorji za kontrolo krme.
(2) Pristojna uradna oseba iz prejšnjega odstavka lahko podatke in dokumentacijo za namene ugotavljanja skladnosti krme za posebne prehranske namene s tem pravilnikom zahteva tudi od osebe, ki je odgovorna za dajanje krme na trg. Če so podatki o tem objavljeni v vsem dostopni obliki, zadošča napotilo na publikacijo.

Z dnem začetka uporabe tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o krmi za posebne prehranske namene (Uradni list RS, št. 93/03).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 30. julija 2008.