Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 17. julija 2008 sprejel

Zavedajoč se poslanstva EU in njenih temeljnih ciljev ter vloge Slovenije kot polnopravne članice EU,
ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
v želji po razvidnih ciljih Slovenije v institucijah EU, še posebej v Svetu EU,
upoštevajoč 18-mesečni program predsedovanja Francije, Češke in Švedske, Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2008 ter Letno strategijo politik za leto 2009,
in ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za obdobje julij 2008–december 2009 zastavila Slovenija,
Državni zbor s to deklaracijo
sprejema temeljne politične smernice glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih aktov EU v obdobju julij 2008–december 2009, ter
se pridružuje, v okviru svojih pristojnosti, skupnim prizadevanjem za izvajanje te deklaracije.
Uvod
Pred EU so nenehni izzivi, ki od njenih držav članic in institucij zahtevajo dolgoročne in trajnostne odgovore. Prvi izmed izzivov, s katerimi se EU sooča danes in ki bodo v ospredju tudi v prihodnjem letu in pol, je zagotovitev nadaljnjega razvoja EU. Ob tem mora EU zagotoviti trajnosten, a hiter odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, oskrba z energijo, konkurenčnost v globalnih ekonomskih odnosih ter koherentno delovanje v mednarodnih odnosih. EU je odločena prispevati tudi k reševanju migracijskih in demografskih izzivov, se boriti za izkoreninjenje revščine, ukrepati proti novim pandemijam in poiskati odgovor na rastoče cene hrane in nafte. Poleg tega mora poskrbeti tudi za številne notranje ukrepe, ki neposredno ali posredno zadevajo njene državljane in gospodarske subjekte.
Slovenija bo v naslednjem letu in pol podpirala vse strateške cilje EU, ki so opredeljeni v 18-mesečnem programu za obdobje julij 2008–december 2009. Na podlagi predstavljenega 18-mesečnega programa prihodnjega predsedujočega tria je Slovenija opredelila tri prednostne cilje: 1) Razvoj Unije – temelj za učinkovitost, podlaga za širitev; 2) Ukrepi unije za dolgoročno kakovost življenja in varnost; 3) Dejavna vloga Unije v globalnem svetu. V okviru teh ciljev si bo Slovenija dejavno prizadevala za izvajanje specifičnih ukrepov. Ob tem bo posebno pozornost namenila tistim, ki so dobili zagon med njenim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici 2008.
1. Razvoj Unije – temelj za učinkovitost, podlaga za širitev
Slovenija podpira nadaljevanje postopkov za ratifikacijo Lizbonske pogodbe v državah članicah, kjer ti še niso zaključeni. Prizadevala si bo, da bi države članice dosegle soglasje glede prihodnosti pogodbe ter da bi določbe pogodbe začele veljati čim prej. Če bodo zaključeni ratifikacijski postopki v vseh državah članicah, bo Slovenija tudi sodelovala pri nadaljevanju pripravljalnega dela za nemoteno uveljavitev Lizbonske pogodbe, da bi se EU v prihodnosti lahko posvetila globalnim izzivom, ki jih prinaša 21. stoletje.
Širitev mora ostati ena izmed prednostnih nalog EU, saj s to politiko Unija širi območje miru, stabilnosti, blaginje, demokracije, človekovih pravic in pravne države. V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2007 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh meril za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta. Slovenija bo še naprej vzpodbujala Makedonijo na njeni poti v EU in upa, da bo poročilo Evropske komisije o napredku Makedonije za leto 2008 pozitivno ter da bo Evropski svet decembra 2008 lahko določil datum za začetek pogajanj te države z EU.
Slovenija si bo še naprej prizadevala za približevanje držav Zahodnega Balkana EU. V času slovenskega predsedovanja je bila vzpostavljena mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, s čimer je postalo vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU nepovraten proces.
V obdobju 2008–2009 je napovedan celovit in obsežen pregled proračuna EU, ki bo zajemal vse vidike porabe proračunskih sredstev in sistema financiranja, vključno s skupno kmetijsko politiko ter strukturno in kohezijsko politiko. Slovenija bo posebno pozornost namenila temu, da bo reforma proračuna EU omogočila njegovo nadaljnje prestrukturiranje ter zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev EU, hkrati pa zagotovila vzdržnost javnih financ EU ob nadaljnjih širitvah.
2. Ukrepi Unije za dolgoročno kakovost življenja in varnost
Tudi po koncu slovenskega predsedovanja ostajajo podnebne spremembe zaradi svojih negativnih posledic in nujnosti takojšnjega učinkovitega ukrepanja med prednostnimi nalogami v globalnem, evropskem ter slovenskem političnem prostoru. Slovenija je trdno prepričana, da sta pravi odgovor na ta izziv pravočasno sprejetje mednarodnega sporazuma za obdobje po letu 2012, pri čemer bo podpirala prizadevanja EU na mednarodni ravni, ter sprejetje in uveljavitev podnebno-energetskega svežnja EU. Slovenija ocenjuje predlog podnebno-energetskega svežnja kot dobro izhodišče in podlago za dogovor, ki ga je treba doseči najpozneje do konca sedanjega mandata Evropskega parlamenta. Med pogajanji si bo prizadevala za upoštevanje različnih izhodišč držav članic, njihovih razmer, zmožnosti in dosežkov ter za spoštovanje potreb po trajnostni gospodarski rasti Unije. Poleg tega je Slovenija prepričana, da ob ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ne smemo pozabiti na prilagajanje podnebnim spremembam. Trajnostno upravljanje z vodnimi viri in gozdnimi ekosistemi, ustrezno prostorsko načrtovanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter informiranje in ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb in možnostih prilagajanja nanje so dodatni ukrepi za celovit odziv na globalno segrevanje.
Na področju energije bo v letu 2008 ključno doseganje končnega dogovora o zakonodaji, ki ureja notranji trg z elektriko in zemeljskim plinom, saj je tudi za Slovenijo pomemben konkurenčen in enoten notranji trg, od katerega mora imeti največ koristi potrošnik. Leta 2009 bo na tem področju pomemben 2. strateški pregled energetike, ki bo ocenil napredek pri doseganju strateških ciljev, dogovorjenih marca 2007. Strateški pregled bo prispeval k oblikovanju priporočil za prihodnji razvoj politik ter k nadaljnjemu delu na področju energetske politike za Evropo, kar je tudi v interesu Slovenije. V pregledu bo preučeno, kako bi se lahko zanesljiva oskrba EU z energijo okrepila s popolnoma delujočim notranjim trgom, izboljšanimi in razvejanimi infrastrukturami in povezavami, boljšim upravljanjem zalog, solidarnostnimi mehanizmi, raznovrstnejšo mešanico energijskih virov in tehnološkim razvojem. Pozornost bo posvečena tudi mednarodni razsežnosti ter dvostranskim in večstranskim sporazumom, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi EU.
Udejanjenje trajnostnih gospodarskih in socialnih reform v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta bo še naprej v središču politik Sveta EU, torej tudi Slovenije. Slovenija si bo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2008 prizadevala za uresničevanje in poglobitev reform v okviru novega cikla lizbonske strategije za obdobje 2008–2010. Tako bo v drugi polovici 2008 pripravila poročilo o izvajanju nacionalnih programov reform, ki bo skupaj s poročili drugih držav članic podlaga za skupno poročilo Evropske komisije o izvajanju reform v letu 2008 in bo potrjeno na spomladanskem Evropskem svetu 2009. Kljub temu, da je drugo triletno obdobje posvečeno izvajanju, je Slovenija prepričana, da je vzporedno s tem procesom treba začeti razmišljati tudi o strategiji za ekonomske in socialne reforme v EU po letu 2010, ko se sedanja lizbonska strategija izteče.
Za zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti v EU je usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami ključnega pomena, zato si bo Slovenija prizadevala za polno izrabo obstoječih mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU. Deseta obletnica ekonomske in monetarne unije v letošnjem letu je priložnost za preučitev učinkov skupne evropske valute in delovanja evroobmočja. Slovenija bo še naprej podpirala širitev evroobmočja in izboljševanje njegovega upravljanja s ciljem makroekonomske stabilnosti in rasti v EU ter krepitve vloge EU na mednarodni ravni.
Slovenija si bo prizadevala, da bi se nadaljevala obravnava položaja na finančnih trgih ter uresničevanje zastavljenih ukrepov v skladu s sprejetimi časovnimi načrti z namenom povrnitve zaupanja v finančne institucije in trge ter izboljšanja finančne stabilnosti.
Konkurenčen notranji trg EU se v dobi globalizacije ne more razvijati neodvisno od zunanjih dejavnikov. Zato se moramo v EU odzvati tudi na izzive mednarodnega gospodarskega okolja. Slovenija želi, da bi EU oblikovala koherentno strategijo za razvoj zunanje konkurenčnosti, ki bi dopolnjevala lizbonsko strategijo.
Upoštevaje ključen prispevek malih in srednjih podjetij h gospodarski rasti in zaposlovanju Slovenija pozdravlja vse evropske pobude na tem področju, še zlasti evropski akt za mala podjetja in evropski statut za mala podjetja. V skladu s tem si bo tudi prizadevala za vzpostavitev ugodne podjetniške klime. Zato bo v okviru pobude »bolje oblikovani predpisi« izpostavila pomen zmanjševanja administrativnih ovir za mala in srednja podjetja.
Ker je dokončno oblikovanje notranjega trga ena pomembnejših prednostnih nalog EU, bo Slovenija podprla ukrepe, ki jih predvideva Pregled notranjega trga, potrjen med slovenskim predsedovanjem. V povezavi s cilji podnebno-energetske politike EU in lizbonske strategije bo bistvenega pomena za razvoj notranjega trga tudi oblikovanje trajnostne industrijske politike.
Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. Slovenija podpira prizadevanja EU, da se oblikuje cenovno sprejemljiv, varen in učinkovit patentni sistem, vključno z enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti.
Leto 2009 bo Evropsko leto inovativnosti in ustvarjalnosti. Zato je še posebej pomembno, da EU pospešeno nadaljuje delo na področju inovativnosti ter hkrati pomen inovativnosti približa podjetjem in državljanom EU. Slovenija zlasti podpira koncept razvoja vodilnih trgov v EU.
Na področju raziskav bo Slovenija dejavno izvajala t. i. Ljubljanski proces, torej vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora in integriranega modela razvoja raziskovalne kariere, ki ga je sprožila med predsedovanjem.
Slovenija si bo prizadevala, da bo v strateškem programu EU za obdobje 2010–2020 na področju izobraževanja in usposabljanja spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti opredeljeno kot ključni dejavnik v podporo konkurenčnosti gospodarstva, trajnostnega razvoja in povezanosti družbe. To odraža pretekle usmeritve Slovenije kot predsedujoče Svetu EU in je hkrati v skladu s cilji evropskega leta inovativnosti in ustvarjalnosti 2009.
Zavedajoč se pomena uskladitve poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, boja proti diskriminaciji in socialne politike, ki je dostopna ter temelji na solidarnosti, se bo Slovenija dejavno vključila v razpravo o prenovljeni socialni agendi. Slednja bo začrtala okvir ukrepov EU na področju socialne politike do leta 2010.
Na področju zdravja bo ključen zakonodajni predlog o pravicah bolnikov v čezmejnem zdravstvenem varstvu. Njegovi cilji so večja pravna jasnost pri dostopu do zdravljenja znotraj EU, zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev in varnosti bolnikov ter razvoj tesnejšega sodelovanja med zdravstvenimi sistemi. Slovenija si bo prizadevala za uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale odgovornost držav članic za trajnostno delovanje svojih sistemov v skladu s temeljnimi vrednotami, in dodano vrednost, ki jo za evropske državljane, tudi slovenske, pomeni boljša dostopnost do zdravstvenih storitev v drugih državah članicah.
Za EU ostaja ključna prednostna naloga zagotavljanje uspešnega izvajanja projekta GALILEO. V tej luči si bo Slovenija še naprej prizadevala za pridobitev sedeža Nadzornega organa GALILEO.
V okviru Haaškega programa bo Slovenija nadaljevala sodelovanje pri izvajanju ukrepov s področja azila, zakonitih in nezakonitih migracij, vizumske politike, upravljanja z zunanjo mejo EU in boja proti terorizmu ter organizirani kriminaliteti. Pozdravljamo tudi priprave za naslednjo večletno strategijo za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice.
Kot država, ki se je ves čas dejavno zavzemala za hitro uvedbo schengenskega informacijskega sistema tudi za nove članice EU, in kot pobudnica dejavnega spremljanja razvoja prihodnjega informacijskega sistema SIS II si bo Slovenija še naprej prizadevala, da bo ta uveden v dogovorjenem roku.
Na področju pravosodja Slovenija pozdravlja vse nove pobude, katerih cilj je izboljšano sodelovanje med pravosodnimi organi. V okviru že utečenega sodelovanja pa Slovenija poudarja pomen nadaljnjega dela na projektu E-pravosodja, ki bo izboljšal učinkovitost evropskega pravosodnega sistema, tudi s pomočjo sodobne informacijske infrastrukture.
3. Dejavna vloga Unije v globalnem svetu
Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev evropske sosedske politike in nadgradnjo odnosov s partnerskimi državami ter spodbujala krepitev t. i. vzhodne dimenzije te politike. Obenem bo podpirala tudi nadaljnjo krepitev sodelovanja v Sredozemlju, tako v okviru Barcelonskega procesa kakor tudi v obliki novega okvira sodelovanja »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«.
V skladu s podeljenim mandatom se bodo pričela pogajanja o sklenitvi novega sporazuma med EU in Rusko federacijo, s katerim naj bi še dodatno okrepili medsebojno strateško partnerstvo. Pozornost bo namenjena izvajanju strategije EU za krepitev odnosov z državami Srednje Azije kakor tudi reševanju zamrznjenih konfliktov na Kavkazu in v Pridnestrju. Posebna skrb bo namenjena tudi krepitvi strateškega transatlantskega sodelovanja in nadaljevanju odnosov z drugimi strateškimi partnerji, kot so Japonska, Kitajska, Indija, ASEAN ter latinskoameriške države. Skladno s prednostnimi nalogami EU bo pozornost namenjena tudi spodbujanju regionalnega povezovanja ter krepitvi Afriške unije in drugih regionalnih organizacij.
Slovenija bo še naprej sodelovala pri prizadevanjih EU za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, posebno pozornost pa bo namenila tudi odnosom z Irakom in problematiki razvoja jedrskega programa v Iranu.
Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v operacijah evropske varnostne in obrambne politike, pa tudi pri nadaljnjem razvoju vojaških in civilnih zmogljivosti ter zagotavljanju učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja.
Prav tako si bo Slovenija še naprej prizadevala za krepitev sodelovanja med EU in mednarodnimi organizacijami, zlasti ZN in NATO. Ena izmed prednostnih nalog v tem okviru, pa tudi širše, bo nadaljevanje dejavne promocije in zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic po svetu.
Skupaj s partnerji bo Slovenija podpirala prizadevanja za postopno liberalizacijo svetovne trgovine ter za krepitev pravil in upravljanja multilateralnega trgovinskega sistema s poudarkom na potrebah držav v razvoju. Dodatna pozornost bo namenjena tudi ukrepom za večjo skladnost politik za razvoj s širšimi zunanjepolitičnimi interesi, tudi v luči pospeševanja doseganja razvojnih ciljev tisočletja.

RAZVOJ UNIJE
Izvajanje nove Pogodbe
V sklepih Evropskega sveta iz junija 2008 so se države članice po negativnem izidu referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe na Irskem zavzele za nadaljevanje ratifikacijskih postopkov v državah, ki pogodbe še niso ratificirale. S tem bi bila izpolnjena zaveza, ki so jo sprejeli evropski voditelji z Berlinsko deklaracijo, da do naslednjih evropskih volitev junija 2009 pripravijo nov skupni temelj oziroma institucionalni okvir za učinkovito delovanje Unije. Republika Slovenija podpira nadaljevanje ratifikacijskih postopkov in čimprejšnjo uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki jo je Državni zbor RS ratificiral 29. januarja 2008.
Možne izhode iz položaja, ki je nastal ob irski zavrnitvi pogodbe, bodo voditelji držav članic iskali na zasedanju Evropskega sveta pod francoskim predsedstvom, v oktobru 2008. Če bo ratifikacija zaključena v vseh državah članicah, se bo nadaljevalo pripravljalno delo za začetek izvajanja določb Lizbonske pogodbe, ki ga je v času svojega predsedovanja pričela Republika Slovenija.
Lizbonska pogodba prinaša namreč vrsto pomembnih institucionalnih in drugih sprememb, kar zahteva intenzivne priprave na njeno izvajanje na več področjih EU. Spremembe so pomembne tako s političnega kot s socialnega, finančnega, gospodarskega in okoljskega vidika.
Če bodo zaključeni ratifikacijski postopki v vseh državah članicah, bo Republika Slovenija dejavno sodelovala pri nadaljevanju pripravljalnega dela za nemoteno uveljavitev Lizbonske pogodbe ter v prihodnje pozornost namenila tudi stabilizaciji institucionalnega okvira in predvsem konkretnim izzivom delovanja Slovenije v okviru EU.
Širitev EU
Širitev ostaja ena izmed prednostnih nalog EU, saj s to politiko EU širi območje miru, stabilnosti, blaginje, demokracije, človekovih pravic in pravne države.
V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2007 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih meril za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta.
Hrvaška v pogajalskem procesu dobro napreduje, vendar sta nadaljnja hitrost pogajanj in njihov zaključek odvisna od hrvaškega napredka pri izpolnjevanju pogojev za odprtje oziroma zaprtje posameznih pogajalskih poglavij, izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogajalskega okvirja, Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in izvajanja revidiranega Pristopnega partnerstva.
V skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2006 za Turčijo še vedno velja začasna ustavitev pristopnih pogajanj za osem poglavij, ki so povezana z Dodatnim protokolom k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo. Dokler Turčija ne bo začela dosledno izvajati Dodatnega protokola, ki pridružitveni sporazum razširja na osem srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Ciper in Malto, za osem poglavij ne bo mogla začeti pogajanj, nobenega drugega poglavja pa ne bo mogla začasno zapreti. Evropski svet bo podal pregled izpolnjevanja te obveznosti konec leta 2008 in v letu 2009 na podlagi rednih letnih poročil Evropske komisije o napredku Turčije.
Dejanski napredek kandidatk Hrvaške, Turčije in Makedonije, pa tudi držav Zahodnega Balkana, bo Evropska komisija ponovno ocenila novembra 2008 v okviru t. i. Širitvenega svežnja 2008. Ta bo poleg rednih poročil o vsaki posamezni državi vseboval tudi predloge za politična priporočila, ki bodo podlaga za sklepe Evropskega sveta decembra 2008. Takšno oceno in predloge političnih priporočil bo Evropska komisija izdelala tudi v letu 2009.
Glede na vsebino letošnjega Sporočila o Zahodnem Balkanu, ki ga je Evropska komisija izdala marca 2008, pričakujemo, da bo poročilo novembra 2008 za Makedonijo pozitivno, če bo izpolnila zahtevane obveznosti. V tem primeru naj bi Evropski svet decembra 2008 določil datum za začetek pogajanj te države z EU, kar Slovenija podpira.
Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bo Zahodni Balkan ostal prednostna naloga širitvenega procesa, pri čemer se zavzemamo za pospešeno približevanje celotne regije EU. Po (predvidenem) zaključku mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami regije do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU se zavzemamo za nadaljnjo konkretizacijo evropske perspektive za državljane Zahodnega Balkana. V zvezi s tem bo Slovenija podprla države Zahodnega Balkana pri izpolnjevanju pogojev za čimprejšnjo uveljavitev brezvizumskega režima z EU.
Širitev evroobmočja
Letošnje leto je deseto jubilejno leto zgodovinske odločitve voditeljev držav EU, da z začetkom leta 1999 enajst držav članic uvede skupno evropsko valuto evro. Ob tej priložnosti je Evropska komisija izdala Sporočilo EMU @10 – uspehi in izzivi po desetih letih ekonomske in monetarne unije. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna. Evro je v letih svojega obstoja dokazal, da je močna in stabilna valuta, druga na svetu, ki se še naprej uveljavlja kot rezervna valuta.
Veliko pozitivnih učinkov uvedbe evra občutijo neposredno državljani EU, na primer nižjo inflacijo, nižje obrestne mere, manj tveganj sprememb deviznih tečajev, odpravo menjave in z njo povezanih stroškov, evro pa je pripomogel tudi h gospodarski rasti in zagotavljanju delovnih mest. Ob tem so znatni pozitivni učinki pri znižanju javnofinančnih primanjkljajev in integraciji trgov, tudi finančnih, kar znižuje stroške poslovanja. Zato ni dvoma, da je širitev območja evra prava usmeritev tudi za naprej. Tako bo sedanjim 15 članicam območja evra že v letu 2009 sledila Slovaška, postopoma pa tudi druge države članice, za katere je prevzem evra obvezen. V letu 2009 bi lahko pričakovali še nekatere postopke za odpravo t.i. odstopanja za katero od novih držav članic, ki bi izpolnila maastrichtska konvergenčna merila ali pogoje za vstop v sistem menjalnih tečajev ERM II. Pri izpolnjevanju meril za prevzem evra je pomembno, da si države prizadevajo za nadaljnji napredek pri fiskalni in strukturni politiki tudi po vstopu v evroobmočje.
Pri delovanju ekonomske in monetarne unije (EMU) so možne in potrebne tudi notranje izboljšave. Možnosti za izboljšano delovanje so na področju upravljanja v območju evra, in sicer pri usklajevanju in nadzoru nacionalnih ekonomskih in proračunskih politik, kar je tudi izziv za večjo usklajenost med Evroskupino in Svetom za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Na mednarodni ravni je v prihodnosti pomembno poenotenje pri zastopanju evroobmočja zunaj EU, torej v mednarodnih institucijah in forumih. Na podlagi sporočila Evropske komisije bo v naslednjih mesecih potekala temeljita razprava z državami članicami, znotraj Sveta EU in z Evropskim parlamentom, pri čemer namerava Evropska komisija predložiti tudi nekatere zakonodajne pobude.
Slovenija podpira nadaljnjo širitev evroobmočja ob spoštovanju meril za prevzem evra in enaki obravnavi držav članic. Slovenija soglaša s polno izrabo mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU. Glede na morebitne zakonodajne pobude Evropske komisije se bodo oblikovala tudi podrobnejša stališča Slovenije.
Celovit pregled proračuna EU
V obdobju 2008–2009 je napovedan celovit in obsežen pregled proračuna EU, ki bo zajemal vse vidike porabe proračunskih sredstev in sistema financiranja. Evropska komisija bo skladno z mandatom Evropskega sveta in Evropskega parlamenta v tem času predlagala svoje videnje možne strukture in usmeritve prihodnjih prednostnih nalog porabe Skupnosti, z oceno, kaj prispeva največjo dodano vrednost in daje najučinkovitejše rezultate. Slovenija bo posebno pozornost namenila prizadevanjem za to, da bo pričakovana reforma proračuna EU omogočila njegovo nadaljnje prestrukturiranje in zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev Skupnosti, hkrati pa zagotovila vzdržnost javnih financ EU ob nadaljnjih širitvah.
INTEGRIRANA PODNEBNA IN ENERGETSKA POLITIKA
Okvire podnebno-energetske politike EU je začrtal Evropski svet na svojem zasedanju marca 2007. Sprejel je srednjeročne in dolgoročne cilje za obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je nujen pogoj za učinkovit boj proti podnebnim spremembam, ter 20-odstotni cilj za rabo obnovljivih virov energije, ki naj bi prinesel pozitivne okoljske vplive in omogočil večjo samooskrbo EU z energijo. Leto 2008 in 2009 sta v znamenju sprejemanja zakonodajnih aktov za uresničitev teh zelo ambicioznih ciljev.
V tem okviru bodo prednostnega pomena nadaljnje vključevanje energetskih in podnebnih ciljev v lizbonsko strategijo ter sprejetje in začetek izvajanja vrste zakonodajnih aktov s področja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih notranjega trga z energijo in novih tehnologij.
Posebnega pomena bo pravočasno sprejetje in začetek izvajanja podnebno-energetskega svežnja, ki obsega Direktivo za prenovo sheme za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktivo o vzpodbujanju obnovljivih virov energije, Direktivo o zajemanju in geološkem shranjevanju CO(2) ter Odločbo o delitvi naporov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo za trgovanje. Navedeni akti iz svežnja se sprejemajo po postopku soodločanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom. Zaradi pomena za mednarodna pogajanja o obdobju po letu 2012 mora biti sveženj sprejet še v tem mandatu Evropskega parlamenta, najpozneje v prvih mesecih 2009. Sveženj je Evropska komisija pripravila konec januarja 2008, za pravočasno sprejetje pa bodo potrebna še velika prizadevanja.
Odločitev za nizkoogljično prihodnost sodi med prednostne politične usmeritve naše države. Vse zgoraj naštete teme so zaradi pričakovanih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov izrednega pomena za Slovenijo.
Podnebne spremembe
Podnebne spremembe zaradi negativnih posledic in nujnosti takojšnjega učinkovitega ukrepanja ostajajo zelo visoko na dnevnem redu svetovne, evropske in slovenske politike. EU bo imela še naprej vodilno vlogo v okviru mednarodnih pogajanj in bo v zvezi s tem morala sprejeti konkretne ukrepe na evropski ravni.
Pogajalski proces za sklenitev globalnega celovitega podnebnega sporazuma za obdobje po letu 2012 v okviru ZN se je močno okrepil. Na srečanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) decembra 2007 na Baliju je bil sprejet časovni načrt, ki predvideva, da mora biti sporazum sklenjen do decembra 2009 v Kobenhavnu. Pomemben vmesni korak bo letošnje decembrsko srečanje pogodbenic Konvencije v Poznanu. Priprave na oba dogodka v Svetu EU že intenzivno potekajo. Vzporedno z naštetim bodo potekale tudi razprave s ključnimi mednarodnimi partnerji. Posebna pozornost bo namenjena državam v razvoju.
Zaradi izpolnjevanja ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zaradi verodostojnosti na mednarodni ravni bo morala EU pravočasno sprejeti ukrepe iz podnebno-energetskega svežnja. Prenovljena shema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov bo morala začeti delovati v letu 2013. Sprejete rešitve bodo morale biti stroškovno učinkovite in preprečiti selitev energetsko intenzivnih industrij v tretje države z ohlapnejšimi okoljskimi standardi. Pri tem pa bo treba upoštevati tudi pravičnost porazdelitve bremen zmanjševanja emisij med vse države članice EU.
Za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev bo poleg podnebno-energetskega svežnja treba sprejeti še kar nekaj ukrepov na različnih področjih: dosledno bo treba izvajati Akcijski načrt za energetsko učinkovitost in v zvezi s tem sprejeti dodatne akte s področja učinkovite rabe energije, treba bo podpirati razvoj novih tehnologij z nizkimi emisijami, sprejeti ukrepe na področju prometa. Tako bo k zastavljenim ciljem pomembno prispevala tudi Direktiva o vključevanju emisij iz letal v shemo za trgovanje, ki bo sprejeta istočasno kot navedeni sveženj ter predpisa s področja avtomobilske industrije – Uredba CO2 in vozila ter Uredba Euro VI. Ob tem namerava Evropska komisija pripraviti tudi druge zakonodajne predloge: za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz tovornega prometa, za zmanjšanje emisij iz ladijskega prometa in za omejitev emisij dušikovega oksida iz letal.
Slovenija se zaveda, da je grožnja podnebnih sprememb ena največjih, s katero se sooča današnji svet. Ukrepati je treba hitro in na vseh ravneh. Zato sta ključnega pomena pravočasni sprejem mednarodnega sporazuma in podnebno-energetskega svežnja in nujno dosledno izvajanje vseh ustreznih že sprejetih zavez. Če želimo uspeti, morajo mednarodni sporazum podpisati vse države sveta, razvite in države v razvoju, ter prevzeti svoj delež prizadevanja. Podnebno-energetski sveženj je dobro izhodišče in podlaga za dogovor med državami članicami EU do konca letošnjega leta. V nadaljnjih pogajanjih je treba upoštevati različna izhodišča držav članic, njihove nacionalne okoliščine, zmožnosti in dosežke ter potrebe po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti.
Vendar pa zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ne bo dovolj, uvesti je treba tudi ukrepe za prilagajanje na že nastale spremembe in tiste, ki se jim ne bo mogoče izogniti. Evropska komisija bo na podlagi obširne javne razprave o Zeleni knjigi o prilagajanju podnebnim spremembam pripravila Belo knjigo, ki bo obsegala ukrepe za zagotavljanje prilagajanja podnebnim spremembam na različnih področjih (npr. za industrijo, kmetijstvo, energetiko, ribištvo, gozdarstvo, turizem, socialno politiko). Večji poudarek bo dan raziskavam, investicijam, pa tudi varovanju ekosistemov ter potrebnosti vključitve prilagajanja v druge ustrezne politike Skupnosti. Ukrepi v Beli knjigi bodo obsegali tudi spremembe obstoječih politik Skupnosti. Izhajajoč iz Bele knjige namerava Evropska komisija v letu 2009 pripraviti tudi potrebne zakonodajne akte.
Na mednarodni ravni bo pozornost namenjena ustreznim razvojnim politikam in programom, ki bodo podpirali doseganje želenih okoljskih ciljev v državah v razvoju, ki so najbolj občutljive na podnebne spremembe.
Prilagajanje podnebnim spremembam je izrednega pomena tudi za Slovenijo. V tem okviru je pomembno zlasti trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri in gozdnimi ekosistemi, ustrezno prostorsko načrtovanje, vloga urbanih območij v prilagajanju in zmanjševanju ogroženosti, trajnostna raba in ohranjanje naravnega bogastva, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter informiranje in ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb in možnostih prilagajanja nanje.
V skladu s sklepi Evropskega sveta bodo do decembra 2008 pripravljena priporočila o ustreznem nadaljnjem ukrepanju glede vpliva podnebnih sprememb na mednarodno varnost. Poudarek bo predvsem na krepitvi sodelovanja s tretjimi državami in regijami. Navedene dejavnosti bodo še podkrepile prizadevanja EU za čimprejšnji sporazum za obdobje po letu 2012 v zvezi s podnebnimi spremembami.
Energija
Druga polovica leta 2008 in leto 2009 bosta odločilna za nadaljnji razvoj predlogov na področju energije in podnebnih sprememb. V navedenem obdobju bo pozornost posvečena tudi nadaljnjemu izvajanju Akcijskega načrta 2007–2009: Energetska politika za Evropo, ki ga je potrdil Evropski svet marca 2007.
Evropska komisija je 23. januarja 2008 predstavila podnebno-energetski zakonodajni sveženj, del katerega je tudi Direktiva o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov. Slovenija ostaja ambiciozna in upa na sprejetje celotnega podnebno-energetskega svežnja še v tem mandatu Evropskega parlamenta (najpozneje aprila 2009). Slovenija je v času svojega predsedovanja opravila več podrobnih obravnav direktive in pripravila poročilo o napredku. Pričakuje se, da bodo v času francoskega predsedovanja potekala nadaljnja pogajanja s ciljem doseči dogovor do decembra 2008. Slovenija se zavzema za primerno rešitev enega od ključnih vprašanj direktive, tj. trgovanja s potrdili o izvoru, in sicer tako, da bi lahko države članice pri tem zaščitile tudi uspešnost lastnih podpornih shem. Glede 10-odstotnega deleža biogoriv Slovenija podpira določitev trajnostnih meril in tržno dostopnost druge generacije biogoriv.
V luči doseganja ambicioznih podnebnih ciljev je Svet EU v prvi polovici leta 2008 potrdil tudi Strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki vključuje obširen načrt za oblikovanje nove evropske agende za energetsko raziskovanje. Naslednje obdobje bo posvečeno izvajanju tega načrta. Komisija v načrtu predvideva vzpostavitev več novih prednostnih evropskih industrijskih pobud, ki se bodo osredotočile na razvoj tehnologij, konec junija pa se bo ustanovila tudi upravljalno-usmerjevalna skupina na visoki ravni.
Za doseganje cilja 20-odstotne večje energetske učinkovitosti do leta 2020 se bo nadaljevalo tudi delo na izvajanju Akcijskega načrta o energetski učinkovitosti. Francosko predsedstvo je že napovedalo, da bo poleg podnebno-energetskega svežnja temu posvetilo največ pozornosti. V tem sklopu se pričakuje preoblikovanje Direktive za označevanje gospodinjskih aparatov in Direktive o energetski učinkovitosti stavb. V Direktivi o energetski učinkovitosti stavb so za nove stavbe in pri večji prenovi obstoječih stavb predpisane obvezne energetske izkaznice stavb in zahtevane minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb.
Posebna pozornost na področju učinkovite rabe energije bo namenjena tudi oblikovanju mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti. K temu naj bi pristopilo kar največ držav, deklaracija pa je odprta za podpis od junija 2008.
Za konkurenčen in enoten energetski trg bo ključno nadaljevanje iskanja končnega dogovora med institucijami glede zakonodaje o notranjem trgu z elektriko in zemeljskim plinom (tretji zakonodajni sveženj za notranji energetski trg), ki naj bi bil dosežen še v tem mandatu Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Slovenija je v času svojega predsedovanja po predložitvi kompromisnega predloga skupaj z Evropsko komisijo dosegla dogovor o ključnih elementih na vseh petih zakonodajnih predlogih v obravnavi.
Evropska komisija bo novembra 2008 predstavila tudi 2. strateški energetski pregled s posebnim poudarkom na zanesljivosti oskrbe. Ta bo prispeval k oblikovanju priporočil za prihodnji razvoj politik ter k pripravi Akcijskega načrta 2010–2012: Energetske politike za Evropo. V pregledu bo zlasti preučeno, kako bi se lahko zanesljiva oskrba EU z energijo okrepila s popolnoma delujočim notranjim trgom, izboljšanimi in razvejanimi infrastrukturami in povezavami, vključno s skladiščenjem in terminali za utekočinjeni zemeljski plin, boljšim upravljanjem zalog, solidarnostnimi mehanizmi, raznovrstnejšo mešanico energijskih virov, tehnološkim razvojem, ki bi pripomogel pri uveljavljanju obnovljivih virov na trgu in zmanjševanju emisij ogljika iz energijskih virov (npr. tehnologije zajema in shranjevanja ogljika). V pregled bodo vključeni tudi mednarodna razsežnost energetske politike ter vsi zadevni dvostranski in večstranski sporazumi, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi EU.
Evropska komisija bo v novi direktivi predstavila tudi revizijo zakonodaje o naftnih zalogah. Predlog nove direktive o naftnih zalogah za spopadanje z izrednimi razmerami v EU bo nadomestil veljavno zakonodajo, ki je delno še iz šestdesetih let prejšnjega stoletja (leta 2006 kodificirana kot Direktiva 2006/67). Namenjen je oblikovanju celovitega orodja politike za spopadanje z motnjami pri dobavi nafte, ki prizadenejo EU, na način, ki ustreza dejanskim okoliščinam.
Slovenija bo dejavno vključena tudi v nadaljevanje dela po nedavno objavljenem Sporočilu Evropske komisije z naslovom Usmeritveni jedrski program, razpravo na Evropskem jedrskem forumu (ENEF) ter rezultate dela skupine visokih predstavnikov za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki.
RAST IN DELOVNA MESTA
Spodbujanje trajnostne gospodarske in socialne reforme v Evropi v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta bo še naprej v središču načrtov politik Evropske komisije ter dela Sveta EU. Zaradi vpliva svetovnih pretresov na evropsko gospodarstvo in povečanja cen surovin bo morala EU poglobiti svoje strukturne reforme tako na ravni EU kakor na ravni držav članic.
Drugi triletni cikel lizbonske strategije (2008–2010)
Spomladanski Evropski svet 2008 je uspešno začel drugo triletno obdobje, ki mora postati obdobje izvajanja lizbonske strategije in uresničevanja postavljenih ciljev. Evropski svet 2008 je potrdil Integrirane smernice za drugo triletno obdobje ter soglašal, da izbrane štiri prednostne naloge ostajajo pomemben element pri pospeševanju rasti in delovnih mest. Naslednji predsedujoči trio bo prednostno spodbujal izvajanje lizbonskih reform.
Kljub poudarku na izvajanju pa se bo v naslednjem triletnem obdobju morala začeti tudi razprava o prihodnosti lizbonske strategije. Po desetletju izvajanja uspešnih ekonomskih in strukturnih reform teh ne smemo opustiti, pač pa jih premišljeno strateško nadaljevati, s ciljem okrepiti tako notranjo kot zunanjo konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti
Lizbonski program Skupnosti 2008–2010 na ravni EU smiselno dopolnjuje nacionalne programe reform. Prihodnji trio bo v okviru svojih pristojnosti nadaljeval delo na izbranih 10 prednostnih področjih, ki so bila izpostavljena v Lizbonskem programu, ter zagotovil, da se bo vsako leto poročalo o napredku.
Izvajanje nacionalnih programov reform
Države članice bodo v drugi polovici leta 2008 pripravile poročila o izvajanju nacionalnih programov reform, na podlagi katerih bo Evropska komisija pripravila skupno poročilo o izvajanju programov reform v EU. Poročilo bo kot ponavadi objavljeno decembra in bo podlaga za spomladanski Evropski svet 2009.
MAKROEKONOMSKA VPRAŠANJA
Izboljšano usklajevanje ekonomskih politik
Za zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti v EU je usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami ključnega pomena, kar še toliko bolj velja v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah na globalni ravni. Priporočilo Sveta o širokih smernicah ekonomskih politik za obdobje 2008–2010 ne spreminja smernic, ki so veljale za obdobje 2005–2008, saj je bilo v razpravah ugotovljeno, da so te ustrezne, zaradi spremenjenega okvira v času od sprejema prejšnjih pa se je spremenilo spremljevalno besedilo. Nadaljevala se bo racionalizacija obravnave ocen programov stabilnosti in konvergenčnih programov. Svet bo skrbel za učinkovito in racionalno vodenje teh postopkov. Pri ocenjevanju nacionalnih programov reform, ki bo potekalo v okviru integriranih smernic in posebnih priporočil za države članice, so prav tako potrebne izboljšave.
Instrumenti politik morajo biti skupaj z učinkovitimi širšimi smernicami ekonomskih politik in priporočili za posamezne države usmerjeni k spodbujanju stabilnega gospodarskega razvoja v vseh državah članicah ter k doseganju visoke stopnje skladnosti, zlasti v tistih državah članicah, ki so del evroobmočja. Nadzor ekonomskih politik naj bi v večji meri vključeval tudi strukturne reforme ter makroekonomska neravnotežja.
Slovenija podpira tesno sodelovanje držav članic pri usklajevanju ekonomskih politik kakor tudi racionalizacijo postopkov multilateralnega nadzora. Soglaša s polno izrabo mehanizmov koordinacije ekonomskih politik v EU.
Finančna stabilnost
Obravnava finančne stabilnosti je bila v ospredju razprav na najvišjih evropskih in mednarodnih ravneh v drugi polovici 2007, nadaljevala pa se je v letošnjem letu in bila tudi visoko na dnevnem redu v času našega predsedovanja. Glede na pretrese na finančnih trgih, ki trajajo od izbruha krize na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil avgusta lani, so bile redno obravnavane razmere na finančnih trgih in posledice za gospodarstvo ter potrebni ukrepi za regulacijo in nadzor finančnih trgov. Bistvo ukrepov je ureditev razmer, prednostno pa povrnitev zaupanja v finančne trge, saj je prav to zelo načeto. V času slovenskega predsedovanja so bili posodobljeni časovni načrti obravnave in sprejemanja ukrepov na različnih področjih regulacije in nadzora finančnih trgov, in sicer: t. i. Lamfalussyjev časovni načrt za urejanje in nadzor finančnih storitev (osnovni sprejet decembra 2007), časovni načrt za zagotavljanje finančne stabilnosti EU in časovni načrt kot odziv na pretrese na finančnih trgih (oba osnovna sprejeta oktobra 2007). Podpisan in uveljavljen je Memorandum o sodelovanju pri čezmejni finančni stabilnosti med ministrstvi za finance, centralnimi bankami in nadzorniki finančnih trgov v državah članicah EU, ki je bil usklajen pod slovenskim predsedstvom. Izvajanje tega memoranduma bo v prihodnje med velikimi izzivi. Časovni načrti, ki so sistemskega značaja, eden pa je še posebej spodbujen s pretresi na finančnih trgih, okvirno začrtujejo delo različnih institucij, Sveta EU, Evropske komisije, nadzornikov, centralnih bank držav članic itd. za obdobje do konca leta 2009. Svet EU si bo v skladu s časovnimi načrti prizadeval doseči konkretne rezultate.
Področja, ki jih je treba zaradi pretresov na finančnih trgih posebej obravnavati in dodatno analizirati na ravni EU in na mednarodni ravni, so vprašanja preglednosti za vlagatelje, trge in regulatorje, standardov vrednotenja, vključno z nelikvidnimi sredstvi, bonitetni okvir, obvladovanje tveganj in nadzor v finančnem sektorju ter delovanje trga, vključno z vlogo bonitetnih agencij.
Delo bo potekalo tudi v okviru t. i. Lamfalussyjevega procesa sprejemanja in izvajanja zakonodaje na področju finančnih storitev, vključno s finančnim nadzorom. Pomembna je vključitev razsežnosti EU v mandat nacionalnih nadzornikov, izboljšave delovanja EU-odborov nadzornikov finančnih trgov in nadzor finančnih skupin v okviru kolegijev nadzornikov. Nadaljevati bo treba razpravo o delitvi bremen v primeru finančnih kriz čezmejnih finančnih institucij, ko so potrebna tudi nacionalna proračunska sredstva, upoštevaje ekonomske učinke krize v prizadetih državah in nadzorni okvir države gostiteljice in gostujoče države.
V okviru dela na finančni stabilnosti bo spomladi 2009 izvedena obsežna simulacija čezmejne finančne krize. Delo bo potekalo tudi na jamstvenih shemah za depozite, ki so za zaupanje v finančne trge izrednega pomena. Zaradi zagotavljanja makroekonomske stabilnosti bo treba redno spremljati položaj na finančnih trgih pa tudi izvajanje ukrepov, ki jih določajo časovni načrti za izboljšanje učinkovitosti in konvergence finančnega nadzora, dopolnitve bonitetnega okvira v bančnem sektorju in izboljšanje okvira EU za finančno stabilnost, vključno z ureditvijo upravljanja kriz. Na ta vprašanja se bo vrnil tudi Evropski svet, najpozneje jeseni letos.
V okviru ureditve finančne stabilnosti lahko navedemo tudi dva pomembna zakonodajna predloga, in sicer nadaljevanje dela na predlogu direktive Solventnost II ter za jesen napovedanem predlogu Evropske komisije glede sprememb direktive o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije.
Slovenija si bo še naprej prizadevala za ustrezno obravnavo položaja na finančnih trgih ter izvajanje zastavljenih ukrepov v skladu s sprejetimi časovnimi načrti. Prav tako se bo zavzemala za napredek pri sprejemanju zakonodajnih predlogov s tega področja. V tem okviru so za Slovenijo še posebej pomembna vprašanja regulacije nadzora čezmejnih finančnih skupin ter delitve bremen ob težavah finančnih institucij.
EU v sodelovanju z mednarodnimi partnerji (predvsem pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD) razvija skupni pristop glede državnih premoženjskih skladov, upoštevaje nacionalne posebnosti v skladu s petimi načeli, ki jih je EU že sprejela v letošnjem letu. Cilj na tem področju je sklenitev mednarodnega prostovoljnega dogovora o kodeksu ravnanja glede državnih premoženjskih skladov in določitev načel za države prejemnice. Glede državnih premoženjskih skladov Slovenija podpira usklajen pristop, ki ne posega v nacionalne posebne pravice in obstoječa pooblastila za zaščito legitimnih javnih ciljev in interesov, pač pa omogoča uskladitev pričakovanj v zvezi z njihovo povečano preglednostjo, predvidljivostjo in odgovornostjo ter vpliv EU pri iskanju globalnih rešitev.
Kakovost in vzdržnost javnih financ
Eden od pomembnejših izzivov za EU na makroekonomskem področju je doseči nadzor nad porabo javnih sredstev ter zagotoviti dolgoročno fiskalno vzdržnost in učinkovitost javnih financ. Kakovost javnih financ je ključ za zagotavljanje gospodarske rasti in zaposlenosti v skladu z lizbonsko strategijo. Na ravni EU je treba spodbujati usklajevanje različnih reformnih procesov (npr. pokojninske reforme in reforme trga dela) in podpirati dejavno vključenost ter vseživljenjski pristop k človeškemu kapitalu. Ob tem je treba podrobneje oceniti tudi učinkovitost in uspešnost javne porabe za raziskave in razvoj ter izobraževanje glede na tesno povezavo med visokošolskim izobraževanjem ter produktivnostjo in rastjo.
Svet bo ta vprašanja ponovno obravnaval v prvi polovici leta 2009, in sicer z analizo sestave javne porabe, preučil pa bo tudi s tem povezane probleme staranja prebivalstva. Na Evropskem svetu spomladi 2009 pričakujemo obravnavo letnega poročila ter ambiciozne sklepe na temo kakovosti javnih financ. Drugo poročilo (jeseni 2009) bo namenjeno pregledu dolgoročne vzdržnosti javnih financ v državah članicah.
Pakt stabilnosti in rasti
Makroekonomska stabilnost omogoča boljše spopadanje z dolgoročnimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, globalizacija, podnebne spremembe, finančna stabilnost. V okviru proračunske ureditve EU, določene v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti, so za to predvideni ustrezni instrumenti. Svet EU se zavezuje k nadaljnjemu izvajanju revidiranega Pakta stabilnosti in rasti. Zavzemal se bo za konsistentnost med srednjeročnimi zahtevami fiskalnih politik in izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ držav članic. Pri tem bo v letu 2009 ključen dogovor o metodologiji določanja in ocenjevanja novih srednjeročnih ciljev, ki bo vključeval implicitne obveznosti zaradi staranja prebivalstva.
Boljše splošno proračunsko stanje v EU daje manevrski prostor za sprožitev samodejnih stabilizatorjev v primeru poslabšanja gospodarskega položaja. V zadnjem letu je bila dosežena znatna javnofinančna konsolidacija v EU in po juliju 2008 bo Madžarska edina država v postopku čezmernega proračunskega primanjkljaja. S tem se pozornost fiskalnih politik usmerja na strukturni položaj javnih financ. Države, ki so uresničile svoje srednjeročne cilje, bi morale ohraniti stabilen strukturni položaj, druge države pa bi morale v skladu z mnenji Sveta o programih stabilnosti in konvergenčnih programih začeti hitreje zmanjševati proračunski primanjkljaj in javni dolg.
Slovenija podpira dosledno spoštovanje Pakta stabilnosti in rasti in njegovo nadaljnjo uporabo. Zavzema se za večji poudarek preventivnemu delu tega pakta ter za dodatno pozornost kakovosti in dolgoročni vzdržnosti javnih financ držav članic, tako v primeru postopkov pri čezmernih primanjkljajih kot pri preprečevanju primanjkljaja.
Statistika
Glavna naloga statistike v EU je zagotoviti, da bodo na voljo visokokakovostne, zanesljive in relevantne uradne statistične informacije. Pri tem je treba upoštevati več vidikov:
– načela Kodeksa ravnanja evropske statistike,
– potrebe uporabnikov statističnih podatkov in
– potrebe po novih podatkih.
Po drugi strani pa je treba skrbeti tudi za zmanjševanje upravnih bremen na strani poročevalcev ter za ustrezno razmerje med stroški in učinkovitostjo. S tem so povezana prizadevanja za poenostavitev statističnih zahtev s prerazporejanjem prednostnih nalog in za boljšo uporabo že obstoječih podatkov.
Slovenija se bo preko svojih predstavnikov vključevala v pripravo zakonodajnih aktov na področju statistike že na samem začetku, torej ko bo predlagatelj potrebo predstavil, ter dejavno sodelovala v postopku sprejemanja predlogov pravnih predpisov. Pri tem bo sledila predstavljenim ciljnim smernicam. Med pomembnejšimi dosjeji, ki se bodo najverjetneje obravnavali še v letu 2009, so:
– Uredba o evropski statistiki (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU; obravnava bo morda zaključena v drugi polovici 2008, lahko pa še pozneje);
– Uredba o statistiki Skupnosti glede zunanje trgovine z državami nečlanicami (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU);
– Uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami (ki se že obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU);
– Uredba o statistiki fitofarmacevtskih sredstev (ki se trenutno že obravnava na delovni skupini Sveta EU, sprejem pa se lahko zavleče v leto 2009);
– Uredba o statistiki rastlinskih pridelkov (obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU se bo predvidoma začela v drugi polovici leta 2008);
– Uredba o statistiki turizma (kjer se šele pričakuje predlog Evropske komisije);
– Uredba o statistiki informacijske družbe (kjer se šele pričakuje predlog Evropske komisije).
KONKURENČNOST
EU si je z lizbonsko strategijo zadala cilj postati najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo do leta 2010. Ambicije so velike, zato je pomembno, kakšne dejavnosti si zastavimo na poti do tega cilja.
Dejavnosti morajo spodbujati vse ukrepe in pobude, notranje in zunanje, s katerimi se prispeva k izboljšanju in varovanju evropske konkurenčnosti v globalnem smislu in ki bodo Evropo naredile ne samo eno od možnih lokacij, kamor bi vlagatelji lahko investirali svoj kapital, ampak prvo, kamor bi ga sploh želeli investirati.
Zunanja razsežnost konkurenčnosti
Naslednje predsedujoče države članice nameravajo nadaljevati izvajanje Sporočila Komisije: Globalna Evropa, saj je potrebno, da EU enotno pristopi k oblikovanju svoje globalne vizije in jo razvija vzporedno s svojo interno strategijo konkurenčnosti. Ena izmed prednostnih nalog bo zato okrepitev zunanje konkurenčnosti EU in spodbujanje liberalnih trgovinskih politik, ki so njeno glavno gonilo.
Evropska politika mora spodbujati gospodarstvo, da se osredotoči na proizvajanje izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, uvaja nove inovativne tehnologije ter zaposluje visoko izobraženo delovno silo. EU mora voditi v t. i. »tekmi za vrh« in postavljati standarde, ki omogočajo nadaljnji razvoj ne samo evropskega, ampak tudi svetovnega gospodarstva.
Politika malih in srednjih podjetij (MSP)
MSP imajo glavno vlogo pri zagotavljanju rasti in zaposlovanja v EU, zato mora biti načelo dajanja prednosti majhnim (angl. »Think Small First«) vključeno tudi v zakonodajni okvir ter politike, ki so namenjene spodbujanju MSP. Dejavnosti na področju politike podpore MSP bodo temeljile na prihajajočem evropskem aktu za mala podjetja, ki bo izdan začetek julija 2008 in bo na integralen način zajel vizijo razvoja podpornih instrumentov za MSP, vključno z izboljšanjem dostopa do finančnih sredstev, dostopom na trg ter ukrepi za kakovostno rast podjetij. Poudarek v okviru razvoja podjetništva bo šel tudi v smeri podjetniškega izobraževanja na vseh stopnjah šolskega sistema ter promocije podjetništva.
Slovenija pozdravlja prizadevanja EU na tem področju in si tudi sama prizadeva za vzpostavitev ugodne podjetniške klime za razvoj MSP, tudi s pomočjo instrumentov, ki jih nudi EU.
Industrijska politika
Industrijska politika ima ključno vlogo v okviru prizadevanj EU za doseganje lizbonskih ciljev, poleg tega pa je pomemben dejavnik pri reševanju podnebnih sprememb.
Naslednji predsedujoči trio se bo posvetil predvsem trajnostni industrijski politiki. Sporočilo bo Evropska komisija objavila junija 2008, obravnavano pa bo pod francoskim predsedstvom. Dokument se bo v paketu s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo navezoval na trajnostno usmerjeno obnašanje potrošnikov, usmeritve proizvodnje k okolju prijaznemu delovanju ter na ekoindustrije in energetsko intenzivne industrije v povezavi z dostopom do strateških virov.
Nadaljevalo se bo uresničevanje usmeritev iz Sporočila o sodobni industrijski politiki iz leta 2005, saj bo Evropska komisija v skladu s tem okvirjem tudi v prihodnje pripravljala sektorske oziroma horizontalne pobude. Med drugim bo posebna pozornost namenjena spodbujanju konkurenčnosti v obrambni industriji. Na tem področju sta trenutno v prvi obravnavi dva predloga direktiv, ki se nanašata na javna naročila v obrambnem sektorju ter na vzpostavitev notranjega trga za obrambne proizvode.
Politika konkurence
Za sprostitev potenciala podjetij bo Evropska komisija pospešeno ukrepala na področju konkurence, zlasti na podlagi preiskav sektorjev, strožjega izvajanja protimonopolne politike in državnih pomoči v sektorjih, ki so poglavitnega pomena za uspeh lizbonske strategije (kot so mrežne gospodarske panoge, finančne storitve ter informacijske in komunikacijske tehnologije).
Bolje oblikovani predpisi
Pobuda za bolje oblikovane predpise je sestavni del lizbonske strategije, ki ostaja pomembno področje delovanja v institucijah EU. Z intenzivnim izvajanjem boljše priprave predpisov lahko znatno prispevamo k uresničevanju ciljev povečanja gospodarske rasti ter boljših delovnih mest, v Sloveniji in EU.
Med prednostnimi dejavnostmi ostaja tudi nadaljevanje evropskega projekta za 25-odstotno zmanjšanje administrativnih stroškov do leta 2012. V januarju 2009 bo Evropska komisija pripravila tretje strateško poročilo o izvajanju akcijskega programa za zmanjševanje upravnih obremenitev in ocenila doseženi napredek na tem področju.
Evropska komisija namerava v letu 2009 tudi predstaviti številne nove predloge za sprejemanje hitrih zakonodajnih ukrepov in predlogov za poenostavitev zakonodaje.
Vzporedno s temi dejavnostmi se bo nadaljevalo ozaveščanje o usklajevanju, spremljanju, izboljševanju in pospeševanju procesa za boljšo pripravo predpisov, spodbujanje zgodnejšega vključevanja zainteresirane javnosti v proces priprave predpisov ter stalnega zbiranja predlogov za odpravo administrativnih ovir.
Slovenija podpira prizadevanja EU pri zmanjševanju administrativnih ovir za mala in srednja podjetja na ravni evropske zakonodaje in daje prednost reševanju tega vprašanja tudi na nacionalni ravni.
Carina
Delovna skupina Sveta za carinsko unijo (zakonodajo in politiko) se bo ukvarjala s carinskimi vidiki boja proti ponarejenemu blagu in izvajanja varstva pravic intelektualne lastnine. Leta 2008 se bo iztekel v letu 2005 potrjeni akcijski načrt, zato ga bo treba prenoviti. Naslednja predsedujoča, Francija, je omenjeno področje razglasila za eno od svojih sektorskih prednostnih nalog.
Sklepi Sveta o strategiji za razvoj carinske unije bodo podlaga za oblikovanje nove carinske strategije, pri čemer bo treba posebno pozornost nameniti usklajenemu pristopu pri uvajanju projektov e-carine in novih postopkov po posodobljenem carinskem zakoniku. Da bi posodobljeni carinski zakonik, ki je bil sprejet februarja 2008, lahko začeli uporabljati in izvajati, mora Svet dokončno rešiti vprašanja o centralnem carinjenju ter uveljaviti izvedbeno uredbo za izvajanje novega carinskega zakonika.
Med redne naloge Sveta sodi tudi izvajanje že sklenjenih sporazumov o medsebojnem carinskem sodelovanju in spremljanje pogajanj za nove sporazume, bodisi samostojne ali v okviru širših dogovorov (npr. sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo). V okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) se bodo nadaljevala pogajanja o sklenitvi protokola o nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki. Če bo pogajalski krog iz Dohe uspešno zaključen, pa bo treba v okviru skupnostne zakonodaje uveljaviti novi sporazum STO o olajševanju trgovine.
Turizem
Turizem je pomemben gospodarski sektor, ki precej prispeva k zaposlovanju in nastanku novih delovnih mest, zato je za njegov nadaljnji razvoj potrebna strateška vizija, ki se bo oblikovala v okviru Evropskega turističnega foruma. V letu 2008 ga bo gostila Francija.
Strategija notranjega trga
Prihodnji trio bo veliko pozornosti namenil utrjevanju notranjega trga EU, ki je ključnega pomena za razvoj notranje in zunanje konkurenčnosti EU. Podlaga za delo bosta Pregled notranjega trga in strategija, ki jo je potrdil spomladanski Evropski svet 2008. Delo v Svetu EU se bo nadaljevalo s sprejemanjem zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, predvidenih v Pregledu notranjega trga, ki so pomemben element na poti do polne uresničitve notranjega trga.
Uskladitev sektorske zakonodaje na področju notranjega trga blaga bo potekala v skladu z zakonodajnim okvirom oziroma svežnjem za proizvode, ki je bil sprejet v letu 2008. Za posodobitev enotnega trga za blago bo Evropska komisija pripravila več sektorskih direktiv t. i. novega pristopa. Tako se bo delo v Svetu EU nadaljevalo na področju varnosti igrač, kozmetike in gradbenih proizvodov. V letu 2009 tudi poteče rok za prenos Direktive o storitvah v nacionalno zakonodajo – zato je pravočasno in kakovostno izvajanje prednostna naloga vseh držav članic.
V okviru tehnične uskladitve na področju motornih vozil se bo nadaljevalo delo na predlogu uredbe o splošni varnosti motornih vozil in o pnevmatikah, ki naj bi ga Evropska komisija predstavila konec meseca maja letos. Predlog uredbe bo rezultat projekta CARS 21 in del integralnega pristopa pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz osebnih vozil. Predlog uredbe naj bi uveljavljal sistem elektronskega nadzora stabilnosti vozila (ESC) in druge napredne sisteme za zaviranje. Predlog naj bi hkrati omogočil večjo preglednost predpisov na tem področju, saj naj bi v obdobju med leti 2014 in 2016 razveljavil petdeset obstoječih direktiv.
Pri spremljanju pregleda politike enotnega trga bo ključnega pomena vzpostaviti skupna partnerstva med Evropsko komisijo in državami članicami za uporabo in izvajanje zakonodaje s področja enotnega trga ter jasno opredeliti vloge in deljene odgovornosti Evropske komisije ter držav članic v smislu delovanja enotnega trga.
Intelektualna lastnina
Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja. Delo v Svetu EU bo zato nadaljevalo prizadevanja za dosego napredka pri oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine v EU. Eden od ciljev teh prizadevanj je oblikovati cenovno sprejemljiv, varen in učinkovit patentni sistem, vključno z enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti. Delo v Svetu EU se bo nadaljevalo tudi na poenotenju ureditve varstva avtorske in sorodnih pravic, pa tudi na učinkovitejšem uveljavljanju pravic industrijske lastnine.
Evropska komisija ima v načrtu predstaviti celovito strategijo na področju intelektualne lastnine. Sporočilo bo predstavila poleti 2008.
Finančne storitve
Finančne trge v EU, vključno s trgi maloprodajnih finančnih storitev, je treba bolje povezati, saj so še vedno precej razdrobljeni. Svet EU bo na tem področju deloval v smeri začrtane strategije, opredeljene v Beli knjigi za finančne storitve za obdobje 2005–2010, hkrati pa bo okrepil in posodobil regulativni okvir v skladu z novimi zahtevami finančnih trgov.
Strateška zakonodajna predloga na tem področju sta predlog direktive Solventnost II, ki se že intenzivno obravnava v Svetu EU in Evropskem parlamentu, in posodobitev Direktive o investicijskih skladih (t. i. Direktiva UCITS), katere predlog se od Evropske komisije pričakuje čim prej. Cilj Direktive Solventnost II je izboljšanje zaščite imetnikov zavarovalnih polic in upravičencev iz zavarovanj, zagotavljanje enotnega zavarovalniškega trga in s tem prispevek h konkurenčnosti zavarovalnega sektorja EU. S posodobitvijo Direktive UCITS pa bi investitorjem zagotovili ustrezna razkritja, ki bi jim pomagala pri investicijskih odločitvah, obenem pa omogočili industriji manjše stroške in koristi specializacije na notranjem trgu EU.
Jeseni se bo začela tudi revizija Direktive o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije z namenom posodobitve in zmanjšanja regulativnih obremenitev držav članic in bančne industrije ter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem finančne stabilnosti. Prilagojena bo tudi zakonodaja s področja vrednostnih papirjev, še posebej Direktiva o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (SFD) in Direktiva o dogovorih o finančnem zavarovanju (FCD), katere obravnava se je v Svetu EU pričela v mesecu aprilu 2008 pod slovenskim predsedstvom. Gre za nadgradnjo dveh zakonodajnih ukrepov, potrebnih spremembe zaradi razvoja in rasti evropskega finančnega sektorja, ki ga poganjajo predvsem globalizacija, evropsko združevanje, finančne in tehnološke inovacije.
Delo se bo pospešeno nadaljevalo tudi na področju infrastrukture finančnih trgov v zvezi z izračunom in poravnavami. Tržne infrastrukture, ki so bile v osnovi prilagojene domačim trgom, se morajo prilagoditi čezmejnemu delovanju.
Na področju maloprodajnih finančnih storitev kljub napredku v zadnjih letih potrošniki še vedno ne morejo v celoti izkoristiti prednosti enotnega trga. Težišče delovanja na tem področju bo v prihodnosti na krepitvi možnosti potrošnikov, da se odločajo na podlagi prejetih informacij.
Svet EU bo nadaljeval delo na nadaljnjem poenotenju trgov hipotekarnih kreditov v skladu s sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) z dne 14. maja 2008 in Belo knjigo o hipotekarnih kreditih, z namenom povečati zaščito potrošnika in okrepiti delovanje in stabilnost kreditnega trga EU. Svet EU bo nadaljeval tudi delo na povečanju mobilnosti bančnih računov, na izvajanju enotnega evropskega plačilnega območja, na vezani prodaji produktov ter čezmejnih izterjavah med potrošniki in ponudniki finančnih storitev. Zaradi nedavnih dogodkov na finančnih trgih je za razvoj in stabilnost trgov še posebej pomembno finančno izobraževanje potrošnikov/gospodinjstev, ki bo na podlagi sporočila Evropske komisije in sklepov Sveta EU prav tako predmet nadaljnjega dela v Svetu EU. Svet bo obravnaval tudi morebitne pobude Evropske komisije za razvoj politik na področju finančnih storitev po letu 2010.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za napredek pri ključnih zakonodajnih predlogih na tem področju – Solventnost II, UCITS, Direktiva o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije, ki bodo omogočili ustrezno delovanje čezmejnih finančnih skupin in nadzor nad njimi ter reševanje vprašanja delitve bremen ob finančnih krizah. Prav tako bo podpirala napredek na tistih področjih maloprodajnih finančnih storitev, ki prinašajo koristi potrošnikom v EU. Pri predlogu direktive SFD/FCD si Slovenija prizadeva, da bi predlog v največji možni meri sledil potrebam na trgu ter pripomogel k reševanju morebitnih prihodnjih nestabilnosti na finančnih trgih.
Storitve splošnega gospodarskega pomena
Naslednje predsedujoče države se zavedajo pomena storitev splošnega gospodarskega pomena za povečevanje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije. Največji izziv pri zagotavljanju teh storitev je najti ustrezno razmerje med funkcionalnostjo in finančnimi omejitvami.
V skladu s Sporočilom Komisije o storitvah splošnega gospodarskega pomena, ki je bila izdana novembra 2007, se bo nadaljevalo delo v Svetu EU. Posebna pozornost bo namenjena nadaljnji liberalizaciji mrežnih industrij.
Pravo družb
Evropska komisija bo julija 2008 predstavila predlog direktive Evropski statut za mala podjetja, ki se bo obravnaval na delovnih skupinah pod francoskim in češkim predsedstvom. Namen tega predloga direktive je povečati čezmejno mobilnost in konkurenčnost MSP v EU.
V skladu s pobudo zmanjševanja administrativnih bremen bosta med prednostnimi nalogami poenostavitev in posodobitev področja gospodarskega prava, računovodstva in revizije.
Javna naročila
Pregledna in jasna pravila javnega naročanja so zelo pomembna za zagotavljanje polno delujočega in integriranega notranjega trga.
Na delovni skupini Sveta se bo nadaljevala obravnava predloga direktive o javnih naročilih za obrambne proizvode, ki ga je Evropska komisija predstavila v decembru 2007. Poleg tega bodo predlagana nova področja delovanja, kot so zeleno javno naročanje, dostop MSP do trga javnih naročil ipd.
Obdavčitev
Prednostna naloga EU na davčnem področju je pospešitev dela v zvezi z obdavčitvijo v EU, z namenom povečati preglednost in enostavnost ter zmanjšati administrativne stroške in stroške v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti. S tem bi dosegli izboljšanje poslovnega okolja na notranjem trgu EU in okrepili konkurenčnost evropskega gospodarstva kot celote, ne da bi bili pri tem ogroženi davčni prihodki.
V okviru EU se bo nadaljevalo delo na področju krepitve boja proti davčnim goljufijam. V zvezi s tem je Evropska komisija že predstavila prvi zakonodajni predlog, ki se obravnava na delovni skupini Sveta EU, jeseni pa napoveduje še dodatne predloge. Slovenija, tako kot večina držav članic, podpira prednostno delo na konvencionalnih ukrepih boja proti davčnim goljufijam.
Evropska komisija v zvezi s trenutno ureditvijo znižanih stopenj, ki se poleg splošne stopnje DDV uporabljajo v državah članicah EU za posamezne vrste blaga in storitev, pripravlja predlog najnujnejših sprememb ureditve znižanih stopenj DDV (predstavila ga bo predvidoma julija 2008), predvsem z vidika vključitve delovno intenzivnih storitev in nekaterih drugih storitev, ki se zagotavljajo predvsem na lokalni ravni in ne vplivajo na čezmejne transakcije, v obseg znižane stopnje DDV. V tem okviru bo Slovenija podpirala vključitev restavracijskih storitev in storitev stanovanjske gradnje za trg, od katerih glede na uveljavljeno prehodno obdobje uporablja znižano stopnjo DDV. Glede na to, da je področje znižanih stopenj DDV v EU nepregledno in ne sledi enotni logiki ter da vsaka država članica uporablja začasne znižane stopnje na svoj nabor blaga/storitev, kakršne je dosegla v preteklih pogajanjih, pa je v nadaljnji fazi načrtovana tudi obsežnejša reforma stopenj DDV. Slovenija je v tem okviru naklonjena razpravi o celoviti prenovi veljavnih stopenj DDV, pri čemer morajo biti rešitve usmerjene v večjo preglednost, enovitost in administrativno poenostavitev sistema veljavnih stopenj DDV, ki bo zagotavljal nemoteno delovanje notranjega trga. Rešitve pa bodo morale upoštevati tudi politični vidik.
Odvisno od napredka dosjeja v letošnjem letu se bo tudi v letu 2009 nadaljevalo delo pri sprejemanju Direktive o DDV na finančne in zavarovalniške storitve, katere namen je posodobitev določb in definicij na tem področju, da bi lahko podjetja izboljšala svoje ekonomske in pravne strukture in s tem povečala svojo konkurenčnost. Poleg razjasnitve definicij se predvidevata še razširitev obstoječe izbire obdavčitve s prenosom pravice do izbire z držav članic na gospodarske subjekte ter uvedba sheme za delitev stroškov, ki gospodarskim subjektom omogoča, da združijo naložbe in prerazdelijo stroške za te naložbe med subjekte, ki sodelujejo v tej shemi, pri tem pa ne ustvarjajo dodatnega DDV. Slovenija podpira sprejem nove Direktive o DDV na finančne in zavarovalniške storitve.
Najpozneje v začetku leta 2009 bi morala biti predvidoma sprejeta nova Direktiva o splošnem režimu za trošarino. Ta pomeni prenovo in posodobitev zakonodaje EU na tem področju ter uvaja novost – elektronski nadzor trošarinskih izdelkov, ki se prenašajo med državami članicami. Slovenija podpira sprejetje predloga direktive Sveta o splošnem režimu za trošarino. Pričakuje se prenova Direktive o obdavčitvi energentov in elektrike, ki bi morala z davčnega vidika podpreti že sprejete usmeritve glede ukrepov proti podnebnim spremembam. Slovenija si bo prizadevala, da bodo rešitve na tem področju usklajene z drugimi ukrepi na okoljevarstvenem, energetskem in prometnem področju.
Predvidoma v drugi polovici 2008 naj bi Evropska komisija predstavila svoj predlog o skupni konsolidirani davčni osnovi podjetij, s katero bi EU poenotila določanje davčne osnove za podjetja. V preliminarnih razpravah v Svetu EU je ideja naletela na zelo deljene odzive držav članic. Slovenija načeloma ne nasprotuje zamisli in razpravi o skupni konsolidirani davčni osnovi za podjetja, vendar meni, da je poenotenju pogledov držav članic treba nameniti dovolj časa. Konkretno stališče bo oblikovala po tem, ko bo Evropska komisija v skladu s svojimi napovedmi predstavila svoj predlog in analizo učinkov.
RAZISKAVE, ZNANJE IN INOVACIJE
Znanstvene raziskave in tehnološki razvoj ter prenos novih tehnologij v gospodarstvo igrajo ključno vlogo pri gospodarskem razvoju. Glavni namen ukrepov EU je krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev evropskega gospodarstva in mednarodne konkurenčnosti s krepitvijo evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Skladno s tem bosta Evropska komisija ter Svet EU nadaljevala dejavnosti, ki bodo pripomogle k izboljšanju pogojev za raziskovalne dejavnosti, prenos znanja v gospodarstvo in povečevanje izdatkov, namenjenih za investicije v raziskave in razvoj (cilj je 3 % BDP).
Raziskave
Za krepitev skupnega evropskega raziskovalnega prostora (ERP) so osrednjega pomena visokokakovostni človeški viri, njihova znanstvena odličnost in številčna primernost ter ustrezni pogoji za pretok znanja, kar pomeni, da ob naraščajoči potrebi po znanstvenih kadrih v Evropi le okrepljeno kroženje znanja lahko vodi k enotnemu, odprtemu in konkurenčnemu evropskemu tržišču za raziskovalce. Instrumenti za dosego ERP ter politični cilji, zajeti v lizbonski strategiji in v dokumentih o ERP in o skupnem evropskem visokošolskem prostoru (EHEA), so že opredeljeni, opravljena je bila javna razprava o Zeleni knjigi o ERP, tako da je z letom 2008 nastopila potreba, da Evropska komisija skupaj z državami članicami opredeli konkretne in odločilne korake za uresničitev ciljev. Države članice pa se morajo osredotočiti na oblikovanje vizije ERP in strategije njenega upravljanja ter vodenja, kar je bilo v času slovenskega predsedovanja poimenovano »Ljubljanski proces«. Problemska področja so maloštevilnost raziskovalcev v Evropi, zlasti v industrijski sferi, upadanje interesa mladih generacij za znanost, maloštevilnost ženske raziskovalne populacije, staranje raziskovalne populacije in razdrobljenost znanstvenega področja v Evropi ter trga dela za raziskovalce.
Evropska komisija je tako v okviru vzpostavitve enotnega evropskega raziskovalnega prostora pripravila Sporočilo: Boljše kariere in več mobilnosti: evropsko partnerstvo za raziskovalce, s katerim državam članicam predlaga niz ukrepov, s katerimi bi se izboljšali pogoji za raziskovalne kariere v EU ter mobilnost raziskovalcev. Sporočilo je bilo prvič predstavljeno na Svetu za konkurenčnost 30. maja 2008, kar pomeni, da bo obravnavano v času francoskega predsedovanja.
Po objavi tega sporočila bodo prizadevanja Evropske komisije v zvezi s človeškimi viri usmerjena predvsem na štiri področja, ki so ključnega pomena za krepitev evropskega raziskovalnega prostora in na katerih je mogoče v razmeroma kratkem času doseči pomembne premike v smislu vzpostavljanja partnerstva med državami EU in Evropsko komisijo. Omenjena področja, na katerih bo Evropska komisija predlagala poskusno izvajanje evropskih ukrepov za dobo treh let, so razvoj preglednih postopkov pridobivanja raziskovalcev ter prenosljivost finančnih sredstev, namenjenih za raziskave; krepitev socialne varnosti raziskovalcev ter morebitna ustanovitev evropskega pokojninskega sklada za raziskovalce (v okviru spremljanja demografskih sprememb in posledic staranja prebivalstva nadaljevanje priprav za spremenjeni predlog direktive o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja); ustvarjanje ugodnih pogojev za zaposlovanje in delo raziskovalcev ter prenova programov raziskovalnega usposabljanja.
Izvajanje zgornjih ukrepov bo potekalo na podlagi prostovoljnega pristopa posameznih držav (zaželeni bodo nacionalni programi na tem področju). Slovenija je majhna država, ki pa se zaveda pomembnosti tega vprašanja in si prizadeva za kvalitativno in kvantitativno izboljšanje stanja raziskovalnih karier. Ima že uspešen model programa Mladi raziskovalci, ki vključuje tako ukrepe socialne narave kakor tudi ukrepe za spoštovanje načela enakosti spolov. Tudi v prihodnosti bo Slovenija delovala v skladu s svojimi prednostnimi cilji ter širšimi lizbonskimi cilji z namenom povečati število raziskovalcev, uveljavljati vseživljenjsko učenje in odpraviti administrativne ovire mobilnosti raziskovalcev. Želimo tudi dati večji poudarek izboljševanju pogojev za razvoj raziskovalne kariere z družinam prijaznimi modeli znanstvene kariere, kar bi pritegnilo več žensk in pripadnikov mlajše generacije. S tem namenom je slovensko predsedstvo tudi organiziralo posebno tematsko delavnico »Družinam prijazne znanstvene kariere – k integriranemu modelu«. Ugotovitve s te delavnice so bile sprejete kot sklepi Sveta EU (Svet za konkurenčnost – raziskave, 30. maj 2008).
Na področju človeških virov bo težišče dejavnosti v času francoskega predsedovanja na izboljševanju pogojev za delo mladih raziskovalcev, za začetek raziskovalne kariere in za povečanje prožne varnosti, predvsem za mlade. Slovenija pri tem lahko vsebinsko prispeva z dobrimi izkušnjami pri programu Mladi raziskovalci.
Na področju raziskav se pričakuje Poročilo o zaključenem 6. okvirnem programu in v tem okviru posebno poročilo o sodelovanju žensk v njem. Poleg tega pričakujemo začetek priprav na vmesno poročilo o izvajanju 7. okvirnega programa pa tudi Sporočilo Evropske komisije o skupnem načrtovanju in programih, ki je eno izmed šestih področij Zelene knjige o ERP. Ker glede na porabljena javna sredstva večina javnih raziskav v EU poteka na nacionalnih ali regionalnih ravneh, bo Evropska komisija pripravila bolj strateški in bolje strukturiran pristop k prihodnjemu skupnemu načrtovanju in programom med posameznimi državami članicami. To bo omogočilo zainteresiranim državam ali regijam, da združijo svoja prizadevanja in oblikujejo kritično maso za reševanje ključnih družbenih problemov ali izboljšanje konkurenčnosti na strateških področjih. Sporočilo naj bi bilo objavljeno poleti 2008, predstavilo pa bo analizo okvirnih pogojev in meril, ki določajo uspeh skupnega načrtovanja programov od predvidevanja do evalvacije. Predlagan naj bi bil tudi načrt, ki bo pripomogel k iskanju odgovorov za posamezne skupne programe med sodelujočimi državami in regijami.
Smiselno je, da Slovenija v obdobju po zaključku projekta predsedovanja v institucijah EU skrbi za uresničevanje ciljev in dogovorjenih ukrepov iz časa svojega predsedovanja. Mednje sodijo predvsem izvajanje Ljubljanskega procesa oziroma poglobitev in nadaljnji razvoj evropskega raziskovalnega prostora, izvajanje sklepov Sveta glede družinam prijaznih znanstvenih karier kot integriranega modela in mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnološkega razvoja v smislu širitvene politike, sosedske politike in izvajanja lizbonske strategije s poudarkom na vključevanju držav Zahodnega Balkana.
Inovacije
Predlog Evropske komisije je, da bi leto 2009 imenovali evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij, s čimer bi inovacije še bolj približali podjetjem in državljanom EU, saj so pomemben dejavnik rasti ter povečevanja in vzdrževanja dolgoročne konkurenčne prednosti, odvisne pa so od količine in kakovosti naložb v raziskave, razvoj in izobraževanje.
Evropa potrebuje jasno in učinkovito strategijo za spodbuditev inovativnosti in vzpostavitev inovacijam prijaznega okolja, hkrati pa politično voljo, da podpre niz dejavnosti, ki so potrebne za izboljšanje inovacijskega okolja.
V tem pogledu se bo delo nadaljevalo na podlagi široke inovacijske strategije, ki je bila sprejeta v času finskega predsedovanja. Na tej podlagi se bo še naprej razvijala ideja vodilnih trgov. »Vodilni trgi« so termin, ki se uporablja za tista področja, na katerih se razvijejo globalno uspešne inovacije. So koncept razvoja specializiranih panog, v katerih imajo države največji razvojni potencial in kjer lahko kvantitativno in kvalitativno prispevajo k inovativnosti in razvoju proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Proizvodi so tehnološko napredni in bi postali vodilo razvoja tudi v globalnem smislu. Razvoj vodilnih trgov je možen v tistih tržnih segmentih, ki so odprti konkurenci ter naprednejši od globalnih trendov.
Prednostno področje delovanja je tudi razvoj politike grozdenja podjetij kot pomembnega instrumenta za prenos inovacij v gospodarstvo.
Izobraževanje
Izobraževanju in usposabljanju se v okviru vseživljenjskega učenja priznava ključna vloga za učinkovito doseganje številnih ciljev EU. Prožnost in varnost, potrebni za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, za hitro prilagajanje posameznika potrebam trga dela, sta odvisni od tega, da vsi državljani pridobijo ključne kompetence in jih posodabljajo vse življenje. Vseživljenjsko učenje mora spodbujati ustvarjalnost in inovacije ter s tem omogočati polno gospodarsko in družbeno udeležbo.
Na podlagi temeljnega dokumenta, ki ga je slovensko predsedstvo pripravilo v sodelovanju z Evropsko komisijo, sklepov konference o spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti na Brdu 9. in 10. aprila 2008, je predsedstvo pripravilo predlog Sklepov o spodbujanju ustvarjalnosti s pomočjo izobraževanja in usposabljanja, ki so bili sprejeti na zasedanju Sveta 22. maja 2008. V postopku soodločanja je predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009), kar priča o pomenu za prihodnjo konkurenčnost EU, ki ga instituciji pripisujeta ustvarjalnosti in inovativnosti. Slovenija si prizadeva, da bi vsebino sklepov uresničili v nadaljnjem sodelovanju EU na področju izobraževanja in usposabljanja po letu 2010, in sicer v okviru novega strateškega načrta, ki bo nasledil program Izobraževanje in usposabljanje 2010. Sprejeti sklepi poudarjajo nujnost odločnejših in temeljitejših sprememb v šolskem izobraževanju in s tem podpirajo težnje po okrepljenem sodelovanju na področju splošnega šolskega izobraževanja. Sklepi so v tesni povezavi s temo enakosti in pravičnosti, opozarjajo pa tudi na nujnost boljšega poznavanja na tem področju. Slovenija si bo prizadevala za priznanje in udejanjanje ključne vloge izobraževanja v trikotniku znanja (izobraževanje–raziskave–inovacije) in s tem v vseh razvojnih strategijah.
Cilji leta inovativnosti in ustvarjalnosti se bodo uresničevali v okviru obstoječih programov, predvsem programa Vseživljenjsko učenje 2007–2013.
Med prednostnimi nalogami prihodnjih predsedstev je tudi Kobenhavenski proces. Nadaljevala bodo delo na področju zagotavljanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja pa tudi delo pri razvoju evropskega sistema prenašanja kreditnih točk (ECVET). Slovenija se bo zavzemala za razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot bistvenega elementa vseživljenjskega učenja, ob tesnem povezovanju z drugimi segmenti, še posebej visokošolskim. Cilji na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja se tesno povezujejo s strategijami za razvoj in zaposlovanje (prožna varnost) in so bistveni sestavni del mladinskih politik.
Prihodnja predsedstva bodo dala poudarek mobilnosti in kakovosti v mobilnosti. Mednarodna mobilnost v vseh vidikih in oblikah vseživljenjskega učenja (od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja; formalno, neformalno in priložnostno učenje) je glavna sestavina programa Vseživljenjsko učenje 2007–2013. Ta jo spodbuja na različne načine in s tem daje zagon ustvarjalnosti in inovativnosti v evropskem izobraževalnem prostoru. Slovenija si bo še naprej prizadevala za učinkovito doseganje ciljev politike izobraževanja in usposabljanja s pomočjo omenjenega programa.
Izobraževanje za večjezičnost je ključnega pomena za ohranjanje kulturne raznolikosti v EU; vse bolj se zavedamo tudi pomena znanja jezikov za konkurenčnost evropskega gospodarstva in notranjo povezanost družbe. Poudarek predsedstev pri poučevanju jezikov bo na njegovem pomenu za razvoj medkulturnih kompetenc in s tem za ohranjanje kulturne raznolikosti Evrope ter dialog z drugimi kulturami.
Za uresničitev lizbonske strategije Evropa potrebuje posodobljene univerze. Evropska komisija je v zadnjih letih v več pomembnih dokumentih opozorila na pomen univerz za družbo znanja in konkurenčnost EU in predlagala konkretne ukrepe za njihovo posodobitev. Posodobitev temelji na treh stebrih: avtonomiji in odgovornosti, upravljanju in vodenju ter financiranju. Kot v obdobju predsedovanja se bo Slovenija tudi v prihodnje zavzemala za potrebne spremembe v visokošolskem prostoru. V času predsedovanja prihodnjega tria bodo aktualne razprave o viziji evropskega visokošolskega prostora in bolonjskega procesa po letu 2010.
Predvidoma v prihodnjem letu bo sprejet program Erasmus Mundus ll (2009–2013). Program je usmerjen v povečanje kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja in v spodbujanje medkulturnega razumevanja (medkulturnega dialoga) prek sodelovanja s tretjimi državami ter za razvoj tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja. V programu lahko enakopravno sodelujejo tudi države Zahodnega Balkana.
Telekomunikacije in informacijska družba
Na področju telekomunikacij bo tudi v naslednjem obdobju velik poudarek na razpravi in iskanju skupnih rešitev glede zakonodajnega paketa na področju elektronskih komunikacij, ki ga je Evropska komisija sprejela novembra 2007. Predloženi zakonodajni paket prenavlja celotno obstoječo sekundarno zakonodajo EU s tega področja. V času slovenskega predsedovanja se je pričela prva obravnava, ob koncu pa so bila sprejeta poročila o napredku pri vseh treh aktih. Naslednji trio bo poskušal doseči končni sporazum med državami članicami.
Evropska komisija bo do konca leta 2008 predložila tudi Sporočilo o pregledu delovanja Uredbe o gostovanju, v katerem bo ocenila, ali so bili doseženi cilji uredbe, nato pa o tem poročala Svetu EU in Evropskemu parlamentu. Evropska komisija bo v poročilu tudi ocenila, ali je treba glede na razvoj trga ter varstvo konkurence in potrošnikov podaljšati obdobje veljavnosti uredbe ali uredbo spremeniti, ob upoštevanju razvoja cen govornih in podatkovnih mobilnih storitev na nacionalni ravni ter vplivov uredbe na konkurenčni položaj manjših, neodvisnih in novih operaterjev.
Na področju informacijske družbe bo Slovenija dejavno nadaljevala delo pri izgradnji vseprisotne informacijske družbe v okviru dejavnosti izvajanja in analize Strategije i2010, ki je ena najpomembnejših strategij za doseganje lizbonskih ciljev, s poudarkom na razvoju in uporabi IKT v gospodarstvu in družbi. Slovenija se bo tudi tvorno vključila v razpravo o vsebini in ciljih naslednjega strateškega okvira, ki bo nadomestil obstoječo Strategijo i2010. Naslednji trio se bo osredotočil na prednosti IKT, ki se kažejo v številnih sektorjih, ter na razvoj strateškega načrtovanja za zagotavljanje največje ugodnosti evropskih uporabnikov IKT-izdelkov in storitev. Pomembni elementi tega procesa bodo nadaljevanje zmanjšanja digitalne ločnice, e-vključenost ter e-sodelovanje v procesih priprave politik in predpisov (povečanje uporabnosti podportala eDemokracija).
Na področju nadaljnjega razvoja interneta bodo obravnavane zadeve, kot so razvoj infrastrukture za hitri internet, t. i. internet stvari (angl. »the Internet of things«), varne mobilne storitve, varnost interneta in nezaželena elektronska pošta (SPAM).
Evropska komisija bo pripravila tudi predlog za uskladitev uporabe digitalne dividende, kar bo naslednji trio prednostno obravnaval.
V obdobju naslednjega predsedujočega tria bo na dnevnem redu tudi sprejetje prihodnjega mandata in nova pravna podlaga za Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA).
Vesoljska politika
Prihodnje predsedujoče bodo v okviru vesoljske politike še naprej podpirale razvoj storitev globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES) pri postopnem prehodu od raziskovanja k delovanju.
ZAPOSLOVALNA IN SOCIALNA POLITIKA
S pregledom stanja družbene realnosti so se ob pregledu notranjega trga preučile spremembe v evropskih gospodarstvih in družbah, da bi opredelili, kako se lahko najbolje pospeši blaginja državljanov Evrope v globaliziranem svetu. Na podlagi ugotovitev pregleda stanja družbene realnosti bo Evropska komisija dokončala posodobitev socialnih politik EU, ki bo pomenila odziv na globalizacijo ter potrebo po predvidevanju in upravljanju sprememb. Nova Socialna agenda, ki bo objavljena v začetku julija, bo temeljila na treh stebrih (priložnosti, dostopnosti in solidarnosti) in bo med drugim spodbujala uskladitev poklicnega, zasebnega in družinskega življenja ter določala, kako lahko EU v partnerstvu z državami članicami deluje v boju proti diskriminaciji in kako lahko za vse Evropejce zagotovi boljše možnosti in nove priložnosti. Razprava o prenovljeni Socialni agendi do leta 2010 in o viziji razvoja po tem letu bo ena od prednostnih nalog predsedovanja Francije.
Zaposlovanje, mobilnost in delovno pravo
Marčevski Evropski svet 2008 je države članice pozval, da v svojih nacionalnih reformnih programih do konca leta 2008 določijo nacionalno ureditev prožne varnosti ter tako uresničijo dogovorjena skupna načela glede tega koncepta, pri čemer imajo ključno vlogo socialni partnerji. Spremljanje učinkov uvajanja koncepta prožne varnosti v državah članicah bo pomembna naloga Sveta EU v prihodnosti, pri čemer bo v veliko pomoč tudi novoustanovljena Misija za prožno varnost.
Po uspešnem zaključku prve obravnave v času slovenskega predsedovanja bo Svet EU nadaljeval pogajanja z Evropskim parlamentom v drugi obravnavi glede predlogov direktive o delovnem času in direktive o delovnih pogojih začasnih delavcev. Direktiva o delovnem času je za evropske trge dela zelo pomembna. Slovenija se, tako kot veliko drugih držav članic, sooča z resnimi težavami, zlasti pri javnih službah, ki morajo zagotavljati neprekinjene 24-urne storitve. Zato je bolj na strani tistih držav, ki bi želele pri tej direktivi uveljaviti možnost posebnega dogovora med delavcem in delodajalcem, da delavec dela več (angl. »opt-out«). Pod določenimi pogoji lahko država pristane, da se takšna možnost posebnega dogovora v razumnem (precej dolgem) časovnem obdobju izbriše iz direktive in preneha obstajati. Direktiva o delovnih pogojih začasnih delavcev uveljavlja načelo enake obravnave teh delavcev od prvega dneva njihove zaposlitve in dopušča možnost določitve drugačnih delovnih pogojev začasnih delavcev le na podlagi sporazuma socialnih partnerjev, za kar se je vseskozi zavzemala tudi Slovenija.
Z namenom povečati geografsko in poklicno mobilnost med državami članicami bo Svet EU nadaljeval razpravo o spremenjenem predlogu direktive o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Direktiva želi izboljšati položaj delavcev, ki odhajajo na delo v eno izmed držav članic EU ali prehajajo med sektorji znotraj posamezne države članice. Z uvajanjem novih ukrepov bo zagotovljeno, da pogoji za pridobivanje pravice do dodatne starostne pokojnine ne bi spodkopavali izvrševanja pravice delavcev do prostega gibanja znotraj EU. Ker se direktiva sprejema s soglasjem in v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom, na drugi strani pa ostajata stališči dveh nasprotujočih si držav glede edinega pomembnega vprašanja, tj. o dolžini obvezne dobe pridobivanja pravic (angl. »vesting period«), nespremenjeni, je v tem trenutku težko napovedati, kako bo francosko predsedstvo nadaljevalo prizadevanja slovenskega za doseganje kompromisa. Evropska komisija predloga direktive ne namerava umakniti, pač pa bo poskušala najti rešitev glede vprašanja dolžine obvezne dobe pridobivanja pravic na podlagi predlogov dosedanjih predsedstev, predvsem slovenskega.
Na področju koordinacije sistemov socialne varnosti se bo nadaljevala razprava o Uredbi o postopkih izvajanja Uredbe 883/2004. Namen prenovljenih uredb je posodobitev in poenostavitev postopkov koordinacije in s tem zagotovitev učinkovitejšega izvajanja prostega gibanja delavcev. V času predsedovanja Francije se pričakuje zaključek obravnave zadnjih odprtih vprašanj in poglavij izvedbene uredbe, s tem pa sprejetje splošnega pristopa za celotno uredbo. Poleg tega se bodo nadaljevala pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi dosegli dogovor, predvidoma v drugi obravnavi. Tako bi nova Uredba 883/2004 in nova izvedbena uredba lahko začeli veljati.
V okviru svežnja nove Socialne agende bo Evropska komisija med drugim objavila tudi Sporočilo o predvidevanju in upravljanju sprememb, ki bo pojasnilo vlogo in odgovornosti glavnih akterjev upravljanja sprememb (Evropske komisije, držav članic, regij, sektorjev, podjetij, delavcev in socialnih partnerjev). S tem sporočilom se bo začela druga faza posvetovanja evropskih socialnih partnerjev o predvidevanju prestrukturiranja podjetij. V svežnju pričakujemo tudi predlog za revizijo Direktive evropskih svetov delavcev, ki želi okrepiti vlogo teh svetov, zlasti pri predvidevanju in spremljanju prestrukturiranja, ter Poročilo o izvajanju Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, s katerim bo Evropska komisija ocenila potrebo po morebitni spremembi uredbe o ustanovitvi tega sklada.
Na področju varnosti in zdravja pri delu se do konca leta 2008 načrtuje objava predloga direktive o zaščiti delavcev pred vbodi medicinskih igel, v letu 2009 pa Pobuda Skupnosti o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom ter Direktiva o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo.
Socialna politika
Na področju socialne politike bo velikega pomena nadaljevanje razprave o ureditvi socialnih storitev splošnega pomena v EU. Razprava naj bi se razvijala v smeri priznavanja specifičnosti teh storitev, razvijanja skladnega evropskega okvirja za socialne storitve, ki bo upošteval in spoštoval nacionalne tradicije, ter oblikovanja metodologije za določanje standardov kakovosti za nekatere vrste storitev.
V drugi polovici leta pričakujemo tudi Sporočilo Komisije o prenovljeni zavezi na področju socialne pravičnosti v Evropi: poglabljanje odprte metode usklajevanja na področju socialne zaščite in socialne vključenosti. Poglabljanje odprte metode usklajevanja pomeni pomagati državam članicam, da jasneje opredelijo izziv socialnega vključevanja in vrzeli v svojih sistemih socialne zaščite ter najustreznejše politike za njihovo odpravljanje z natančnejšim spremljanjem in primerjalnimi analizami ter da se bolje osredotočijo na politike in mehanizme za izvajanje teh politik.
Mladina
Področju mladine in mladinski politiki se posveča vedno več pozornosti. Mladinska politika in skrb za mlade, zagotavljanje enakih možnosti za vse mlade, spodbujanje prostovoljnih dejavnosti in raznolikosti postajajo zelo pomembni dejavniki v EU prihodnosti, ki prispevajo k uspešnosti lizbonske strategije in s tem konkurenčnosti EU.
Nadaljevalo se bo izvajanje Evropskega pakta za mlade, ki je bilo podkrepljeno s Sporočilom Evropske komisije: Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi. Ukrepi so namenjeni boljšemu, zgodnejšemu in večjemu investiranju v mlade, da bi izboljšali njihovo izobrazbo, zaposlitev, vključenost v družbo, zdravje in aktivno državljanstvo. Sporočilo poudarja medsektorski pristop.
V letu 2008, imenovanem za evropsko leto medkulturnega dialoga, bo velik poudarek dan mladim in medkulturnemu dialogu. Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala za spodbujanje medkulturnega dialoga med mladimi, ki ga je začela že v času svojega predsedovanja.
V času francoskega predsedovanja bo pozornost posvečena nadaljnjemu razvijanju področja prostovoljnih dejavnosti mladih in pripravi priporočila / deklaracije Sveta o promociji prostovoljnih dejavnosti in razvoju civilne družbe. Pomembno področje bo tudi zdravje mladih, o čemer bo Svet predvidoma novembra 2008 sprejel resolucijo.
Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala ukrepe, ki jih bodo države članice in Evropska komisija izvajale po odprti metodi usklajevanja v mladinskem sektorju. V letu 2008 bo opravljena evalvacija dosedanjega okvira, ki bo izhodišče za oblikovanje novega sodelovanja v času češkega predsedovanja, s ciljem doseči sklepe v času švedskega predsedovanja. Slovenija bo dejavno sodelovala v procesu evalvacije in v napovedanih razpravah.
V času predsedovanja prihodnjega tria se bo Slovenija zavzemala za nadaljnje spodbujanje strukturnega dialoga med mladimi in institucijami na vseh področjih, ki zadevajo mlade. Še zlasti je treba naprej krepiti strukturni dialog na lokalni ravni. Mladim je treba predstaviti možnosti za sooblikovanje politik in jih pritegniti k sodelovanju. Slovenija bo spodbujala poklicno in družbeno vključevanje mladih, s posebnim poudarkom na družbenem vključevanju mladih z manj priložnostmi.
Za izvajanje in uresničevanje mladinskih politik je zelo pomemben program Mladi v akciji (2007–2013). Slovenija (Urad RS za mladino) bo dejavno sodelovala v programskem odboru. V letu 2008 bo pripravljena evalvacija programa Mladina, v okviru katere bo potekala razprava o učinkih, lahko pa bo morebitni korektiv programa Mladi v akciji.
Demografske spremembe
Demografske spremembe ostajajo eden izmed najresnejših izzivov, pred katerimi je danes EU. Velika večina držav članic se sooča z daljšo življenjsko dobo prebivalstva, nizko stopnjo rodnosti ter posledično staranjem prebivalstva. Vse to pa prinaša resne posledice za delovanje sistemov pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja in s tem za stabilnost javnih financ. Da bi se EU lažje spopadala z omenjenimi izzivi, je nujno imeti kontinuirano dejavno politiko in ukrepati na nacionalni in na evropski ravni. Prihodnji trio bo zato to problematiko ohranil visoko na političnem dnevnem redu ter spodbujal izmenjavo informacij ter dobrih praks, npr. v okviru Evropskega zavezništva za družine, in nadaljnja prizadevanja za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter za krepitev sožitja med generacijami.
ENAKOST SPOLOV IN NEDISKRIMINACIJA
Evropska komisija bo nadaljevala in poglobila dosedanja prizadevanja za krepitev enakosti spolov in odpravo vseh oblik diskriminacije.
Na podlagi Sporočila Komisije: Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi bo v letu 2009 pripravljena naslednja pobuda v zvezi z odpravo razlik v plačilu med ženskami in moškimi. Prav tako Evropska komisija pripravlja pobudo za revizijo Direktive o enakem obravnavanju moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom.
V skladu z zavezami Sveta se bo nadaljeval proces sistematičnega spremljanja izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, in sicer z razvojem novih indikatorjev za spremljanje položaja žensk in enakosti spolov na kritičnih področjih, opredeljenih v izhodiščih za ukrepanje, ter s spremljanjem stanja na področjih, kjer so bili indikatorji že razviti.
Na področju boja proti diskriminaciji namerava Evropska komisija v letu 2008 objaviti predlog direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb zunaj področja zaposlovanja, in sicer za področje invalidnosti. Člen 13 Pogodbe ES zagotavlja pravno podlago za ustrezno ukrepanje EU na področju boja proti diskriminaciji zaradi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, vendar začne načelo nediskriminacije učinkovati šele, ko ga predpiše direktiva ali drug instrument v skladu s členom 13.
ZDRAVJE IN POTROŠNIKI
Zdravje
Evropska komisija je napovedala predložitev zakonodajnega predloga o pravicah bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, ki naj bi nadomestil že napovedani in nekajkrat preloženi predlog direktive v zvezi z zdravstvenimi storitvami, v širšem sklopu socialnih ukrepov. Težišče novega predloga bo po napovedih Evropske komisije na večji pravni varnosti in jasnosti glede dostopnosti do zdravstvenih storitev v drugih državah članicah, na zagotavljanju kakovosti in varnosti ter opredelitvi prednostnih področij sodelovanja zdravstvenih sistemov držav članic. Gre nedvomno za zahtevna in politično občutljiva vprašanja, kjer bo treba poiskati uravnotežene rešitve med pristojnostjo ter odgovornostjo držav članic za organizacijo in trajnostno delovanje nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, spoštovanjem znotraj EU potrjenih skupnih temeljnih vrednot in načel delovanja teh sistemov ter sodno prakso Sodišča Evropske skupnosti glede veljave načel svobodnega pretoka storitev na notranjem trgu pri zdravstvenih storitvah. Obravnava predloga naj bi se začela v drugi polovici leta 2008. S tem je povezano tudi drugo pomembno področje, na katerem pričakujemo pobude Evropske komisije, tj. skupen pristop k obvladovanju posledic pomanjkanja in mobilnosti zdravstvenih kadrov znotraj EU za delovanje zdravstvenih sistemov in zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev.
Na podlagi Sporočila Komisije o darovanju in presajanju organov, sklepov Sveta, usmeritev Evropskega parlamenta ter širokega posvetovanja s strokovno javnostjo bo v drugi polovici leta 2008 Evropska komisija pripravila Akcijski načrt za sodelovanje med državami članicami, ki bo namenjeno izboljšanju kakovosti in varnosti organov, povečanju razpoložljivosti organov ter razvoju sistemov transplantacijskih dejavnosti. Z direktivo, ki naj bi zagotovila osnovne standarde kakovosti in varnosti organov, pa naj bi bila predpisana načela in tehnične zahteve za darovanje, preskrbo, testiranje, prevoz in razdeljevanje organov. Slovenija je že podprla tesnejše sodelovanje in ukrepanje na tem področju na ravni EU, pri konkretnih rešitvah pa se bo zavzemala za tako raven skupnih določil, ki bo zagotavljala kakovost in varnost pridobivanja in presajanja organov ter kljub različni razvitosti zdravstvenih sistemov v EU omogočala napredek te dejavnosti.
V širšem kontekstu podpore EU izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev in varnosti bolnikov je za konec leta 2008 napovedano Sporočilo Komisije o varnosti bolnikov s predlogom priporočil Sveta o varnosti bolnikov ter preprečevanju in nadzoru nad bolnišničnimi okužbami. Slovenija bo tem pobudam posvetila posebno pozornost v okviru nadaljevanja dejavnosti slovenskega predsedstva na področju antimikrobne rezistence in uresničevanja sklepov Sveta, sprejetih v juniju 2008.
Obvladovanje zdravstvenih groženj je ključni element varovanja zdravja državljanov v EU in ena od prednostnih nalog evropske zdravstvene strategije. Ukrepi za učinkovitejšo koordinacijo delovanja nacionalnih zdravstvenih sistemov in podporo izboljšanju sposobnosti držav članic za obvladovanje pandemij, bioloških in drugih novih groženj za javno zdravje bodo prednostna tema razprav na politični ravni med francoskim predsedovanjem v drugi polovici leta 2008.
Na podlagi sklepov Sveta bo Evropska komisija v letu 2009 pripravila Akcijski načrt EU za obvladovanje raka, ki naj bi obravnaval vse vidike celovitega multidisciplinarnega obvladovanja raka, od preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in zdravljenja do rehabilitacije in paliativne oskrbe. Za Slovenijo bo to zagotovo ena od prednostnih tem, saj želimo s podporo konkretnim ukrepom na ravni EU še naprej dejavno prispevati k zmanjšanju bremena te bolezni in razlik glede pojavljanja, razširjenosti in preživetja raka ter umrljivosti zaradi njega, ki obstajajo v državah članicah in med njimi.
Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju v EU na področju obvladovanja nekaterih resnih obolenj, kot je Alzheimerjeva bolezen, kjer lahko z združevanjem znanja, izmenjavo izkušenj in skupno podporo raziskovanjem vzrokov teh obolenj olajšamo dostopnost do ustreznega zdravstvenega varstva in prispevamo k boljšim izidom zdravljenja. V drugi polovici leta 2008 se pričakuje Sporočilo Komisije o redkih boleznih, ki bo predvidoma vključevalo tudi predlog priporočil Sveta.
Na področju eZdravja bomo posebno pozornost namenili razvoju in uvajanju telemedicine in drugih inovativnih orodij za obvladovanje kroničnih bolezni, ki je bilo kot prednostna naloga opredeljeno v Portoroški deklaraciji o ključnih ciljih nadaljnjega uvajanja eZdravja v EU v času našega predsedovanja.
Po zaključku posvetovanja o Zeleni knjigi o duševnem zdravju in sprejetju Evropskega pakta o duševnem zdravju, načrtovanem ob koncu slovenskega predsedovanja, s katerim naj bi spodbudili odgovornost držav za vlaganje v duševno zdravje, je v obdobju 2009–2010 možno pričakovati predlog priporočil Sveta.
Zdravila in medicinski pripomočki
Na področju zdravil in medicinskih pripomočkov se bo nadaljevala obravnava predloga direktive v zvezi s spremembami pogojev dovoljenj za promet z zdravili.
Na podlagi sklepov Sveta, ki so bili sprejeti v času slovenskega predsedovanja, ter rezultatov javnega posvetovanja pričakujemo predlog sprememb obstoječih predpisov o zagotavljanju informacij bolnikom o zdravilih, ki naj bi bile kakovostne, objektivne, zanesljive, popolne, razumljive in nepromocijske. Ključna odprta vprašanja pri teh spremembah so oblikovanje meril za razlikovanje med informacijo in oglaševanjem, možnosti nadzora nad informacijami in informacijskimi potmi ter načini dostopa do teh informacij glede na razlike med državami članicami v razvitosti in uporabi informacijskih sredstev.
Pričakujemo tudi nove predloge Evropske komisije v zvezi s ponarejenimi zdravili, predvidoma še v letu 2008, revizijo zakonodaje o farmakovigilanci in medicinskih pripomočkih ter Sporočilo Komisije v zvezi z enotnim trgom z zdravili.
Živila
Na področju živil se bo v drugi polovici leta 2008 nadaljevala obravnava predloga sprememb in dopolnitev uredbe v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami. Predlog uvaja dve pomembni novosti: prvič, vzpostavljen bo centraliziran postopek za odobritev novih živil, po katerem bo Evropska agencija za varnost živil odgovorna za izvedbo ocene tveganja, in drugič, omogočen bo drugačen postopek odobritve za nova živila, ki imajo v tretji državi zgodovino varne uporabe. Sprejetje lahko pričakujemo v začetku leta 2009.
Na področju označevanja živil je na začetku letu 2008 Evropska komisija sprejela predlog uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku. Ta predlog bo vključeval prejšnji direktivi o označevanju hranilne vrednosti živil in splošnem označevanju živil. Cilj novega predloga je, da uredi označevanje živil na način, ki bo omogočil dosledno označevanje, razumljivost označb in preglednost, tako da bo označevanje zagotavljalo potrošnikom vse potrebne informacije o živilih ter postavilo skupna pravila, ki bodo zagotovila, da ne bo oviran prost pretok blaga. Novost v predlogu je obvezno označevanje hranilne vrednosti, ki po sedanji veljavni zakonodaji ni obvezno, razen kadar se na živilu uporabijo prehranske trditve. Nasprotujoča mnenja pričakujemo tudi glede velikosti označbe, ki jo predvideva sedanji predlog. Predvideni rok za zaključek prve obravnave Evropskega parlamenta je začetek leta 2009.
Potrošniki
Visoka stopnja zaščite potrošnikov je ena od bistvenih sestavin dobro delujočega notranjega trga. Prihodnja predsedstva se bodo na tem področju posvetila reviziji pravnega reda na podlagi predloga okvirne direktive o pogodbenih pravicah potrošnikov, ki ga pričakujemo jeseni 2008. Skupni cilj revizije pravnega reda je poenostaviti in izboljšati usklajenost ureditvenega okvira v zvezi s potrošniki ter tako okrepiti pravno varnost potrošnikov in podjetij. Pravni instrument bo združeval kodifikacijo in razveljavitev delov veljavnih direktiv ter uzakonitev novih pravil.
Svet EU bo tudi nadaljeval prizadevanja za čim hitrejši zaključek zakonodajnega postopka glede revizije Direktive o varnosti igrač in Direktive o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki časovnega zakupa dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave.
Šport
V drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 se bodo odvijale dejavnosti na področjih, ki so zajeta v Beli knjigi o športu, sprejeti leta 2007. Republika Slovenija se že vključuje in se bo tudi v prihodnje dejavno vključevala v uresničevanje priporočil bele knjige, ki jih posreduje akcijski načrt »Pierre de Coubertin«, predvsem na področju zdravja in športa, boja proti dopingu in prostovoljstva v športu. Posebej velja poudariti dejavno udeležbo Slovenije pri oblikovanju delovne skupine za uresničevanje priporočil bele knjige s temeljno nalogo, da pripravi prednostne naloge ukrepanja in športni program Evropske komisije. Slovenija bo dejavna pri postavitvi skupne športno-informacijske mreže EU in se bo intenzivno vključevala v proces integracije s pomočjo športa, kar je tesno povezano z evropskim letom medkulturnega dialoga.
KULTURA IN AVDIOVIZUALNA POLITIKA
Kultura
Kulturni odnosi in kulturno življenje v EU temeljijo na spoštovanju različnosti, a obenem tudi na skupnih temeljih, podobnostih in sosedstvu. Kulturi in medkulturnemu dialogu, ki mu je posvečeno leto 2008, se priznava velik pomen pri učenju razumevanja vrednot, razumevanju med kulturami, socialni usklajenosti in stabilnosti, ki temeljijo na načelu sprejemanja drugih z vsemi njihovimi različnostmi ter na načelu svobode izražanja.
Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljnji razvoj medkulturnega dialoga, ki mora postati trajen proces. Zavzemala se bo za pospeševanje procesov, ki bodo kulturo utrdili kot horizontalni element različnih politik na EU ravni ter si prizadevala za vključitev načel medkulturnega dialoga, vključno s pospeševanjem medkulturnih izmenjav ter medkulturnih kompetenc, v vsa relevantna področja zunanje politike, v skladu s sklepi Evropskega sveta in Deklaracije predsedovanja, sprejete na ljubljanski konferenci »Nove paradigme, nove poti – kultura v EU zunanjih odnosih«.
Na podlagi Sporočila Komisije o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije, sprejetega leta 2007, je v času slovenskega predsedovanja nastal Delovni načrt na področju kulture za leta 2008–2010. Slovenija si bo prizadevala za njegovo učinkovito izvajanje. Vsebine delovnega načrta so: spodbujanje večje mobilnosti umetnikov in drugih strokovnjakov na področju kulture; zagotavljanje boljše dostopnosti kulture; razvoj podatkov, statistike in metodologij na kulturnem področju ter izboljšanje njihove primerljivosti; čim bolj učinkovit izkoristek potenciala kulturnih in ustvarjalnih panog (zlasti malih in srednjih podjetij) ter izvajanje Konvencije UNESCO.
Prihodnji predsedujoči trio se bo posvečal predvsem boljši dostopnosti do kulture (s poudarkom na otrocih in mladini), iskanju sinergij med kulturo in izobraževanjem, promociji kulturne raznolikosti v kontekstu Unescove konvencije ter razvoju statistik na področju kulture. Na področju zaščite kulturne dediščine se bo nadaljevalo delo na digitalizaciji kulturnih vsebin; nadaljnji razvoj se pričakuje tudi na področju digitalnih knjižnic. V ospredju bo boj proti nezakonitemu prometu z umetninami in arhivi. Velik poudarek bo tudi na spodbujanju mobilnosti umetnikov in umetniških zbirk. Prav tako bo velika pozornost usmerjena v prispevek kulturnih in kreativnih industrij k rasti in zaposlovanju.
Avdiovizualna politika
Na področju avdiovizualne politike si bo Slovenija prizadevala za sprejetje novega programa za zaščito otrok pri uporabi interneta in drugih komunikacijskih tehnologij. Namen programa je spodbujanje varnejše rabe interneta in drugih komunikacijskih tehnologij, zlasti za otroke, ter boj proti nezakonitim vsebinam in škodljivemu vedenju na spletu. Program pomeni nadaljevanje obstoječega programa »Varnejši internet plus«.
Nadaljevalo se bo delo na področju ustvarjalnih vsebin na spletu na enotnem trgu in na promociji kulturne ustvarjalnosti v digitalni dobi. Sporočilo je Evropska komisija sprejela januarja 2008. Cilj Evropske komisije je: na podlagi rezultatov posvetovalnega procesa, ki se je zaključil februarja 2008, in z namenom dopolniti pobude, ki že obstajajo v okviru Strategije i2010, začeti nadaljnje dejavnosti za podporo in razvoj inovativnih poslovnih modelov ter pripravo čezmejnega zagotavljanja različnih spletnih storitev z ustvarjalnimi vsebinami. S to temo je zelo povezana zaščita intelektualne lastnine in boj proti piratstvu, kar bo predvidoma tudi na dnevnem redu predsedovanja prihodnjega tria.
Evropska komisija je 24. aprila 2008 objavila Sporočilo o zaščiti potrošnikov, še posebej mladoletnih, pri uporabi videoiger, ki se bo obravnavalo v drugi polovici leta 2008. Pri tem gre predvsem za uvedbo označevanja video in računalniških iger, usklajenega na evropski ravni. Slovenija bo podprla prizadevanja na tem področju.
Francosko predsedstvo je napovedalo tudi obravnavo državnih pomoči na področju javne radiotelevizije in filma, kar je tudi za Slovenijo izredno pomembno področje in ga bo treba pozorno spremljati.
TRAJNOSTNI RAZVOJ
Strategija trajnostnega razvoja
Evropski svet je decembra 2007 obravnaval prvo Poročilo Evropske komisije o izvajanju prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU. Strinjal se je, da cilji in prednostne naloge v okviru sedmih ključnih izzivov te strategije ostanejo nespremenjeni in da se je v prihodnje treba osredotočiti predvsem na učinkovito izvajanje na vseh ravneh. Prav tako bo treba tesneje povezati strategijo EU z nacionalnimi strategijami trajnostnega razvoja. Večjo pozornost pa bo treba nameniti tudi trajnostni prometni politiki in okolju prijaznejšim oblikam prevoza.
Evropska komisija mora do junija 2009 pripraviti drugo Poročilo o izvajanju prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU ter v njem opredeliti časovni načrt in prednostne naloge za prihodnje. To temo bodo obravnavale vse pristojne sestave Sveta EU. Sledila bo obravnava na decembrskem Evropskem svetu, pri čemer bo Evropski svet upošteval tudi prednostne naloge lizbonske strategije.
Maja 2009 bo v New Yorku potekalo sedemnajsto zasedanje Evropske komisije ZN za trajnostni razvoj, na katerem bo v razpravi o politikah tretjega izvedbenega cikla posebna pozornost namenjena kmetijstvu, razvoju podeželja, sušam, širjenju puščav in Afriki.
Trajnostni razvoj je sestavni del izbranega razvojnega modela v Sloveniji. Slovenija je v letu 2005 sprejela Strategijo razvoja, ki ustreza tudi merilom strategije trajnostnega razvoja. Glede na zahteve Evropske komisije bo Slovenija v letu 2008 oziroma 2009 pripravila nacionalni prispevek za drugo Poročilo o napredku pri izvajanju prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU. Pripravljeno bo tudi nacionalno poročilo za Komisijo ZN za trajnostni razvoj. Slovenija bo s pripravami na poročanje o izvajanju Strategije razvoja Slovenije pričela že v letu 2008. Za doseganje trajnostnega razvoja v regijah je pri oblikovanju razvojnih politik nujno upoštevanje raznolikih prostorskih potencialov.
V skladu s sklepi vrha ZN o trajnostnem razvoju iz leta 2002 sodita trajnostna potrošnja in proizvodnja, skupaj z okoljskim akcijskim načrtom EU in prenovljeno Strategijo trajnostnega razvoja EU, med ključne vidike trajnostnega razvoja. Na tej podlagi in v skladu s političnimi usmeritvami Evropskega sveta je Evropska komisija po opravljeni javni obravnavi pripravila Akcijski načrt EU za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter Akcijski načrt za trajnostno industrijsko politiko, katerima bo svojo pozornost namenila tudi Slovenija. Bistven element obeh je začetek nove politike do proizvodov, ki spodbuja inovacije tehnologij, izdelkov in storitev z nizko vsebnostjo ogljika in učinkovitejšo rabo energije ter manjšim onesnaževanjem. Akcijska načrta bo dopolnila razširjena Direktiva o izdelkih, ki rabijo energijo, v povezavi s prostovoljnimi »standardi delovanja“. Te standarde bodo na mednarodni ravni podprli mednarodni sektorski sporazumi. Poleg tega se bodo izvajali pomembni ukrepi za spodbujanje inovacij (npr. evropska shema za preverjanje okoljske tehnologije), podpirali se bodo razumnejša potrošnja (tudi z revizijo znaka za okolje) in ukrepi za pomoč industriji, da se dosežejo bolj trajnostni proizvodni procesi (tudi z revizijo sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo ter programa za okoljsko usklajenost za mala in srednja podjetja), ter pobude za bolj trajnostna javna in zasebna naročila. Slovenija bo predvidoma do konca leta 2008 pripravila Akcijski načrt za zelena javna naročila in v letu 2008 pričela s sistematičnim izvajanjem teh načel.
Pomorska politika
EU bo na področju oblikovanja skupne evropske pomorske politike nadaljevala delo v skladu z Modro knjigo o skupni evropski prometni politiki in njenim akcijskim načrtom. V letih 2008 in 2009 bo Evropska komisija predstavila vrsto pobud, med drugim na področju pomorstva in ribištva, ki bodo temeljile na trajnostni rabi morja. Evropska komisija bo Evropskemu svetu poročala o doseženem napredku na tem področju decembra 2009.
EU bo spodbujala predvsem upravljanje in varovanje na morju s krepitvijo usklajevalnih mehanizmov in usklajevanja dela med evropskimi agencijami ter v zvezi s tem tudi spodbujala zagon pilotnega projekta v Sredozemlju. Kar zadeva izboljšanje morskega okolja, pa cilje skupne pomorske politike dopolnjujejo izvajanje Okvirne direktive o morski strategiji, Akcijski načrt o vodah ter predpisi o uporabi detergentov in fosfatov.
Strategija glede Baltskega morja
Svet EU bo na podlagi strategije EU za regijo Baltskega morja, ki naj bi jo pripravila Evropska komisija na pobudo Evropskega parlamenta in Evropskega sveta predvidoma do junija 2009, sprožil dejavno razpravo o prihodnosti tega območja. Strategija EU za regijo Baltskega morja se bo s pomočjo evropskih politik posvetila zlasti nujnim okoljskim izzivom, povezanim z Baltskim morjem. Pozornost bo namenjena tudi drugim regijskim izzivom, kot so krepitev rasti in konkurenčnosti, promocija poglobljene tržne usmerjenosti in boj proti organiziranemu kriminalu. Strategija naj bi pospešila regijsko kohezijo, okrepila povezovanje z drugimi deli Unije in ustvarila pogoje za učinkovitejšo in bolj ciljno usmerjeno porabo obstoječih sredstev. Svet EU naj bi strategijo sprejel do jeseni 2009.
OKOLJE
EU bo nadaljevala s prizadevanji za doseganje ambicioznih ciljev na področju varstva okolja, ki so opredeljeni v Šestem okoljskem akcijskem programu za obdobje 2004–2012 in v prenovljeni Strategiji trajnostnega razvoja EU, ki je bila sprejeta junija 2006 na zasedanju Evropskega sveta.
Poleg podnebnih sprememb, ki so opredeljene v posebnem poglavju, bo na področju varstva okolja v ospredju delovanja Slovenije še vedno tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Biotska raznovrstnost
Ohranjanje biotske raznovrstnosti sodi med pomembne globalne izzive. Prizadevanja EU za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti na mednarodni in evropski ravni se bodo v skladu z veljavnimi strateškimi dokumenti nadaljevala tudi v letih 2008 in 2009. Evropska komisija bo še v letu 2008 pripravila Vmesno poročilo o izvajanju akcijskega načrta o biotski raznovrstnosti, katerega cilj je zagotoviti informacije o trenutni stopnji napredka pri izvajanju akcijskega načrta in poudariti pomembna področja glede na obveznosti za leto 2010. Vrsto dejavnosti bo vzpodbudilo tudi 9. srečanje Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti in 4. srečanje Kartagenskega protokola o biološki varnosti, ki je potekalo maja 2008 v Bonnu (začele pa se bodo tudi priprave na srečanje COP 10 v letu 2010). Pomembno vlogo bodo imele tudi študije o ekonomskih učinkih upadanja biotske raznovrstnosti. V okviru biološke varnosti bo posebna pozornost namenjena mednarodnemu režimu glede gensko spremenjenih organizmov. Glede na sklepe konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Bonnu bo v naslednjem osemnajstmesečnem obdobju treba povezati proces izvajanja Akcijskega načrta z Balija z dejavnostmi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, s poudarkom zlasti na varstvu morskih območij zunaj nacionalnih pristojnosti in nadaljevanju priprave mednarodnega režima za dostop do genskih virov in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz njihove rabe.
Posebna pozornost bo posvečena tudi izvajanju Direktive o habitatih ter povezavam med biotsko raznovrstnostjo, ekosistemskimi uslugami in podnebnimi spremembami. V tem okviru je pomembno tudi trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Treba je doseči ravnotežje med energetskimi potrebami in uporabo gozdne biomase na tak način, da z gozdovi gospodarimo trajnostno. Kar zadeva uporabo gozdne biomase za proizvodnjo biogoriv druge generacije, je ključnega pomena trajnostno ravnanje. Upoštevati je treba vse vplive na ekosistemske usluge gozdov. V tej luči so še zlasti pomembna trajnostna merila za proizvodnjo biogoriv, ki se pripravljajo in bodo v pomoč pri promociji biogoriv druge generacije.
Načini za povečanje sinergije med politikama podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti so bili visoko na dnevnem redu devetega zasedanja konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je potekala maja 2008 v Bonnu. V tem okviru so še zlasti pomembne razprave o biogorivih in njihovem učinku na biotsko raznovrstnost. Prav tako so ključne razprave o krčenju gozdov po izteku prvega kjotskega obdobja, torej po letu 2012. Evropska komisija pripravlja kot prispevek za razpravo na mednarodni ravni Sporočilo o načinih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in izgube biotske raznovrstnosti iz naslova krčenja gozdov v deželah v razvoju. Sporočilo naj bi bilo pripravljeno do konca leta 2008.
Gozdna biotska raznovrstnost, energetika in podnebne spremembe so medsebojno povezane vsebine, ki so v ospredju prozornosti. O njih se razpravlja na različnih ravneh – tako znotraj EU kakor tudi v mednarodnem okviru, pa tudi nacionalno oziroma lokalno. Gre za kompleksna in občutljiva vprašanja, ki zahtevajo pravo ravnotežje med različnimi, a enako pomembnimi cilji, kot so ohranitev gozdnih ekosistemov, biotska raznovrstnost, prilagajanje podnebnim spremembam, varnost oskrbe z energijo ter gospodarska dejavnost. Na te zadeve je treba gledati celovito. Izboljšati je treba učinkovitost ter načine delovanja, na ravni Skupnosti in v mednarodnem okviru.
Evropska komisija bo pripravila tudi Sporočilo o možnih politikah za spopadanje s tujerodnimi invazivnimi vrstami, katerega cilj je predstaviti možne politike za zmanjšanje ogroženosti naravne dediščine EU zaradi prihoda tujerodnih vrst v EU. Na podlagi študije, ki je v pripravi, bodo za obdobje 2009–2010 predlagani dodatni ukrepi proti invazivnim vrstam. Namen teh ukrepov bo preprečiti in nadzorovati prihod invazivnih tujih vrst in tako zaščititi evropsko biotsko raznovrstnost.
Slovenijo odlikuje visoka stopnja biotske raznovrstnosti, ki zagotavlja potenciale za visoko bivanjsko kakovost državljanov ter za razvoj različnih oblik turizma, gospodarstva, energetike itd. Aktualnih groženj biotski raznovrstnosti je v Sloveniji kar nekaj, od podnebnih sprememb, naraščajočega tranzitnega in osebnega cestnega prometa, neustreznega prostorskega načrtovanja in posledične fragmentacije habitatov, neustreznega upravljanja z vodami in gozdovi do tujerodnih invazivnih vrst. Ključne dejavnosti bodo usmerjene v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in na ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam ter ustrezno upravljanje z območji v Naturi 2000. Slovenija bo v skladu z navodili Evropske komisije pripravila nacionalno poročilo o izvajanju akcijskega načrta o biotski raznovrstnosti ter si prizadevala za čimprejšnje sprejetje aktov v zvezi s tujerodnimi invazivnimi vrstami.
Okoljske tehnologije
Okoljske tehnologije so pomemben instrument za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, hkrati pa nudijo priložnost za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Z vprašanjem, kako izrabiti njihov potencial, se bo ukvarjalo kar nekaj sestav Sveta EU. Precejšnja pozornost bo posvečena popolnemu izvajanju Akcijskega načrta za okoljske tehnologije (ETAP). V ospredju bo tudi strategija za promocijo okoljskih inovacij in vzpostavitev evropskega sistema za verifikacijo okolju prijaznih tehnologij.
Slovenija bo v najkrajšem možnem času pripravila načrt (angl. »roadmap«) za spodbujanje okoljskih tehnologij, saj je to eden od ključnih sektorjev, kjer obstajajo možnosti sinergije med cilji lizbonske strategije (inovacije, poslovne priložnosti, nova in kakovostna delovna mesta ter varovanje okolja).
Kemikalije
V času naslednjega tria se predvideva za Slovenijo zelo pomembno intenzivno delo na reviziji zakonodaje o dajanju biocidnih proizvodov v promet in na usklajevanju postopkov dovoljevanja biocidnih proizvodov med pristojnimi organi držav članic EU. Nadaljuje se tudi pospešeno delo držav članic v okviru enotnega postopka ocenjevanja biocidnih aktivnih snovi. Republika Slovenija za te potrebe ocenjuje tri dosjeje z več vrstami uporabe. Predvidevajo se intenzivnejša obravnava in zaključek pogajanj o revidirani direktivi o odpadni električni in elektronski opremi ter začetek obravnave predloga direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, revidirane uredbe o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč in revidirane direktive Seveso. Zaključen naj bi bil tudi postopek prilagajanja sistema razvrščanja in označevanja mednarodnemu sistemu Združenih narodov. V okviru postopkov komitologije bo sprejeta vrsta izvedbenih aktov Uredbe REACH.
V tem času bodo potekale priprave na četrto konferenco pogodbenic Rotterdamske konvencije o PIC-postopku in delovno skupino o živem srebru (angl. »OEWG – Open-ended Working Group«), ki sta predvideni za oktober 2008, ter na drugo konferenco o mednarodni strategiji ravnanja s kemikalijami in četrto konferenco pogodbenic Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih ter drugo zasedanje delovne skupine za živo srebro (OEWG), ki bosta maja 2009. Nekaj več pozornosti bo posvečeno tudi pripravi na šesto zasedanje Medvladnega foruma za kemijsko varnost, ki bo septembra 2008.
Za Slovenijo so velikega pomena zlasti nadaljnja obravnava in sprejetje predloga uredbe o kozmetičnih proizvodih in čimprejšnja poenostavitev Direktive o omejitvah uporabe nekaterih snovi v električni in elektronski opremi. Poleg tega se bodo pristojni slovenski organi prednostno vključevali v procese in dejavnosti za izvajanje nove evropske kemijske zakonodaje REACH in v tem okviru tvorno delovali v odborih Evropske kemijske agencije v Helsinkih in v ustreznih delovnih telesih Evropske komisije.
Zrak
Na področju kakovosti zraka se bodo končale obravnave revidirane Direktive o določitvi mejnih vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku in Direktive o emisijah iz velikih kurilnih naprav ter Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka. Za kakovost zraka bo velikega pomena tudi Uredba CO2 in vozila, katere obravnava naj bi se končala najpozneje v letu 2009.
Na mednarodnem področju bodo potekale priprave na zasedanje konference pogodbenic Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča in Ženevske konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje.
Za Slovenijo so predlogi aktov EU, ki vplivajo na izboljšanje kakovosti zraka, zelo pomembni. Slovenija bo namenila posebno pozornost ustrezni obravnavi predlogov na področju kakovosti zraka, še zlasti na ravni Sveta EU. Po sprejetju omenjenih predlogov aktov se bo Slovenija osredotočila na njihov ustrezen prenos v nacionalno zakonodajo, pa tudi na njihovo učinkovito izvajanje.
Mednarodno okoljsko upravljanje
EU si bo v skladu s sklepi Evropskega sveta iz junija 2005 prizadevala prispevati k izboljšanju mednarodnega okoljskega upravljanja, ki poteka v okviru širše reforme sistema Organizacije združenih narodov (OZN). Slovenija bo podpirala prizadevanja za učinkovito reformo sistema mednarodnega okoljskega upravljanja na globalni ravni.
Prav tako bo EU nadaljevala s podporo razvoju procesa Okolje za Evropo v okviru Ekonomske komisije ZN za Evropo in se dejavno vključevala v njegovo reformo. Slovenija je v času svojega predsedovanja začela s pripravo prispevka EU k razpravi o reformi procesa Okolje za Evropo, pri čemer bo dejavno sodelovala tudi v prihodnje.
PROMET
Osrednja pozornost bo namenjena trajnostni mobilnosti, ki je v osrčju prometne politike EU vse od Bele knjige o prometu iz leta 1992. Pomen trajnostnega pristopa do prometa je bil znova poudarjen v Beli knjigi o prometu iz leta 2001 in v vmesnem pregledu leta 2006. Cilj je ločiti mobilnost od njenih negativnih stranskih učinkov, kar je tudi ključnega pomena za doseganje okoljskih in energetskih ciljev Evropskega sveta do leta 2020. V zvezi s tem se bo nadaljevalo delo na področju okolju prijaznejšega prometnega sektorja, skladno s paketom do okolju prijaznega prometa za leto 2008, ter na uspešnem razvoju sistemov za upravljanje prometa. Zaradi zagotavljanja večje varnosti prometnega sektorja bo opravljeno tudi večje število inšpekcijskih pregledov. Evropska komisija bo prav tako postavila temelje prihodnji prometni politiki s predstavitvijo poglobljene ocene dosežkov in dolgoročnih napovedi. V ospredju bodo še naprej prizadevanja za doseganje lizbonskih ciljev, med katere sodi tudi močan, konkurenčen, trajnosten in inovativen prometni sistem EU, ki ustvarja učinkovite prometne tokove in povezave. Dobro delovanje prometne logistike, inovativni sistemi in stroškovno učinkoviti procesi na tem področju naj bi prispevali k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in hkrati h krepitvi svetovne konkurenčnosti evropskih prometnih industrij. V okviru teh prizadevanj bo EU na podlagi Bele knjige o prometni politiki pripravila ukrepe za izvajanje že sprejetih akcijskih programov ter ustrezne akcijske programe za posamezna področja prometa. Ključna prednostna naloga na področju prometa bo tudi zagotavljanje uspešnega izvajanja sistema Galileo, ki ga zdaj upravlja Evropska komisija, in priprava njegovih prihodnjih aplikacij.
Kopenski promet
V zvezi z železniškim prometom bo Evropska komisija predstavila nov zakonodajni predlog o železniškem omrežju, namenjenem predvsem tovornemu prometu, ki bo vzpodbujal razvoj železniškega omrežja, usmerjenega pretežno k tovornemu prometu, kar bo omogočilo razbremenitev cestnega prometa in vzpostavitev okolju prijaznejšega prometnega sistema Skupnosti. Slovenija načelno podpira razvoj železniškega omrežja, usmerjenega pretežno k tovornemu prometu. Poleg tega bo EU v okviru ukrepov po paketu na področju okolju prijaznega prometa z namenom zmanjšanja emisij v prometu predstavila nov zakonodajni predlog o zmanjšanju hrupa na železnicah. Slovenija podpira prizadevanja Sveta EU za zmanjšanje emisij v prometu.
EU bo z namenom ponovno preučiti in konkretizirati nove povezave s sosednjimi državami in regijami pripravila zakonodajni predlog o reviziji vseevropskega prometnega omrežja (TEN–T). Slovenija načeloma podpira revizijo TEN–T, vendar pod pogojem, da se najprej zaključijo dela na že določenih prednostnih projektih(1). Na tem področju se predvidevajo tudi nekatere dejavnosti za razvijanje evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa, ki naj bi prispeval k skladnemu razvoju celotnega vseevropskega omrežja železniških prog v skladu s strategijo EU za prometno omrežje TEN. Poleg tega bo ena od prednostnih nalog EU na tem področju tudi zaključiti revizijo prvega železniškega paketa.
Na področju cestnega prometa je EU s predstavitvijo Zelene knjige o mestnem prometu: Za novo kulturo mobilnosti v mestih oktobra 2007 pričela z dejavnostmi, s katerimi naj bi mestni prevoz postal učinkovitejši in okolju prijaznejši. Na podlagi razprav o zeleni knjigi bo Evropska komisija predstavila Akcijski načrt o mestnem prometu z ustreznimi izvedbenimi ukrepi, ki bodo pripomogli k razrešitvi problematike mestnega prometa v skladu z načeli trajnostnega razvoja in bodo pomembni tudi za celostni mestni razvoj. Slovenija pozdravlja vsa prizadevanja EU na tem področju ter ustrezne ukrepe, zajete v akcijskem programu za to področje.
EU bo nadaljevala delo na sprejetju t. i. cestnoprometnega paketa, ki vsebuje tri zakonodajne predloge, s katerimi ureja dostop do mednarodnega trga cestnega prevoza blaga, pogoje za opravljanje prevozov v cestnem prometu in dostop mednarodnega trga avtobusnih prevozov (predlog uredbe o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga, predlog uredbe o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika ter predlog uredbe o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov). Namen teh treh predpisov je zmanjšati izkrivljanje konkurence in izboljšati spoštovanje zakonodaje cestnoprometnih predpisov s strani prevoznikov. Prenova predpisov Skupnosti je izrednega pomena glede na hitro rast sektorja cestnega prometa, ki je eden od stebrov enotnega tržišča in pretoka blaga in oseb. Za doseganje tega cilja in z namenom nadaljnje integracije trga cestnega prometa predlagani predpisi ne le racionalizirajo pravila in nadzorne mehanizme za kabotažo, temveč tudi uvajajo enotne in izvršljive določbe glede dostopa do opravljanja dejavnosti prevoznika. Slovenija podpira predloge vseh treh uredb in se z njihovo vsebino načeloma strinja.
Ena pomembnejših nalog EU na področju cestnega prometa je doseči varnost, gospodarsko učinkovitost in prijaznost do okolja v sektorju osebnih in težkih tovornih vozil. V zvezi s tem bo EU obravnavala vrsto usklajevalnih ukrepov in dejavno izvajala Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu. Nadaljnje razprave bodo potekale tudi na področju e-varnosti (avtomatski klic v sili). Slovenija podpira promocijo varnosti v cestnem prometu ter vse dejavnosti, ki so namenjene njenemu izboljšanju. Na področju varnosti kopenskega prometa se bo pričela intenzivna razprava o predlogu direktive o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu. Namen politike varnosti EU v cestnem prometu od leta 2001 naprej je prepoloviti število smrtnih žrtev prometnih nesreč do leta 2010. V obdobju od 2001 do 2007 se je število smrtnih žrtev zmanjšalo za 20 %; da bi dosegli cilj prepolovitve števila smrtnih žrtev na cestah, pa bi se moralo zmanjšati za 37 %. Ker se je pregon izkazal kot zelo učinkovit način za zmanjšanje števila smrtnih žrtev, je Evropska komisija kot del svojega delovnega programa za leto 2007 sprejela predlog direktive na tem področju. Cilj tega predloga je olajšati kaznovanje voznikov za prekrške, storjene zunaj države članice, v kateri je vozilo registrirano. Namen tega sistema je zagotoviti, da se pregon za takšne prekrške izvaja ne glede na to, kje v EU je bil prekršek storjen in kje je bilo registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek. Slovenija na splošno predlog direktive podpira.
Kot sestavni del posvetovanja o trajnostni prometni politiki se na tem področju pričakuje tudi revizija Direktive o evrovinjeti(2). V skladu z nalogo Evropske komisije, da začne razvijati splošno uporaben, pregleden in skladen model ocenjevanja zunanjih stroškov za vse vrste prevoza, ki naj služi kot osnova za izračun infrastrukturnih dajatev, bo Evropska komisija predstavila predlog sprememb Direktive o evrovinjeti. Pri tem bo morala preučiti vse možne alternative glede sestave zunanjih stroškov, ki jih je treba upoštevati, ob upoštevanju elementov iz Bele knjige: Evropska prometna politika za 2010 iz leta 2001. Slovenija načelno podpira predlog revizije evrovinjete.
Evropska komisija naj bi predložila predlog o reviziji Direktive o urejanju delovnega času oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu. Gre za spremembo minimalnih zahtev v zvezi z urejanjem delovnega časa, za izboljšanje varovanja zdravja in varnosti oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, povečanje varnosti v cestnem prometu in uskladitev konkurenčnih pogojev. Slovenija načelno podpira predlog revizije na tem področju.
Pomorski promet
Na področju pomorskega prometa se bo nadaljevalo delo na zakonodajnih predlogih v okviru t. i. tretjega paketa o pomorski varnosti (druga obravnava), in sicer na petih od sedmih zakonodajnih ukrepov: predlogu direktive o spremembi Direktive o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, predlogu direktive o pomorski inšpekciji, predlogu direktive o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, predlogu uredbe o zanesljivosti prevoznikov za potnike po morju in po celinskih plovnih poteh v primeru nesreč in predlogu direktive o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav. Pri preostalih dveh dosjejih, predlogu direktive o izpolnjevanju zahtev države zastav in predlogu direktive o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov, pa bo nadaljevanje obravnave teh dveh predlogov v veliki meri odvisno od odločitev prihodnjih predsedstev, saj na aprilskem zasedanju Sveta za promet, telekomunikacije in energijo nista dobila zadostne podpore držav članic. Slovenija podpira vse dejavnosti v zvezi z uresničevanjem pomorske varnosti in prizadevanja EU za sprejetje ustrezne zakonodaje o pomorski varnosti, hkrati pa si bo v zakonodajnem procesu prizadevala, da bodo upoštevani tudi nacionalni interesi na tem področju.
EU bo na podlagi Modre knjige o skupni evropski prometni politiki, ki je bila sprejeta kot rezultat pogajanj v zvezi z Zeleno knjigo o skupni evropski prometni politiki, in Akcijskega načrta za celostno pomorsko politiko predstavila Sporočilo o prihodnji politiki pomorskega prometa EU s posameznimi zakonodajnimi predlogi. V tem sporočilu bo upoštevan razvoj od sprejetja strategije pomorskega prometa iz leta 1996. Obravnavana bodo vsa zastavljena vprašanja v zvezi z vlogo in prispevkom pomorskega prometa v evropskem gospodarskem sistemu kot celoti. Preučene bodo vse posledice stopnjevanja globalizacijskega procesa, rasti trgovine, omejitev na področju energije in podnebnih sprememb, varnostnih dejavnikov, trajnostnega razvoja, človeškega dejavnika, konkurenčnosti in novih logističnih trendov. Slovenija podpira Sporočilo o prihodnji politiki pomorskega prometa EU in ustrezne zakonodajne ukrepe, pri čemer je enakega mnenja kot večina držav EU, da so razprava in zakonodajni ukrepi na tako pomembnem področju nujni za doseganje čim večje gospodarske rasti ob učinkovitem varovanju okolja. Na podlagi ciljev celostne pomorske politike bo EU pripravila še Akcijski načrt za vzpostavitev evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke in Akcijski načrt za razvoj sistemov za e-pomorstvo, v katerih bodo določeni ustrezni ukrepi za dosego ciljev na omenjenih področjih.
Za učinkovito izvajanje konceptov enotnega trga v obalnih vodah okoli EU je treba spremeniti veljavni ureditveni in upravni okvir. Tako bo Komisija kot del Akcijskega načrta za pomorsko politiko predstavila še zakonodajni predlog o pomorskem prostoru brez meja, ki bo za vzpostavitev učinkovitega notranjega trga za pomorski prevoz na kratkih razdaljah poenostavil upravne postopke za takšen pomorski prevoz, kar bo pripomoglo k zmanjšanju preobremenjenosti, negativnih vplivov na okolje in porabe energije, hkrati pa izboljšalo varnost. Slovenija podpira pomorski prevoz na kratkih razdaljah kot pomemben dejavnik pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti pri razvoju pomorskih avtocest.
Glede na to, da se je pomorska zakonodaja EU od ustanovitve Evropske agencije za pomorsko varnost (angl. »EMSA – European Maritime Safety Agency«) bistveno razvila, kakor je razvidno iz treh že sprejetih sprememb uredbe o ustanovitvi, bo Evropska komisija pripravila novo spremembo Uredbe št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost. Tretji paket na področju pomorske varnosti, ki ga je Evropska komisija predlagala leta 2005, bo dodatno okrepil naloge Evropske agencije za pomorsko varnost, in sicer so predvidene naslednje razširitve pristojnosti: prevzem nekaterih dejavnosti Pariškega memoranduma o soglasju na področju pomorske inšpekcije, nove naloge na področju varnosti, raziskovanja, podpiranja razvoja elektronskih sistemov za pomorski nadzor (prepoznavanje in sledenje dolgega dosega – LRIT), splošne pomorske politike in nalog pri sodelovanju s tretjimi državami ter upravne zadeve. Slovenija na splošno podpira širitev pristojnosti EMSA na nove naloge na področju pomorske inšpekcije, varnosti, raziskovanja, razvijanja elektronskih sistemov za pomorski nadzor, kakor tudi na področju splošne pomorske politike.
EU bo nadaljevala delo še na zakonodajnem predlogu o pravicah potnikov z zmanjšano mobilnostjo v pomorstvu ter pravicah potnikov v prevozih na morju in notranjih vodah, ter na prizadevanjih Skupnosti za posodobitev plovbe po celinskih poteh v okviru akcijskega programa NAIADES, sprejetega leta 2006. Med slednjimi so prizadevanja Skupnosti, da bi postala članica Donavske konvencije – predlog sklepa Sveta o pooblastitvi Komisije za podpis spremenjenega protokola Beograjske konvencije. Evropska skupnost se zavzema za proaktivno politiko pospeševanja prevoza po celinskih vodnih poteh, tudi po Donavi. Nedavno je pomembno prispevala k čiščenju reke Donave in k njenemu ponovnemu odprtju za brezhibno in neovirano plovbo. Poleg tega je pred kratkim določila, da je donavski koridor ena od petih najpomembnejših prometnih osi mednarodne trgovine med Unijo in sosednimi državami ter onkraj njih.
Zračni promet
Na področju zračnega prometa bo EU največ pozornosti namenila nadaljnjemu razvoju Enotnega evropskega neba. S tem v zvezi Evropska komisija pripravlja t. i. drugi zakonodajni paket o Enotnem evropskem nebu (angl. »SES – Single European Sky«). Ta zakonodajni predlog, ki obsega predlog sprememb o enotnem evropskem nebu, bo izboljšal učinkovitost upravljanja zračnega prometa, zagotovil, da bo infrastruktura upravljanja zračnega prometa ustrezala zahtevam pričakovane rasti prometa, spodbujal bo nove tehnologije v skladu z lizbonskimi cilji in zagotovil, da bo upravljanje zračnega prometa prispevalo k trajnostnim ciljem. Vzporedno s tem zakonodajnim predlogom Evropska komisija pripravlja tudi zakonodajni predlog o širitvi pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu, ki se nanaša na širitev njene pristojnosti v zvezi z letališči in upravljanjem zračnega prometa. Zakonodajni predlog bo vseboval spremembo Uredbe št. 216/2008 za razširitev skupnih pravil o letalski varnosti na navigacijske storitve letalskega promet, upravljanje zračnega prometa in letališč z namenom izboljšati varnost in interoperabilnost storitev in upravljanja letališča. Komisija bo v zvezi z začetkom razvojne faze projekta SESAR (2008–2013) predstavila poročilo o napredku razvojne faze projekta SESAR, ob tem pa še osrednji načrt sistema za upravljanje zračnega prometa, način prehoda iz razvojne faze v uvajalno fazo projekta SESAR in način vključevanja držav, ki niso članice tega projekta.
Poleg tega si bo EU na področju zračnega prometa še naprej prizadevala za povečanje mednarodne konkurenčnosti evropske letalske industrije. V zvezi s tem je dan poudarek zunanjim odnosom, zlasti z Združenimi državami Amerike, kjer bo potekala druga faza pogajanj glede rešitve vprašanj v zvezi z nadaljnjo liberalizacijo prometnih pravic, dodatnimi možnostmi za tuje naložbe, vplivi okoljskih ukrepov in omejitvami infrastrukture na uveljavljanje prometnih pravic, nadaljnjim dostopom do zračnega prometa, ki ga financira država, in zagotovitvijo zrakoplovov s posadko. Glede odnosov s Kanado in Ukrajino bodo prav tako potekala prizadevanja za sklenitev celostnega sporazuma, v odnosih z Rusijo pa si bo EU prizadevala dokončno rešiti vprašanje sibirskih preletov.
V zvezi s pogajanji EU s tretjimi državami za sklenitev horizontalnih sporazumov, ki spreminjajo veljavne dvostranske sporazume, sklenjene med posameznimi državami članicami EU in tretjimi državami, in jih prilagajajo zakonodaji EU, je pričakovati, da se bo trend, ki se je začel v letu 2004, nadaljeval tudi v letih 2008–2009. Kar zadeva zagotovitev novih mandatov in sklenitev celostnih sporazumov s tretjimi državami, bo Evropska komisija v drugi polovici leta 2008 začela pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo, saj bosta mandata za pogajanja najverjetneje podeljena na junijskem Svetu za promet, telekomunikacije in energijo. Če pogajanja s tretjimi državami ne bodo zaključena do konca leta 2008, se bodo po pričakovanjih nadaljevala tudi v letu 2009. To velja tudi za morebitne nove mandate za sklenitev celostnih sporazumov.
Prednostna naloga je tudi podpis Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko skupnostjo o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva v imenu Skupnosti (angl. »BASA – Bilateral Air Safety Agreement«).
Na področju zračnega prometa bo Slovenija še naprej sodelovala v okviru pogajanj EU z izbranimi tretjimi državami ter stremela k sklenitvi takšnih sporazumov, ki bodo primerni za slovenske ponudnike storitev v mednarodnem zračnem prometu, pa tudi za uporabnike teh storitev. Glede širitve pristojnosti Evropske letalske varnostne agencije, Republika Slovenija podpira uravnotežen pristop, v smislu posodobitve letalskega sektorja državne uprave ter izvajanja pravnega reda EU na tem področju, z zagotovitvijo upoštevanja interesa držav članic. Slovenija prav tako podpira dejavnosti, vezane na varnost in varovanje v letalskem prometu.
Horizontalne zadeve
Na področju horizontalnih vprašanj se bo kot ključna prednostna naloga nadaljevalo delo v zvezi z zagotavljanjem uspešnega izvajanja projekta GALILEO, s posebnim poudarkom na zaključni fazi postavitve satelitskega sistema GALILEO in njegovih zemeljskih postaj, pa tudi pripravah na fazo uporabe. Poleg tega bodo na dnevnem redu tudi predlog sprememb uredbe o Nadzornem organu Galileo(3) (angl. »GSA – Galileo Supervisory Authority«), priprava prihodnjih aplikacij, sodelovanje s tretjimi državami in politika dostopa do regulirane javne storitve. Pospeševala se bo tudi razprava o izbiri sedeža Nadzornega organa Galileo, ki se bo zaključila s sprejetjem sklepa o kraju njegovega sedeža. Za sedež Nadzornega organa Galileo se poteguje 11 držav članic, med njimi tudi Slovenija, ki je predlagala Ljubljano za sedež GSA. Slovenija bo še naprej dejavno lobirala in se pogajala za pridobitev sedeža Nadzornega organa Galileo.
V okviru ukrepov ozelenjevanja prometa bo predstavljen t. i. paket na področju zelenega prometa, ki bo zajemal Sporočilo o okolju prijaznejšem prometnem sektorju in Sporočilo o internalizaciji zunanjih stroškov prometa. V prvem sporočilu bodo predstavljene glavne ugotovitve treh pobud na področju prometa, in sicer Internalizacije zunanjih stroškov, Okolju prijaznega pogona in Akcijskega načrta za inteligentne transportne sisteme (angl. »ITS – Intelligent Transport System«), ter najverjetneje tudi priporočila za prihodnost na tem področju. Drugo sporočilo pa bo zagotovilo splošno veljaven, pregleden in razumljiv model za ocenjevanje zunanjih stroškov različnih vrst prometa. Sporočilo bo analiziralo, kako lahko ukrepi internalizacije popravijo posebno vrsto tržne nepopolnosti na področju prometa, ki je sestavljena iz zunanjih negativnih dejavnikov. Ti zunanji stroški se lahko v grobem združijo v skupine za podnebne spremembe, lokalno onesnaževanje, hrup, prometne zamaške in nesreče. Ker uporabniki za te »zunanje stroške« ne plačujejo, nimajo spodbude, da bi spremenili svoje vedenje in tako zmanjšali te stroške. Cilj internalizacije je vključitev vseh zunanjih stroškov v cene in s tem povečanje učinkovitosti ekonomskih instrumentov (taks, pristojbin ali shem trgovanja z emisijami) pri zagotavljanju, da uporabniki prometa plačujejo celotno ceno svojih odločitev in se tako začnejo zavedati pomena trajnostne mobilnosti. Sporočilo bo tako zajemalo nabor razpoložljivih orodij za reševanje tega problema (evropska ozemeljska strategija, davki ter kombinacije posameznih orodij politike) in analizo verjetnih ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov. Slovenija načeloma podpira obe sporočili Evropske komisije. Na tem področju se bo tudi nadaljevalo delo na spremenjenem predlogu direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, s katerim želi Skupnost spodbujati uvedbo zelenih vozil in s tem zmanjšati porabo goriv in ostalih onesnaževal ter tako pripomoči k izboljšanju kakovosti zraka z zmanjšanjem emisij onesnaževal, kar je pomembno za strnjena naselja in območja, ki imajo težave z izpolnjevanjem zahtev Direktive o kakovosti zraka. Slovenija načeloma podpira ukrepe za spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz.
KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO
Skupna kmetijska politika (vključno s t. i. pregledom stanja SKP)
Reforma skupne kmetijske politike (v nadaljevanju SKP) iz leta 2003 je nakazala dolgoročno smer za trajnostno in tržno usmerjeno kmetijsko proizvodnjo na območju celotne EU. Pregled stanja SKP (angl. »Health Check«) je dobra priložnost za preučitev učinkov te reforme, predvsem pa možnost za oceno vplivov zastavljenih ciljev. Pregled temelji na reformah iz leta 2003 in izkušnjah, pridobljenih po letu 2003, s ciljem izboljšati način delovanja politike in jo pripraviti na nove izzive in priložnosti, s katerimi se sooča SKP. Pregled stanja SKP ni nova reforma, temveč je njegov cilj zagotoviti predvsem učinkovito delovanje SKP in jo poenostaviti, kjer je to mogoče. Poenostavitev zakonodaje bo tudi ena izmed prednostnih nalog v okviru pregleda stanja SKP. Ta pobuda izhaja iz določb o pregledu v zvezi s shemo enotnega plačila in nekaterimi kmetijskimi trgi, ki so bile vključene v reforme SKP 2003–2004.
S poglobljeno razpravo o Sporočilu Evropske komisije: Priprava na pregled reforme SKP na vseh ravneh Sveta, ki se je začela z začetkom slovenskega predsedovanja, in s sprejetjem sklepov Sveta EU glede tega sporočila na zasedanju Sveta EU 17. marca 2008 je bil zaključen prvi del pregleda stanja SKP. Sprejet je bil dogovor o političnih usmeritvah glede posameznih vprašanj pregleda stanja SKP. Evropska komisija je bila potem pozvana, da nadalje preuči posamezne vsebine in predlaga konkretne ukrepe v obliki zakonodajnih predlogov. Zakonodajne predloge je Evropska komisija objavila 20. maja 2008. Temu je sledil začetek obravnave zakonodajnih predlogov že v času slovenskega predsedovanja. Postopek se bo intenzivno nadaljeval predvidoma do konca leta 2008. Cilj obravnave zakonodajnih predlogov je, da se politični dogovor sprejme na novembrskem zasedanju Sveta. Ena izmed prednostnih nalog v okviru pregleda stanja SKP bo tudi poenostavitev zakonodaje.
Slovenija podpira prilagoditve SKP, ki bodo delovale v okviru sedanje finančne perspektive in ne bodo pomenile korenite reforme tega področja. Ustrezna posodobitev SKP je potrebna predvsem zaradi nadaljnjega poenotenja sistema enotnega plačila, nekaterih poenostavitev ter prilagajanja novim izzivom. Slovenija bo zakonodajne predloge v okviru pregleda SKP podrobno preučila in si v razpravah, ki sledijo, dejavno prizadevala, da bi novi zakonodajni predlogi omogočili večjo stabilizacijo kmetijskih trgov, prispevali k povečanju konkurenčnosti in produktivnosti evropskega kmetijstva ter zagotovili ustrezno prilagoditev na nove izzive, kot so podnebne spremembe, biogoriva, varovanje okolja in prehranska varnost.
V skladu s političnim dogovorom skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo junija 2007 bo ustanovljen program za razdelitev sadja v šole. Evropska komisija bo na zahtevo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo pripravila zakonodajni predlog t. i. sheme šolskega sadja.
Svet EU bo opravil pregled ukrepa pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za najbolj prikrajšane osebe v Skupnosti. Pregled SKP je namreč usmerjen v zniževanje intervencijskih zalog, kar pomeni, da bo treba v letu 2008 pripraviti pregled ukrepa ter odločati o njegovi prihodnosti. V zadnjih letih pa se je skladno s zmanjševanjem presežka kmetijskih proizvodov in zaradi želje po nadaljevanju ukrepa delež neposredne finančne podpore povečal do te mere, da danes ta pomeni večji del pomoči. Ugotovljeno je bilo, da je potreben nov pravno-formalni okvir. Poleg tega pa tudi na ravni EU že poteka posvetovanje in zbiranje stališč humanitarnih organizacij, vladnih služb, nevladnih organizacij in splošne javnosti. Analizi bo sledila priprava predloga uredbe. Cilj je priprava novega predloga o prihodnosti ukrepa pred koncem leta 2008.
V Uredbi o skupni ureditvi kmetijskih trgov, ki je bila v okviru poenostavitev zakonodaje sprejeta v letu 2007, si bo Svet EU prizadeval za vključitev določb o sektorju vina, ki so bile sprejete v času slovenskega predsedovanja. Tako se bo končala poenostavitev zakonodaje na področju tržnih ureditev, ki je se pričela v letu 2007, saj bodo v enotni uredbi zajeti vsi sektorji. Za Slovenijo je sektor vina zelo pomemben, zato tudi podpira nadaljnja prizadevanja Sveta EU za boljšo pravno ureditev SKP.
Slovenija ima veliko obdelovalnih površin na območjih z omejenimi dejavniki, zato podpira vse dejavnosti Sveta EU na tem področju, ki bodo pozitivno vplivale na razvoj podeželja. Cilj dodeljevanja podpore za območja z omejenimi možnostmi je namreč prispevati k ohranitvi podeželja s stalno uporabo kmetijskih zemljišč ter ohranjati in spodbujati trajnostne sisteme kmetovanja. Svet EU bo v ta namen na podlagi priporočil Evropskega računskega sodišča izvedel revizijo ciljev sheme območij z omejenimi dejavniki, saj so se okoliščine od sprejetja sedanjih meril že precej spremenile. V ta namen bo Evropska komisija konec leta 2008 pripravila predlog uredbe Sveta – pregled sheme za območja z omejenimi možnostmi.
Slovenija si dejavno prizadeva za kakovostno proizvodnjo živil ter večjo tržno usmerjenost kmetijstva. Evropska komisija bo pripravila Zeleno knjigo o kakovosti kmetijskih proizvodov, v kateri bodo preučene zamisli in možnosti za kmete in proizvajalce, ki jih zanima kakovostnejša proizvodnja, s katero bi bolje zadovoljili povpraševanje potrošnikov in ustvarili dodano vrednost za svojo proizvodnjo. Dokument bo pozval k predložitvi prispevkov, mnenj in predlogov za oblikovanje ukrepov in ustreznega pravnega okvira za omogočanje prehoda na kakovostno proizvodnjo in trženje. V letu 2009 se bodo prizadevanja Evropske komisije za kakovost kmetijskih proizvodov nadaljevala na podlagi rezultatov zelene knjige iz leta 2008. Zeleni knjigi naj bi v letu 2009 sledilo tudi sporočilo Evropske komisije, temu pa v nadaljevanju tudi zakonodajni predlogi.
Slovenija podpira tudi dejavnosti Sveta EU glede reševanja vprašanja soobstoja gensko spremenjenih organizmov in prizadevanja, da se zagotovi najvišja možna stopnja varnosti za potrošnike, živali in okolje na tem področju. Na tem področju je predvideno, da bo Evropska komisija analizirala obstoječi pravni okvir za oceno tveganj pri uporabi gensko spremenjenih organizmov, ki jo izvaja Evropska agencija za varno hrano.
Slovenija je zelo gozdnata država, zato je vsakršno dogajanje na področju gozdarstva za nas zelo pomembno. S ciljem prispevati k trajnostnemu gospodarjenju z gozdnimi viri bo Svet EU preučil paket na področju gozdov. Paket zajema Sporočilo o ukrepih za omejevanje krčenja gozdov ter Sporočilo o preprečevanju dajanja nezakonito posekanega lesa in lesnih proizvodov iz takega lesa na trg EU. Evropska komisija bo v prvem sporočilu predlagala možne politike za prihodnjo shemo s ciljem omejiti krčenje gozdov, v drugem pa preučitev možnih politik za preprečevanje uvoza/dajanja nezakonito posekanega lesa in lesnih proizvodov iz takega lesa na trg EU. Slednjega lahko spremlja tudi zakonodajni predlog glede na rezultate ocene učinka, ki trenutno poteka. Slovenija se zavzema za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter zajezitev nezakonite sečnje in v ta namen podpira namero Sveta EU glede preučitve obeh navedenih sporočil na področju gozdov. Slovenija bo še naprej podpirala tudi ključno vlogo EU v mednarodnih postopkih, povezanih z gozdovi, kakor na primer v Forumu Združenih narodov za gozdove (angl. »UNFF – United Nations Forum on Forests«) in drugih ustreznih mednarodnih organizacijah.
Veterinarska in fitosanitarna vprašanja
Svet EU bo namenil veliko pozornost visoki ravni zdravja in dobrega počutja živali na celotnem območju Skupnosti. Nadaljevalo se bo dejavno delo na izvajanju šestletnega akcijskega načrta o Strategiji EU za zdravstveno varstvo živali. Delo se bo nadaljevalo tudi v zvezi z revizijo zakonodaje o zaščiti živali med klanjem in med prevozom. Pomembna bo tudi obravnava zakonodajnega predloga glede zaščite živali, namenjenih za eksperimentalne in znanstvene namene.
Ponovno se bo razpravljalo o higienskem paketu. Še naprej je treba spodbujati spremembo paradigme, značilne za higienski paket, da se iz podrobnih pravil preide na ciljno upravljanje. Svet EU se bo predvsem osredotočil na posodobitev službe za nadzor mesa. Druga dva predvidena dosjeja na veterinarskem področju sta še predlog uredbe glede dajanja na trg krme in predlog spremembe uredbe glede določitve zdravstvenih pravil, ki se nanašajo na živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi.
Na področju fitosanitarnih vprašanj bo Svet EU nadaljeval z delom v zvezi z usklajevanjem in zagotavljanjem visoke stopnje zdravstvenega varstva rastlin. Delo Sveta EU bo osredotočeno na nadaljevanje obravnave t. i. pesticidnega paketa, in sicer na predlog uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter predlog direktive o trajnostni rabi pesticidov. Oba predloga se sprejemata po postopku soodločanja. Cilj predloga uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet je uveljavitev visokih standardov za varovanje zdravja ljudi, živali in okolja, izboljšanje delovanja notranjega trga, ohranitev konkurenčnosti evropske kemične industrije, zagotovitev ustrezne razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev v različnih državah članicah ter zagotovitev konkurenčnosti evropskega kmetijstva. Slovenija podpira sprejetje pesticidnega paketa. Po sprejetju predloga uredbe bo potrebna sprememba nacionalne zakonodaje. Predlog uvaja višje standarde za varovanje zdravja ljudi in okolja, zato bi sprememba zakonodaje imela pozitiven vpliv na okolje.
Med preostalimi fitosanitarnimi vsebinami bodo pomembna predvsem prizadevanja Sveta EU za poenostavitev trenutne zakonodaje s področja semena in razmnoževalnega materiala.
Skupna ribiška politika
Slovenija se zavzema za ohranjanje ribolovnih virov in trajnostno upravljanje z njimi kakor tudi za trajnostno upravljanje z morskim ekosistemom. Na področju skupne ribiške politike bo prednostna naloga Sveta EU spodbujanje trajnostnega upravljanja z ribolovnimi viri. Cilj je doseči trajnostno okolje in primerne ekonomske in socialne pogoje za ribiški sektor in za območja, ki so odvisna predvsem od ribištva. Na tem cilju bo tudi temeljilo odločanje Sveta EU glede celotnega dovoljenega ulova in kvot, večletnih obnovitvenih načrtov in načrtov upravljanja, kakor tudi glede tehničnih ukrepov. V zvezi s tem bo Svet EU v luči poenostavitve postopka preučil možnost določanja kvot za daljše časovno obdobje in ne samo za eno leto.
Svet EU si bo prizadeval uspešno zaključiti delo na predlogu o postopni odpravi zavržkov v evropskem ribištvu, katerega naj bi Evropska komisija predložila v obravnavo konec leta 2008. Slovenija si je že v času predsedovanja Svetu EU v okviru boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu dejavno prizadevala za rešitev problematike v zvezi z zavržki v evropskem ribištvu. Na podlagi tega tudi podpira vse nadaljnje dejavnosti Sveta EU na tem področju.
V luči poenostavitev obstoječih pravil ter njihovega boljšega izvajanja bo Svet EU preučil nadzorni sistem skupne ribiške politike. Glavni cilji posodobitve in preoblikovanja nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike so okrepiti, uskladiti in poenostaviti veljavna pravila na področju nadzora ribištva ter hkrati odstraniti nepotrebne administrativne ovire. Poenostavljeni bodo vsi vidiki, ki so povezani z nadzorom in spremljanjem ribolovnih dejavnosti. Posodobitev postopkov bo omogočila učinkovitejše izvrševanje ter zmanjšala obremenitev in omejitve za ribiški sektor. Povečala se bo tudi uporaba orodij informacijske tehnologije v nadzoru ribištva, s čimer se bodo zmanjšale obveznosti poročanja. To je bistven korak Skupnosti k zagotavljanju trajnostnega ribištva. Posodobitev je vključena tudi v Akcijski načrt EU za zmanjševanje administrativnih ovir. Slovenija se zavzema za poenostavitev izvajanja pravil, zmanjšanje administrativnih ovir ter okrepitev nadzornega sistema skupne ribiške politike, zato tudi podpira zastavljene cilje Sveta EU na tem področju.
Slovenija pripisuje velik pomen razvoju ribogojstva, zato tudi podpira vse dejavnosti EU na tem področju. Svet EU bo na podlagi Sporočila Komisije o trajnostnem razvoju ribogojstva spodbujal trajnostni razvoj ribogojstva na območju Skupnosti. Sporočilo bo temeljilo na strategiji iz leta 2002 in opozorilo, da njeni cilji glede rasti, kakor so bili predvideni, niso bili v celoti doseženi, medtem ko so bili cilji v zvezi z okoljem in zdravjem na splošno bolje izpolnjeni. Zato bosta njegova cilja opredeliti glavne omejitve in izzive, ki ovirajo trajnostno rast, ter oceniti, kakšno vlogo bi morali imeti vsi udeleženci, zlasti javne oblasti, pri vzpostavljanju čim bolj preglednega in predvidljivega poslovnega in pravnega okolja, ki ga podjetniki potrebujejo za vlaganje in razvoj. Ta pobuda je tudi del Akcijskega načrta za celovito pomorsko politiko EU.
V naslednjem letu in pol pričakujemo tudi nadaljnje predloge in dejavnosti Sveta EU v smeri posodobitve in poenostavitve Uredbe o tehničnih ukrepih. Na področju bilateralnih sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju bo Svet EU stremel k doseganju cilja ohranitve stabilnih ribiških odnosov s tretjimi državami, ki bo temeljil na znanstveni in trajnostni podlagi. Svet EU pa bo tudi spodbujal dejavno vlogo EU v mednarodnih in regionalnih organizacijah, ki se ukvarjajo z ribištvom.
STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA
V letu 2008 bo Evropska komisija zaključila s pogajanji za pripravo 27 nacionalnih strateških referenčnih okvirjev in 455 operativnih programov v skupni vrednosti 347 milijard evrov, ki jih EU namenja kohezijski politiki, od česar je Sloveniji namenjenih 4,2 milijarde evrov. S tem se bo pozornost tudi v drugih državah in regijah dokončno usmerila od programiranja k izvajanju (v Sloveniji je bilo obdobje programiranja zaključeno že v letu 2007).
V letih 2008 in 2009 se bo po drugi strani nadaljevala in še bolj razmahnila razprava o prihodnosti kohezijske politike, ki se je začela v letu 2007 z objavo Četrtega poročila o ekonomski in socialni koheziji, s forumom o kohezijski politiki, z odprto javno razpravo in v letu 2008 z Mariborsko konferenco o prihodnosti kohezijske politike, organizirano v okviru slovenskega predsedovanja. Razpravo o prihodnosti kohezijske politike je treba razumeti predvsem v smislu težnje po reformi oz. nadaljnjem izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti politik proračuna EU kot celote, z upoštevanjem lizbonskih ciljev in trajnostnega razvoja ter v povezavi kohezijskih tem z izzivi, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne spremembe ter demografski in energetski izzivi.
Kot nadaljevanje izvajanja Leipziške listine (»Leipzig Charter«) in Prostorske agende EU namerava Evropska komisija še v letu 2008 pripraviti Zeleno knjigo o evropski ozemeljski koheziji, katere cilj je analizirati način razumevanja in rabe koncepta teritorialne kohezije s strani držav članic, zagotoviti skupno opredelitev tega koncepta in predlagati možna orodja za boljšo vključitev teritorialne razsežnosti v strukturne sklade in v nekatere sektorske politike z velikim teritorialnim vplivom, kot sta prometna in kmetijska politika, ter druge horizontalne politike (kohezijska politika, lizbonska strategija ter strategija trajnostnega razvoja).
Glede na to, da je navedena tematika povezana z dodeljevanjem strukturnih sredstev na ravni EU ter da imajo lahko dobre prostorske odločitve pozitiven vpliv tudi na konkurenčnost mest, sodi dosje med pomembnejše za Slovenijo.
OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE
Novi Haaški program
Območje svobode, varnosti in pravice je eno izmed področij, ki najbolj neposredno zadeva interese državljanov EU. Evropska unija bo na tem področju nadaljevala s prizadevanji za zaključek petletnega Haaškega programa in revidiranega Akcijskega načrta za njegovo izvajanje. Ukrepi tega programa, ki se izvajajo in pri katerih bo Slovenija še naprej sodelovala, segajo na področja azila, zakonitih in nezakonitih migracij, vizumske politike, upravljanja z zunanjo mejo EU in boja proti terorizmu, organizirane kriminalitete, kibernetskega kriminala, krepitve pravosodnega sodelovanja in vzajemnega priznavanja v kazenskih in civilnih zadevah, izmenjave informacij med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi, skupnega referenčnega okvira Evropskega pogodbenega prava, družinskega prava, mednarodne pravne pomoči in izročitev. Pred iztekom Haaškega programa z letom 2010 v okviru neformalne skupine Future že potekajo priprave za njegovo nadaljevanje v naslednjem obdobju. Zaključno poročilo o delu te skupine bo predstavljeno med francoskim predsedovanjem EU in bo za Evropsko komisijo podlaga za pripravo predloga naslednjega petletnega programa na področju notranjih zadev in pravosodja. Pred tem bo Evropska komisija predvidoma v juniju 2008 izdala svoje Sporočilo o naslednji večletni strategiji za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice.
Priseljevanje in azil
Razširitev schengenskega območja decembra 2007 pomeni napredek na področju svobode in demokracije v Evropi in je bistvenega pomena za dinamiko in rast evropskega gospodarstva. Odprava notranjih evropskih meja prinaša v države tega območja tudi solidarnost na področju priseljevanja. Države članice so soodvisne glede priseljevanja in azila, saj utegne imeti vsaka odločitev, ki jo ena od njih sprejme na tem področju, posledice tudi za druge države članice. Oblikovanje skupne evropske politike priseljevanja, ki bo temeljila na jasni porazdelitvi del in nalog med državami članicami, zato ostaja temeljna prednostna naloga EU.
Pomembno je, da skupna evropska politika priseljevanja celostno zajame vse vidike priseljevanja, zato njeno vodilo ostaja krepitev in poglobitev mednarodnega sodelovanja in dialoga s tretjimi državami izvora in tranzita, odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije, usklajevanje različnih politik Skupnosti in financiranje ukrepov po načelu solidarnosti med državami članicami. Za doseganje celovite evropske politike priseljevanja se bo nadaljevalo izvajanje globalnega pristopa k vprašanju migracij z izvajanjem prednostnih ukrepov tako za Afriko in Sredozemlje kot za vzhodne in jugovzhodne regije, ki mejijo na EU. V tem smislu se bo nadaljeval tudi proces povezovanja evropske politike priseljevanja s programom za zunanje odnose, vključno z razvojnim področjem. Evropska komisija bo skupaj z državami članicami v okviru globalnega pristopa k vprašanju migracij še naprej razvijala in ocenjevala instrumente, kot so kooperacijske platforme, migracijske misije, migracijski profili in mobilna partnerstva s tretjimi državami izvora in tranzita z namenom upravljanja migracijskih tokov, vzpostavljanja krožnih migracij, preprečevanja bega možganov in spodbujanja razvoja teh držav.
Oblikovanje skupne evropske politike priseljevanja je pomembno tudi zato, da se soočimo z izzivi in izkoristimo priložnosti, ki jih priseljevanje pomeni v obdobju globalizacije. Evropska komisija bo zato že v drugi polovici leta 2008 priseljevanje vključila v svoje širše zastavljene politike za gospodarsko rast, konkurenčnost in socialno vključenost. Nadaljevalo se bo tudi delo na predlogu direktive o pogojih vstopa in bivanja visoko usposobljenih delavcev, s katero naj bi se v EU uvedlo enotno delovno dovoljenje za delo in prebivanje za visoko usposobljene državljane tretjih držav oziroma Modra karta, na podlagi katere se jim bo omogočila mobilnost na trgu delovne sile v celotni EU, in na predlogu direktive o pravicah priseljencev iz tretjih držav in enotnem dovoljenju za delo in prebivanje, s katero naj bi se zagotovil ekonomskim migrantom minimalni obseg pravic, primerljiv s pravicami državljanov EU. Z uvedbo t. i. točke »vse na enem mestu« pa se bodo zmanjšale birokratske ovire, saj bo priseljenec z vložitvijo prošnje na enem mestu pridobil enotno dovoljenje, ki mu bo dovoljevalo prebivanje in delo. Ti ukrepi naj bi spodbudili zakonito priseljevanje v EU in Evropsko unijo naredili privlačnejšo za ekonomske migrante, ki so pomemben dejavnik za evropsko gospodarsko rast in konkurenčnost; organizacija zakonitega priseljevanja pa je v skladu s sprejemnimi zmogljivostmi vsake države članice.
S spodbujanjem zakonitega priseljevanja se bo hkrati nadaljevalo delo na področju preprečevanja nezakonitega priseljevanja. Spodbujala se bo krepitev sodelovanja med državami članicami in sodelovanje s tretjimi državami izvora in tranzita, pospešeno sklepanje sporazumov s tretjimi državami o izročanju oseb in sprejetje predpisov o prostovoljnem vračanju priseljencev, ki nezakonito prebivajo na območju EU. Iskale in izvajale se bodo tudi rešitve glede sodelovanja med EU in tretjimi državami izvora in tranzita za boj proti tihotapcem, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, vključujoč policijsko sodelovanje in sodelovanje med pravosodnimi organi držav. Zaradi boja proti nezakonitemu priseljevanju se bo nadaljevalo tudi delo na predlogu direktive o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.
Nadaljevalo se bo oblikovanje usklajene in učinkovite skupne evropske azilne politike. V to bo zajeto predvsem prilagajanje evropskega pravnega reda o pogojih za sprejem in merilih ocenjevanja, da se doseže večja usklajenost nacionalnih pravil glede meril o izpolnjevanju pogojev in napredek pri enotnem postopku za ocenjevanje prošenj za status begunca. Pozornost bo namenjena tudi izvajanju praktičnega sodelovanja med državami članicami in najverjetneje ustanovitvi evropskega podpornega urada. Evropska komisija bo v drugi polovici 2008 izdala Načrt politike azila, katerega cilj je zasnovati možni načrt skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi bil vzpostavljen do konca leta 2010.
Med ukrepi glede skupne evropske politike priseljevanja je tudi socialna vključenost priseljencev oziroma integracija, ki je eden ključnih izzivov 21. stoletja. Tu bo EU še naprej pozivala države članice, naj namenijo vključevanju priseljencev več pozornosti in ga krepijo tako, da priseljencem in njihovim skupnostim omogočijo dostop do znanja jezika, zaposlitve, nastanitve, izobraževanja in poklicnih znanj, poznavanja kulture in novega okolja, itd. Prav tako bo poudarek še vedno na vzpostavljanju medkulturnega dialoga.
Leto 2009 bo prvo leto popolnega delovanja Evropske migracijske mreže nacionalnih kontaktnih točk, kar pomeni, da se bo v tem času v mrežo vključila tudi slovenska kontaktna točka. Slovenija bo v drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 tako kot doslej dejavno sodelovala pri oblikovanju in izvajanju skupne evropske politike priseljevanja in skupne evropske politike azila, kar pomeni nadaljnje izvajanje dosedanjih ukrepov tako na področju zakonitega in nezakonitega priseljevanja kot tudi na področju spodbujanja k socialni vključenosti priseljencev, izvajanje ustrezne zaščite prosilcev za azil in sodelovanje s tretjimi državami izvora in tranzita migracij.
Vizumska politika in meje
Z izdajo treh sporočil Evropske komisije, ministrsko konferenco o izzivih upravljanja z zunanjo mejo EU v marcu 2008 in sklepih Sveta PNZ o upravljanju zunanjih meja držav članic EU se je v EU pričela intenzivnejša razprava o prihodnjem razvoju novih tehnologij mejnega nadzora. V tem smislu so bili izpostavljeni vloga agencije Frontex, uporaba biometričnih podatkov v prihodnjem vstopno-izstopnem sistemu EU, elektronski sistem za registracijo potovanj (ESTA) in evropski sistem za nadzor meja (Eurosur). Evropska komisija je bila pozvana, da najpozneje do začetka leta 2010 pripravi oceno učinka ter pravno podlago za vzpostavitev vstopno-izstopnega sistema ter sistema registracije potnikov, ki bosta uporabna na vseh tipih meja (kopenski, morski, zračni) in popolnoma povezljiva z obstoječimi informacijskimi sistemi EU (VIS, SIS II), v prvi polovici leta 2009 pa bo Evropska komisija pripravila študijo o učinkovitosti in dodani vrednosti sistema ESTA. V zvezi z napovedanimi novimi sistemi upravljanja z zunanjo mejo EU si bo Slovenija prizadevala za to, da bi njihova uvedba preprečevala nezaželene vstope v EU, hkrati pa omogočala odprtost in dostopnost, ki bosta prispevali k izmenjavi vrednot in pospeševanju gospodarske rasti.
Širitev schengenskega prostora se bo nadaljevala z vstopom Švice, predvidoma še v letu 2008, in Liechtensteina, najverjetneje leta 2009. Bolgarija in Romunija se želita vključiti v schengensko območje leta 2011. V pripravi je akt, s katerim bo dopolnjen obstoječi način schengenskega ocenjevanja držav članic. Slovenija si bo prizadevala, da bo primarna pristojnost za presojo izpolnjevanja schengenskih standardov še naprej v domeni držav članic.
Obstoječi schengenski informacijski sistem SIS I+ bo s postopno migracijo predvidoma do septembra 2009 prešel na nov informacijski sistem SIS II, ki bo vključeval biometrične podatke. Zaradi pomena in zahtevnosti projekta prehoda na sistem SIS II je bila Slovenija pobudnica neformalne politične skupine poimenovane »Prijatelji SIS II«, ki poleg strokovne ravni spremlja razvoj projekta in se posveča morebitnim težavam v posamezni državi članici.
Na področju vizumske politike bo ena izmed prednostnih nalog spodbujanje splošne uporabe biometričnih vizumov v schengenskem prostoru in nadaljevanje spodbujanja pri uvajanju biometrije v potne listine in ostale osebne dokumente. Nadaljevala se bodo prizadevanja za vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema (VIS), predvidena pa je tudi krepitev konzularnega sodelovanja med državami članicami in sklepanje ter izvajanje sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov s tretjimi državami ter sporazumov o vračanju.
Boj proti terorizmu in organizirani kriminaliteti
Na področju boja proti terorizmu je po doseženem političnem soglasju v času slovenskega predsedovanja treba tudi formalno sprejeti prenovljeni Okvirni sklep o boju proti terorizmu. Sklep med kriminalna dejanja dodatno uvršča javno spodbujanje k izvršitvi terorističnih dejanj in novačenje ter teroristično usposabljanje. Evropska komisija na tem področju načrtuje sprejetje Sporočila o nasilni radikalizaciji in rekrutiranju, nadgradnjo Strategije o financiranju terorizma in sprejetje Sporočila o kemičnih, bioloških, nuklearnih in radioloških grožnjah, Svetu EU pa bo predlagala sprejetje akcijskega načrta o pripravljenosti na biološke nevarnosti in akcijskega načrta o zmanjšanju radioloških ter nuklearnih tveganj. EU bo pristopila k izvajanju Akcijskega načrta za zagotavljanje varnosti nad eksplozivi in njihovimi predhodnimi sestavinami.
Z namenom učinkovitega boja proti terorizmu in organizirani kriminaliteti se je povečal pomen zbiranja in analiziranja t. i. evidence podatkov o potnikih (angl. »PNR – Passenger Name Record«). Namen predloga okvirnega sklepa Sveta EU s strani Evropske komisije iz novembra 2007 je uskladitev določb držav članic o obveznostih letalskih prevoznikov glede posredovanja podatkov PNR pristojnim organom za preprečevanje terorističnih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter boj proti njim. V prihodnjem obdobju lahko pričakujemo tudi nadaljevanje priprave aktov v zvezi z dostopom organov pregona do zbirke podatkov o prstnih odtisih Eurodac.
Z objavo Sporočila Evropske komisije o varovanju ključne komunikacijske in informacijske infrastrukture se želi oblikovati politika EU za varovanje ključne informacijske infrastrukture v okviru širšega in razvijajočega se Evropskega programa za varovanje ključne infrastrukture. Namen tega je zagotoviti ustrezne in dosledne ravni varovanja in vzdržljivosti ključne informacijske infrastrukture za zagotavljanje neprekinjenih storitev.
Z doseženim političnim dogovorom o novi pravni podlagi Europola v času slovenskega predsedovanja je omogočeno nadaljevanje izvajanja akcijskega načrta o njegovem preoblikovanju v agencijo EU. Formalno sprejetje sklepa Sveta EU je predvideno med francoskim predsedovanjem. Slovenija si bo še naprej prizadevala tudi za razvoj rednega sodelovanja med EU in Interpolom.
Na podlagi Strategije EU na področju drog za obdobje 2005–2012 službe Evropske komisije ocenjujejo izvajanje Akcijskega načrta EU za boj proti drogam 2005–2008. Ta analiza bo podlaga za pripravo akcijskega načrta za obdobje 2008–2012 in nove dejavnosti EU v boju proti tihotapljenju in uživanju prepovedanih drog ter za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.
Državljanske pravice
Stališče Republike Slovenije je, da so človekove pravice univerzalne in nedeljive. V skladu s tem jih dosledno spodbuja in zagovarja tako znotraj svojih meja, znotraj EU in v svojih odnosih z drugimi državami.
Politika EU na področju človekovih pravic se nanaša na državljanske, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice. EU si prizadeva tudi za uveljavljanje pravic žensk in otrok kakor tudi pravic manjšin in razseljenih oseb. Tudi boj proti terorizmu je visoko na seznamu prednostnih nalog. Vse te prednostne naloge so prednostne tudi za Slovenijo, zato bo podprla vsakršen predlog, ki bo pomenil korak naprej na tem področju. Iz tega vidika je za Slovenijo prednostna naloga podpreti Direktivo o diskriminaciji, katere predlog pričakujemo s strani Evropske komisije v drugi polovici 2008.
Slovenija bo nadaljevala dejavno politiko na tem področju tudi do držav Zahodnega Balkana in bo v pogajanjih v letu 2008 in 2009 podprla sodelovanje držav kandidatk pri delu Evropske agencije za temeljne pravice(4) Turčije, Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Slovenija bo s tega vidika podprla sodelovanje kandidatk kot opazovalk pri delu Evropske agencije za temeljne pravice in približevanje njihove zakonodaje pravu Skupnosti. Podprla bo čim hitrejše sprejetje Skupnega stališča Sveta o sodelovanju Republike Hrvaške pri Evropski agenciji za temeljne pravice, sprejetje Skupnega stališča Sveta o sodelovanju Nekdanje republike Makedonije pri Evropski agenciji za temeljne pravice in sprejetje Skupnega stališča Sveta o sodelovanju Turčije pri delu Evropske agencije za temeljne pravice. Skupna stališča Sveta EU bodo namreč podlaga za sprejetje ustreznih sklepov Pridružitvenih svetov o naravi, obsegu in načinu sodelovanja držav kandidatk pri delu Evropske agencije za temeljne pravice.
Pravna varnost za državljane in poslovni sektor
Slovenija pozdravlja načrte EU v zvezi z nadaljnjo osredotočenostjo na izvajanje politik, ki neposredno zadevajo državljane. V tem smislu bo podprla vse normativne in praktične pobude, ki bodo prispevale k nadaljnjemu oblikovanju skupnega območja pravice. Sporočilo Evropske komisije o naslednji večletni strategiji za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice je bistven dokument z vidika učinkovitega načrtovanja in izvajanja evropske politike na področju svobode, varnosti in pravice, saj bo določil najustreznejša sredstva in pobude za doseganje teh ciljev.
Slovenija bo dejavno sodelovala pri razpravah o zakonodajnih predlogih, ki bodo v zvezi z zagotavljanjem višjih standardov procesnih pravic, vzajemnim priznavanjem sodb v EU ter izboljšanim dostopom do pravnega varstva za državljane EU. Dejavno bo sodelovala pri učinkovitem izvajanju okvirnega sklepa o izvrševanju sodb v nenavzočnosti, ki je bil sprejet med slovenskim predsedovanjem. Obenem si bo prizadevala za nadaljevanje dela na področju procesnih pravic in bo pri tem dejavno sodelovala, po potrebi ponovno kot pobudnica. Slovenija bo še naprej podpirala napredek na področju družinskega prava. Tako si bo prizadevala za sprejetje predloga uredbe o razvezah (Rim III), ki bo zagotovila evropskim zakonskim parom večjo pravno varnost in boljši dostop do sodišča. Na področju uveljavljanja preživninskih terjatev bo še naprej podpirala sprejetje uredbe, ki bo omogočila neposredno izvršljivost tujih odločb. Pričakujemo, da bo uredba kmalu sprejeta, ob tem pa se bomo zavzemali za nadaljnjo širitev njene uporabe na vse upravičence v vseh državah EU.
V zvezi s predlogom uredbe o dedovanju in oporokah si bo Slovenija prizadevala za rešitve, ki bodo za državljane EU pomenile večjo pravno varnost in predvidljivost, hkrati pa bodo olajšale postopke priznavanja sodnih in drugih odločb med državami članicami. Poleg tega je prilagoditev Uredbe Bruselj I, ki ureja pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, področje, na katerem si bo Slovenija prav tako prizadevala za čim hitrejši napredek.
Pričela se bo obravnava predloga direktive, ki omogoča lažji čezmejni pregon težjih kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Namen direktive je omogočiti, da se lahko evropskega voznika identificira in kaznuje za prekršek, storjen v državi članici, ki ni država registracije njegovega vozila.
Slovenija bo še naprej podpirala sprejetje Okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Najverjetneje bo do začetka predsedovanja Republike Francije zaključeno delo pravnikov-lingvistov na predlogu tega pravnega akta, tako da se besedilo predloga navedenega okvirnega sklepa ne bo več vsebinsko spreminjalo. Poročilo (mnenje) Evropskega parlamenta, kjer gre za postopek posvetovanja, verjetno ne bo upoštevano, ker ni bilo predloženo v roku (konec meseca marca 2008), poleg tega pa so bili vsi vsebinski kompromisi že doseženi v času predsedovanja Republike Portugalske in ni možno doseči novih vsebinskih kompromisov.
Učinkovito izvajanje Direktive o kazenskopravnem varstvu okolja, glede katere je bil sporazum v prvi obravnavi dosežen v času slovenskega predsedovanja, ostaja skupna prednostna naloga tako Slovenije kot ena izmed širših prioritet EU. Nadaljnje delo na področju boja proti okoljskemu kriminalu je obravnava Direktive proti onesnaževanju z ladij, v zvezi s katero si bo Slovenija prav tako prizadevala za čim hitrejši napredek.
Slovenija bo še naprej podpirala nadaljnje delo na področju Skupnega referenčnega okvira evropskega pogodbenega prava, ki bo omogočil doslednost obstoječega in prihodnjega evropskega pogodbenega prava ter olajšanje sklepanja pogodbenih razmerij za subjekte. Oblikovanje Skupnega referenčnega okvira je bila ena od prednostnih nalog Haaškega programa. Evropska komisija na tem projektu dela že več let, gre pa za dolgoročen projekt, kateremu bo tudi v prihodnje treba posvetiti veliko pozornosti. Potem ko so bili v začetku letošnjega leta predstavljeni rezultati večletnega dela mreže raziskovalcev v zvezi z osnutkom Skupnega referenčnega okvira, je slovenskemu predsedstvu v aprilu 2008 uspelo, da je Svet za pravosodje in notranje zadeve sprejel prvo stališče Sveta do tega projekta in s tem dal Evropski komisiji smernice za njeno nadaljnje delo. V prihodnjem obdobju je delo na oblikovanju Skupnega referenčnega okvira treba dokončati in s tem doseči zastavljeni cilj, ki bo pomembno prispeval k povečanju predvidljivosti in pravne varnosti za državljane in pravne subjekte.
Pravosodni sistem in praktično sodelovanje
Slovenija pozdravlja vse nove pobude, katerih cilj je izboljšano sodelovanje med pravosodnimi organi. Ob tem poudarja pomen nadaljnjega dela na projektu E-pravosodja in načrte v zvezi z medsebojnim povezovanjem portalov na ravni EU, kazenskimi evidencami ter elektronskim plačilnim nalogom.
Na področju praktičnega sodelovanja bo Slovenija pozdravila prizadevanja v zvezi z zaščito otrok pri uporabi interneta ter podprla vse pobude glede nadaljevanja politike preprečevanja terorizma, nasilne radikalizacije in kibernetske kriminalitete. Posebno pozornost bo namenila učinkovitemu izvajanju vseh že sprejetih aktov na teh področjih.
Območje svobode, varnosti in pravice se v preteklih letih ni širilo le zaradi pristopa novih držav članic, ampak je raslo tudi vsebinsko. Sprejeti so bili številni novi instrumenti, eden bistvenih pogojev za uporabo teh instrumentov pa je medsebojno zaupanje. Kontinuirano izobraževanje sodnikov je nujnost ne le z vidika njihovega spoznavanja z novimi akti, ampak tudi z vidika povečevanja medsebojnega zaupanja. Na tem področju že delujejo številne mreže, Slovenija pa bo podpirala tako njihovo nadaljnje izgrajevanje kakor tudi medsebojno povezovanje zaradi doseganja kar največjih učinkov. Evropska mreža za usposabljanje na področju sodstva (angl. »European Judicial Training Network«) ima potencial, ki ga je treba razvijati naprej. Prav tako Slovenija podpira nadaljnji razvoj Evropske pravosodne mreže v civilnih in kazenskih zadevah.
Slovenija si bo še naprej močno prizadevala za čim hitrejše sprejetje sprememb sklepov Sveta o Eurojustu in Evropski pravosodni mreži (EPM) zaradi kar najboljšega delovanja obeh institucij, ki sta ključni za okrepitev pravosodnega sodelovanja med državami članicami v boju proti hujšim oblikam kaznivih dejanj z mednarodnim elementom. Predlagane spremembe bodo bistveno prispevale k njuni večji učinkovitosti. Slovenija želi čim več storiti tudi na področju sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah, zaradi česar pripisuje delovanju EPM v civilnih in gospodarskih zadevah velik pomen. Predloga za spremembo Odločbe Sveta z dne 28. 5. 2001 o EPM v civilnih in gospodarskih zadevah Evropska komisija še ni pripravila. Slovenija podpira nadaljnji razvoj EPM v civilnih in gospodarskih zadevah, krepitev zaupanja na področju sodelovanja med državami članicami na področju pravosodja in nadaljnji razvoj instrumentov Skupnosti.
Slovenija bo pozdravila razpravo, s katero se bodo določila pravila delovanja odbora, ki bo dal mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika in generalnega pravobranilca Sodišča Evropskih skupnosti in Splošnega sodišča, in sklepa o imenovanju njegovih članov, zato pričakuje pobudo predsednika Sodišča. Hkrati Slovenija podpira vsakršno razpravo, da se pristojnost za predhodno odločanje v določenih zadevah podeli Sodišču in da se mu dodajo specializirana sodišča.
Zunanji odnosi
Na podlagi Strategije zunanjih odnosov na področju pravosodja in notranjih zadev, prenovljene pod slovenskim predsedstvom, bo EU še naprej posvečala posebno pozornost odnosom z ZDA. Do konca leta 2008 lahko v skladu z dogovorom srečanja trojke EU z ZDA na Brdu pričakujemo nadaljevanje vzporednih pogajanj Evropske komisije in posameznih držav članic z ZDA o brezvizumskem režimu. V skladu s sprejetimi skupnimi načeli za varstvo podatkov pri izmenjavi podatkov v namene policijskega in pravosodnega sodelovanja med EU in ZDA je možen začetek pogajanj o sklenitvi temeljnega sporazuma, ki bi urejal to področje. EU si bo prizadevala za nadaljevanje vizumskega dialoga z Rusijo, pri čemer je pogoj ruska uveljavitev sporazuma o vizumskih olajšavah in sporazuma o vračanju.
EU si bo še naprej prizadevala za uveljavitev pobude za oceno nevarnosti organiziranega kriminala, ki izvira iz Ruske federacije in vpliva na varnost prebivalcev EU. V skladu s sprejetimi cilji in priporočili iz junija 2008 lahko pričakujemo nadaljevanje izvajanja Ocene nevarnosti pred organiziranim kriminalom za jugovzhodno evropsko regijo, predlagane pod slovenskim predsedstvom.
Slovenija si bo v odnosih EU–ZDA še naprej prizadevala, da bi brezvizumski režim z ZDA uživale vse države članice, in za dosledno recipročnost. Dejavno bo sodelovala tudi pri dejavnostih EU z državami Zahodnega Balkana in pri pripravi nove pravne podlage za delovanje Regionalnega centra za boj proti čezmejnemu kriminalu v jugovzhodni Evropi (center SECI) v Bukarešti.
Pri vprašanjih zunanje dimenzije EU, ki so v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, poteka sodelovanje z drugimi državami pretežno na podlagi instrumentov drugih mednarodnih organizacij, kot sta na primer Haaška konferenca na področju civilnega prava in Svet Evrope na področju kazenskega prava. Slovenija bo podpirala dejavnosti EU v smeri krepitve omenjenih mednarodnih organizacij ter širjenja njihovih standardov.
Na področju civilnega prava si bo Slovenija prizadevala za širjenje standardov Haaške konference zlasti na področju družinskega prava, medtem ko se bo o morebitni sklenitvi bilateralnih sporazumov (npr. Rusija, Ukrajina) dokončno odločala na podlagi analize obstoječih mednarodnih instrumentov. Na področju kazenskega prava bo posebno pozornost posvetila izvajanju in modernizaciji konvencij Sveta Evrope o mednarodni pravni pomoči in izročitvi ter instrumentom, ki omogočajo učinkovit pregon kibernetskega kriminala in terorizma.
Slovenija bo podpirala prizadevanja za vzpostavitev mehanizmov, ki bi omogočili primerno mero nadzora nad izpolnjevanjem mednarodnih instrumentov, ki so jih države ratificirale. Prav tako bo podpirala prizadevanja EU za koordinacijo tehnične pomoči, ki je potrebna za izvajanje teh instrumentov.
Slovenija bo takšno stališče zavzela tudi do mednarodnih instrumentov, ki izhajajo iz mednarodnih forumov v okviru Organizacije združenih narodov, kot sta Uncitral (Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo) in UNODC (Urad Združenih narodov za droge in kriminal), ter drugih mednarodnih forumov, npr. Unidroit (Mednarodni inštitut za poenotenje zasebnega prava), ter spodbujala dejavno vlogo EU pri oblikovanju njihovih politik.
Civilna zaščita
V Sporočilu Evropske komisije o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče iz marca 2008 je Evropska komisija upoštevala dosedanje izkušnje ob lanskih večjih nesrečah. Jeseni 2008 je predvideno njeno drugo sporočilo, ki bo podalo predloge za ureditev preventive in boljšega povezovanja vseh faz obvladovanja nesreč. Slovenija si bo ob obravnavi prizadevala za rešitve, ki bodo pomenile resnično povezanost vseh akterjev ob odzivu, upoštevanje vloge posameznih dejavnosti, racionalno izrabo sil in sredstev, uveljavljanje ustreznih preventivnih ukrepov ter spoštovanje načela subsidiarnosti. Slovenija bo podpirala tudi krepitev sodelovanja s tretjimi državami; kot nadaljevanje dela iz časa slovenskega predsedovanja si bo prizadevala predvsem za večje vključevanje držav Zahodnega Balkana v dejavnosti na področju civilne zaščite.
ZUNANJI ODNOSI
Zahodni Balkan
Po koncu slovenskega predsedovanja Svetu EU, v okviru katerega je bil Zahodni Balkan (ZB) uvrščen med ključne prednostne naloge, si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala, da bo ZB ostal primarni subjekt procesa širitve. Glede na to, da so bili do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU sklenjeni Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi (SPS) z vsemi državami regije (z izjemo Kosova), si bo Slovenija prizadevala za pospešeno približevanje celotne regije v smeri EU. Pri tem želimo odpreti razpravo o tem, kako kar najbolje upoštevati posebnosti regije v njenem procesu vključevanja v EU.
V drugi polovici 2008 in tekom leta 2009 se bo nadaljevalo približevanje držav Zahodnega Balkana na podlagi izpolnjevanja srednje- in dolgoročnih nalog in ciljev, opredeljenih v Evropskih partnerstvih, ki jih je EU sklenila s posameznimi državami regije. Izpolnjevanje stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov (SPS) in pripadajočih trgovinskih protokolov je pomemben element, ki ga bo EU upoštevala pri upoštevanju prošenj za polnopravno članstvo.
Prav tako si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za nadaljnjo konkretizacijo evropske perspektive za državljane ZB na podlagi uresničevanja Solunske agende, Salzburškega sporočila in Izjave predsedstva: Zahodni Balkan v središču (Brdo pri Kranju, marec 2008). V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je bil vzpostavljen dialog o vizumski liberalizaciji z vsemi državami regije, zato bo Slovenija države ZB spodbujala k izpolnjevanju pogojev v smeri čim prejšnje uvedbe brezvizumskega režima z EU.
Če bo Republika Makedonija, ki ima status kandidatke za polnopravno članico EU od leta 2005, izpolnila ključne prednostne naloge Pridružitvenega partnerstva (»benchmarks«), bo oktobrsko poročilo Evropske komisije o njenem napredku pozitivno, bi to lahko omogočilo določitev datuma za pričetek pristopnih pogajanj do konca leta 2008 ali spomladi 2009.
Po podpisu SPS s Srbijo 29. aprila 2008 je Srbiji odprta pot za nadgraditev odnosov z EU, vključno z določitvijo statusa kandidatke. Ob tem bo ključno merilo uspešna uresničitev SPS in Začasnega sporazuma. Slovenija bo Srbijo spodbujala h konstruktivnemu regionalnemu sodelovanju ter nadaljevanju dobrososedskih odnosov z vsemi državami regije. Spodbujala bo utrjevanje razumevanja evropske perspektive v civilni družbi.
V bližnji prihodnosti pričakujemo tudi vložitev prošnje za dodelitev statusa kandidatke s strani Črne gore in Albanije. Slovenija bo omenjeni državi podprla pri njunem nadaljnjem približevanju EU, saj menimo, da s svojim zgledom lahko spodbudita k napredku druge, celo večje sosede.
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je bil podpisan tudi SPS z Bosno in Hercegovino, zato bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala napore v smeri sprejetja ustavne reforme. Odvisno od izpolnitve petih »ciljev« (ureditev vprašanja državnega premoženja, vojaškega premoženja, status Brčkega, fiskalna stabilnost, uveljavitev pravne države) ter dveh pogojev (ugodna splošno-varnostna politična situacija in sklenitev SPS – ki je bil podpisan 16. junija 2008) je v bližnji prihodnosti možna odločitev o zaprtju urada Visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Posebnega predstavnika EU. Vzporedno naj bi EU postopoma prevzela vodilno vlogo tudi v luči sodelovanja z drugimi predstavniki mednarodne skupnosti v BiH.
Kosovo bo tudi v prihodnje eden od ključnih izzivov skupne zunanje in varnostne politike. Slovenija podpira nadaljevanje in čimprejšnje dokončanje napotitve EVOP misije (EULEX Kosovo), oblikovanje urada Posebnega predstavnika EU ter vzpostavitev obeh misij na celotnem Kosovu, z namenom nadaljnje stabilizacije te države. Pri tem se zavzemamo za usklajen pristop ter koordinacijo med vsemi akterji mednarodne skupnosti na Kosovu. Z uveljavitvijo kosovske Ustave 15. junija 2008 so nastale nove okoliščine, katerim se bo morala mednarodna skupnost ustrezno prilagoditi. Skladno s sklepi februarskega Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose velja, da ima Kosovo tako kot celotna regija jasno EU perspektivo. Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala približevanje Kosova EU ter njegovo vključevanje v procese regionalnega sodelovanja.
Prav tako pa od kosovskih oblasti pričakujemo, da bodo uresničile zaveze, ki so jih prostovoljno sprejele, predvsem glede položaja in pravic manjšinskih etničnih skupnosti ter njihove kulturne in verske dediščine, ki je dediščina celotne Evrope. Posebno pozornost bomo namenjali predvsem nadzoru uresničevanja omenjenih zavez.
Evropska sosedska politika
Namen evropske sosedske politike (ESP) je vzpostavitev poglobljenih odnosov s sosednjimi državami EU od Baltika do Sredozemlja ter krepitev območja stabilnosti, varnosti in blaginje izven meja Evropske Unije. V skladu s temi cilji bo EU tudi v naslednjem letu in pol podpirala politične, gospodarske in socialne reforme v državah partnerkah evropske sosedske politike prek izvajanja akcijskih načrtov s strani posameznih držav partneric.
Sporočilo Evropske komisije o izvajanju evropske sosedske politike z dvanajstimi Poročili o napredku (objavljeno 3. aprila 2008) med drugim predvideva nadgradnjo odnosov z Ukrajino, Moldavijo, Izraelom in Marokom. Kot prednostna področja nadaljnjega razvoja so bila opredeljena gospodarska integracija (sklepanje prosto trgovinskih sporazumov s partnerkami ESP), transport in energetika, varstvo okolja, krepitev medčloveških stikov in krepitev vloge civilne družbe, mobilnost (lajšanje vizumskih postopkov), pomoč EU pri izvajanju sektorskih reform in modernizacije v državah z akcijskim načrtom (prek programov Skupnosti in bilateralne podpore držav članic), okrepljena finančna pomoč s strani EU. V letu 2009 Evropska komisija predvideva sklenitev pogajanj o novem okrepljenem sporazumu z Ukrajino.
Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev ESP in za nadgradnjo odnosov s partnerskimi državami znotraj enotnega in celovitega političnega okvira ter ob upoštevanju načela individualnega pristopa in diferenciacije. Pri tem bo podpirala krepitev dvostranskega in večstranskega sodelovanja tako v vhodni kot tudi južni regiji ESP.
Na začetku francoskega predsedovanja EU naj bi bil uradno ustanovljen nov okvir sodelovanja v Sredozemlju, katerega delovno ime je zaenkrat Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje. Na Evropskem svetu marca letos je bil dosežen dogovor o vrhu, ki bo 13. julija 2008 v Parizu, junijski Evropski svet pa je potrdil usmeritve, ki jih je pripravila Evropska komisija. Na vrh bodo vabljene države Evro-mediteranskega partnerstva in države s sredozemsko obalo (tj. BiH, Črna gora, Hrvaška, Monako).
Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje naj bi predstavljal nadgradnjo Barcelonskega procesa, ki bo s svojimi cilji in področji sodelovanja ostal podlaga za sodelovanje. Dodana vrednost novega okvira sodelovanja bi bil poudarek na konkretnih in prepoznavnih regionalnih projektih in uravnoteženje skupnega lastništva sodelovanja (t. j. v obliki so-predsedstva in z ustanovitvijo sekretariata).
Slovenija podpira krepitev sodelovanja v Sredozemlju v obliki novega okvira sodelovanja, če ta temelji na pravnem redu Barcelonskega procesa in prinaša napredek oz. rešitev težav obstoječega partnerstva.
Temeljne usmeritve za nadaljnje dejavnosti Evro-mediteranskega partnerstva so opredeljene v Petletnem delovnem programu (do leta 2010), ki je bil sprejet novembra 2005 na Vrhu v Barceloni. Na konferenci ministrov za zunanje zadeve v Lizboni na Portugalskem od 5. do 6. novembra 2007, je bil sprejet dokument »Sklepi iz Lizbone«, ki je vsebinski programski okvir dejavnosti za leto 2008. Z dokumentom so evro-sredozemske partnerke začrtale dejavnosti z dogovori o ministrskih zasedanjih in dogodkih na nižjih delovnih ravneh na temeljnih področjih delovanja partnerstva (politični in varnostni dialog, gospodarstvo, medkulturni dialog, migracije). Ministri so pozdravili Albanijo in Mavretanijo kot novi članici partnerstva.
EU spodbuja sredozemske partnerke, da pospešijo sprejetje in izvajanje sporazumov o prosti trgovini, tudi z namenom izpolnitve cilja Barcelonske deklaracije, ki predvideva oblikovanje območja proste trgovine v Evro-mediteranski regiji do leta 2010.
Med partnerkami obstaja soglasje, da je Evro-mediteransko partnerstvo odličen okvir za promocijo dialoga med kulturami in civilizacijami. Leto 2008 je bilo razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga in tudi za evro-sredozemsko leto dialoga med kulturami.
Neposreden trajni prispevek, ki ga Slovenija ponuja v okviru dialoga med kulturami v Sredozemlju, je Evro-sredozemska univerza s sedežem v Piranu. Slovesna ustanovitev univerze je bila junija letos. Univerza naj bi začela izvajati lastne akreditirane programe v akademskem letu 2009/2010. Pričakujemo, da bo Univerza postala zbirališče mladih iz celotnega Sredozemlja.
Slovenija bo v luči izvajanja Petletnega delovnega programa tvorno sodelovala pri izvajanju programa za leto 2008. Slovenija pripisuje velik pomen vprašanjem, povezanim z varstvom okolja, sodelovanjem univerz, enakosti spolov in krepitvi Fundacije Anna Lindh, zato bo tudi v prihodnje aktivna na teh področjih, pozorno pa bo spremljala tudi vrsto drugih področij delovanja ter glede na interes in potrebe ustrezno ravnala.
Na junijskem Evropskem Svetu 2008 so bili sprejeti tudi sklepi na temo Evropske sosedske politike – Vzhodnega partnerstva. Gre za skupno pobudo Poljske in Švedske, ki sta jo predstavili maja 2008. Namen pobude je krepitev vzhodnega dela ESP in sicer tako prek izboljšanja dvostranskega sodelovanja EU z vzhodnimi ESP partnerkami, med partnerkami samimi kot tudi prek multilateralnega sodelovanja. Pobuda je projektno naravnana in ne predvideva ustanavljanja novih institucij ali novih finančnih inštrumentov. Predlagana področja sodelovanja so politično in varnostno, meje in čezmejno gibanje, gospodarsko in finančno, okoljsko in družbeno. Vzhodno partnerstvo predvideva 27 držav članic EU in 6 vzhodnih partneric ESP: Ukrajino, Moldovo, Azerbajdžan, Armenijo, Gruzijo in Belorusijo. Projekti, vezani na ESP, pa ne izključujejo niti Rusije.
Predlagani sklepi Evropskega sveta pozivajo Evropsko komisijo, da do pomladi 2009 konkretizira pobudo.
Slovenija pobudo Vzhodnega partnerstva podpira, saj meni, da gre za korak naprej v smeri krepitve vzhodne »dimenzije« ESP, ki potrebuje okrepitev in poglobitev odnosov, prispeva pa tudi k uravnoteženosti ESP kot celote.
Odnosi z Rusijo
EU bo nadaljevala z napori za krepitev strateškega partnerstva z Rusko federacijo, ki temelji na skupnih interesih in medsebojnem zaupanju. Svet EU je v času slovenskega predsedovanja uspel potrditi pogajalski mandat za novi sporazum z Rusijo. Pričakuje se, da bodo pogajanja za novi sporazum, ki bo nasledil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, težka in dolgotrajna. Nadaljevalo se bo konstruktivno delo na področju izvajanja akcijskih načrtov štirih skupnih prostorov. Sodelovanje z Rusijo bo posebej usmerjeno na problematiko energetske varnosti.
Srednja Azija
V letu 2008–2009 se bo nadaljevalo izvajanje Strategije EU za Srednjo Azijo, tako dvostransko sodelovanje držav kot tudi regionalno. V dvostranskem smislu bo glavna pozornost usmerjena v izvajanje in izboljševanje sprejetih dokumentov o prioritetah (angl. »Priority papers«), v katerih so podane smernice za dvostransko sodelovanje med EU na eni strani ter srednjeazijsko državo na drugi. V regionalnem smislu se bo okrepilo sodelovanje na področju izobraževanja, vladavine prava, upravljanja z vodami, upravljanja z mejami, varovanja okolja ter energetike. Začeli oz. nadaljevali se bodo tudi redni dialogi o človekovih pravicah s posamezno državo. Prav tako bo s pomočjo rednih srečanj večje usklajevanje med EU ravnijo (750 milijonov evrov v obdobju 2007–2013) ter nacionalno ravnijo držav članic pri namenjanju razvojne pomoči omenjeni regiji.
Azija
Slovenija bo v okviru Sveta EU zasledovala cilj nadaljnje krepitve političnih odnosov s strateškimi in drugimi pomembnimi partnerkami v Aziji. Prizadevala si bo za uspešne zaključke pogajanj za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju oz. novih okvirnih sporazumov EU s Kitajsko, Južno Korejo, Indijo in specifičnimi državami Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN). V omenjenem obdobju je predviden zaključek pogajanj za sklenitev sporazumov o prosti trgovini z Indijo in Južno Korejo.
Posebno pozornost bo Slovenija namenjala kriznim žariščem. V Afganistanu se bo po doseganju polnih zmogljivosti junija letos predvidoma krepila policijska misija EUPOL, namenjena podpori celoviti reformi afganistanske policije. Nadaljnja EU podpora in visok interes bo namenjen rešitvi Severnokorejskega jedrskega vprašanja. Promocija demokratičnih procesov in uveljavljanja človekovih pravic v regiji ostajata med prednostnimi nalogami politike EU v Aziji. Posebna pozornost bo namenjena Burmi/Mjanmaru in Severni Koreji.
Slovenija bo aktivno sodelovala v okviru evropsko-azijskega procesa sodelovanja (ASEM), pri izvajanju EU-ASEAN akcijskega načrta sodelovanja ter dejavnostih ASEAN regionalnega foruma. RS bo podpirala nadaljnjo krepitev vzpostavljanja regionalnih varnostnih mehanizmov in integracijskih procesov v regiji.
Transatlantski odnosi
Slovenija pripisuje velik pomen transatlantskemu partnerstvu in si bo še naprej prizadevala za krepitev strateške narave tega partnerstva. Tako v odnosih z ZDA kot tudi s Kanado bo veliko pozornosti namenjene poglobitvi gospodarskega sodelovanja ter odstranjevanju trgovinskih ovir. Najpomembnejše bo sodelovanje na področju zakonodaje, inovacij in tehnologije, trgovine in varnosti, investicij, energetike, trgov kapitala in intelektualne lastnine. V gospodarskih odnosih z ZDA bo še posebej pomembno nadaljnje delo Transatlantskega ekonomskega sveta (TEC). Poudarek bo tudi na nadaljevanju in uspešni sklenitvi pogajanj o sporazumih o zračnem prometu tako z ZDA kot tudi s Kanado.
V transatlantskih odnosih ima vedno večjo vlogo sodelovanje na področju varstva okolja in boja proti podnebnim spremembam ter energetske učinkovitosti in varnosti. Slovenija si bo prizadevala za uravnoteženo ter vsebinsko partnerstvo, ki bo prinašalo tudi konkretne rezultate.
Še naprej bo veliko pozornosti posvečene sodelovanju na področjih neširjenja orožja za množično uničevanje, preprečevanja konfliktov, kriznega upravljanja ter izgradnje miru in pokonfliktne obnove držav. Zagotavljanje spoštovanja vladavine prava in krepitev demokracije v svetu bosta še nadalje ostala zelo pomembna elementa partnerstva. Slovenija kot pomembno vidi tudi nadaljnjo širitev brezvizumskega režima ZDA ter ukinitev vizumov za Kanado za vse države članice Evropske unije.
Bližnji vzhod
Slovenija se bo še naprej vključevala v napore EU in mednarodne skupnosti za celovito razrešitev izraelsko-palestinskega konflikta v smislu soobstoja »dveh držav«. V tem smislu je še posebej pomembna podpora EU izgradnji palestinskih institucij, predvsem varnostnega sektorja, ter izboljšanju življenjskih pogojev na Palestinskih ozemljih, pri čemer bo Slovenija še naprej po svojih močeh sodelovala. Slovenija bo podpirala napore EU za izboljšanje varnostnih in političnih razmer v Libanonu (Slovenija skupaj z drugimi državami EU sodeluje v mirovni operaciji UNIFIL) ter gospodarsko obnovo države. Prav tako bomo ohranjali ter nadalje krepili dialog z državami v regiji; tako bilateralno kot tudi v okviru Evro-sredozemskega partnerstva.
Irak
Pomoč pri stabilizaciji razmer v Iraku bo še naprej ena izmed prednostnih nalog Slovenije kot tudi celotne EU. V tej luči si bo EU prizadevala za nadaljnjo krepitev odnosov in sodelovanja z Irakom (tudi z nadgraditvijo obstoječih sporazumov) in na ta način poskušala prispevati k zagotovitvi dolgoročne varnosti, stabilnosti ter gospodarske obnove in razvoja države.
Iran
Slovenija bo še naprej spremljala dogajanja v zvezi z razvojem iranskega jedrskega programa in si kot članica EU prizadevala za diplomatsko rešitev iranskega jedrskega vprašanja. Aktivno se bo tudi vključevala v razprave znotraj EU o njenih odnosih z Iranom. Slovenija bo dosledno spoštovala skupna stališča EU.
Afrika
S sprejetjem Skupne strategije Afrika-EU decembra 2007 v Lizboni se je med celinama začelo novo obdobje odnosov, saj sta vzpostavili enakopravno partnerstvo z jasno začrtanimi cilji. Spodbujanje regionalne integracije ter krepitev Afriške unije in drugih regionalnih organizacij je med prednostnimi nalogami EU. Slovenija se bo v uresničevanje Skupne strategije in njenega prvega Akcijskega načrta (2008–2010), ki nudita nove možnosti sodelovanja tudi na dvostranski ravni, vključevala po svojih močeh.
Latinska Amerika in Karibi
V prihodnjem obdobju bo Slovenija gradila na političnem kapitalu, ki si ga je v latinsko-ameriški in karibski regiji pridobila z uspešnim so-predsedovanjem petemu vrhu EU-Latinska Amerika in Karibi, ki je potekal 16. in 17. maja 2008 v Limi. V letu 2008 se bo tako nadaljevala krepitev strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko na podlagi zapisanih nalog iz Limske deklaracije, t. j. boja proti revščini, neenakosti in izključenosti ter spodbujanje trajnostnega razvoja. Prav tako se bodo nadaljevala pogajanja o pridružitvenih sporazumih EU s Srednjo Ameriko, Andsko skupnostjo in Mercosurjem.
EU bo namenila večjo pozornost tudi razvoju političnega dialoga z dvema največjima državama Latinske Amerike, vzpostavitvi strateškega partnerstva z Mehiko in pripravi akcijskega načrta za Brazilijo (v smislu nadaljevanja strateškega partnerstva, vzpostavljenega na vrhu EU-Brazilija julija 2007).
Evropska varnostna in obrambna politika
Zagotavljanje miru in mednarodne varnosti bo potekalo v okviru Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ki vključuje Evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP). Osnovo bo še naprej predstavljala Evropska varnostna strategija (EVS) ter strategije, ki temeljijo na njej in so namenjene boju proti terorizmu, širjenju orožja za množično uničevanje, regionalnim konfliktom, organiziranemu kriminalu.
V letu 2008 se bo nadaljeval razvoj strateškega partnerstva med EU in NATO ter krepitev sodelovanja z glavnimi partnerji (ZDA, Ruska federacija, Afriška Unija, OVSE in OZN).
Skladno z odločitvijo je bila februarja 2008 na Kosovo napotena EVOP misija. Potekale so razprave o operacijah ALTHEA in policijski misiji EUPM v Bosni in Hercegovini. Skladno z razvojem dogodkov je bil izveden načrt o zmanjšanju EUFOR BiH ter dopolnjen mandat EUPOL BiH. Nadaljevale so se redne razprave o delu ter dopolnitvah mandata EVOP misij EUJUST LEX v Iraku, misije EU BAM Rafah, EU misije »Border Support Team« v Republiki Moldaviji, EUPOL COPPS ter obeh misij v Kongu EUPOL in EUSEC. Spomladi je bila dopolnjena z osebjem EVOP misija v Afganistanu.
Skupna trgovinska politika
Na področju skupne trgovinske politike ostaja eden poglavitnih ciljev Evropske komisije in držav članic sklenitev velikopoteznega, uravnoteženega, celovitega dogovora in zaključek pogajanj Razvojne agende iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). Skupaj z ostalimi državami članicami STO bo Slovenija podpirala prizadevanja za postopno liberalizacijo svetovne trgovine ter za krepitev pravil in upravljanja multilateralnega trgovinskega sistema s poudarkom na potrebah držav v razvoju.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za uresničevanje sporočila politične agende Globalna Evropa: konkurenca v svetu, ki ga je Evropska komisija izdala oktobra 2006. Sporočilo združuje različne ukrepe glede zunanjih vidikov konkurenčnosti, ki so pomemben del lizbonske strategije in med drugim namenja pozornost trgom javnih naročil, oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za zaščito pravic intelektualne lastnine, novi generaciji sporazumov o prosti trgovini in izboljšanju pogojev za dostop na trge tretjih držav. K slednjemu naj bi pripomogla tudi prenovljena strategija dostopa na trg, ki jo je Evropska komisija predstavila v aprilu 2007. Izvajanje prenovljene strategije z namenom zniževanja trgovinskih, zlasti netarifnih ovir na trgih tretjih držav, se bo v okviru prenovljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in podjetji, nadaljevalo tudi v prihodnje. Zunanji vidiki konkurenčnosti so bili ena izmed glavnih prednostnih nalog tudi med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici 2008.
Kot sestavni del zgoraj omenjene agende Globalna Evropa: konkurenca v svetu, je Evropska komisija 6. decembra 2006 predstavila zeleno knjigo Evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu z namenom spodbuditi trimesečno javno razpravo o učinkovitosti uporabe obstoječih instrumentov trgovinske zaščite ter o potrebi po prilagoditvi teh instrumentov spremembam, ki jih prinaša globalizacija. Zaradi prevelikih razhajanj mnenj držav članic glede potrebnih sprememb in dopolnitev obstoječe zakonodaje predlog za reformo s strani Evropske komisije še ni bil predložen. Slovenija meni, da so ukrepi trgovinske zaščite potreben instrument reševanja težav evropskih proizvajalcev pri soočanju z nelojalno trgovinsko prakso s strani subjektov v tretjih državah, prizadevala pa si bo za njihovo čimprejšnjo prilagoditev sodobnemu mednarodnemu trgovanju in spremenjenim proizvodnim pogojem ter večji uravnoteženosti interesov evropskih proizvajalcev, potrošniške industrije, potrošnikov ter drugih zainteresiranih subjektov.
Sprejetje predloga uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov – drugi cikel sheme GSP za obdobje 2009–2011 v skladu z desetletnimi smernicami smo uvrstili že med prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU za področje trgovinske politike. Po sprejetju te Uredbe bo Slovenija z Evropsko komisijo sodelovala pri izvajanju njenih določb.
V letu 2008 se nadaljujejo usklajevanja za sprejetje predloga Uredbe Sveta, ki bi nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo, ki so v času portugalskega predsedovanja Svetu EU popolnoma zastala. Prenovljen sistem nadzora naj bi okrepil obstoječ nadzor izvoza in ga razširil tudi na tranzit ter posredništvo ter tako v še večji meri pripomogel k zmanjšanju tveganja za širjenje orožja za množično uničevanje, obenem pa vzpodbudil trgovino in povečal konkurenčnost evropskih podjetij. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU smo uspeli doseči pomemben napredek pri usklajevanju posameznih vsebin in potrjevanju besedila členov predloga uredbe s strani držav članic.
Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala in si prizadevala za dopolnjevanje in oblikovanje pravil, ki bodo zagotavljala pravilno koriščenje uradno podprtih izvoznih kreditov, harmonizacijo nacionalnih sistemov izvoznih kreditov ter vzpodbujala konkurenco med izvozniki, ki temelji na kakovosti proizvodov in storitev in ne na ugodnejših pogojih uradno podprtih izvoznih kreditov.
Posebna pozornost bo namenjena bilateralnemu in regionalnemu gospodarskemu sodelovanju ter pogajanjem za sporazume o prosti trgovini, med drugim s številnimi pomembnimi partnerji v Aziji in Latinski Ameriki, pa tudi napredku pri pogajanjih za sporazume z glavnimi strateškimi partnerji kot so države Zahodnega Balkana, Ukrajina, Rusija, itd. Glede Kitajske si bo Slovenija prizadevala za uspešno reševanje odprtih vprašanj ter za nadaljevanje pogajanj za posodobitev sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med EU in Kitajsko.
Slovenija bo aktivna tudi na ostalih področjih skupne trgovinske politike, ki se obravnavajo v okviru različnih formacij Odbora 133 (stalni člani, namestniki, storitve, tekstil, jeklo itd.) ter v okviru drugih delovnih skupin, ki obravnavajo vprašanja skupne trgovinske politike v okviru Sveta EU kot tudi v okviru Evropske komisije. Slovenija bo konstruktivno sodelovala v razpravah o ostalih aktualnih vprašanjih povezanih s skupno trgovinsko politiko, ki se obetajo za prihajajoče obdobje (med drugim vprašanja v zvezi s prihodnostjo biogoriv, izzivi okoljskih sprememb, rastjo cen hrane in surovin na svetovnih trgih itd).
Slovenija bo še naprej skrbela za ustrezno seznanjenost Evropske komisije z interesi slovenskega gospodarstva glede izboljšanja pogojev dostopa na trge tretjih držav in za zastopanje interesov slovenskega gospodarstva v okviru pogajanj za sklenitev sporazumov o prosti trgovini ter v okviru drugih aktualnih zadev s področja trgovinske politike. Obenem si bo še naprej prizadevala za pravočasno obveščanje slovenskega gospodarstva o ukrepih skupne trgovinske politike EU ter o možnostih sodelovanja pri oblikovanju le-te, da bi tako v največjem možnem obsegu zagotovila možnost konkurenčnega nastopa slovenskih podjetij na notranjem trgu EU ter svetovnih trgih.
Prav tako si bo Slovenija prizadevala za čim večjo skladnost sodelovanja z mednarodnimi organizacijami (med drugim STO, OECD itd.). V okviru tega so najvišje na prednostni listi prizadevanja Slovenije, da postane polnopravna članica OECD.
Razvojna pomoč
Evropska unija zagotavlja približno 55 % svetovne uradne razvojne pomoči (ODA). Glavni cilj politike razvojnega sodelovanja je zmanjševanje in postopna odprava revščine, podpora razvoju demokracije, spoštovanje človekovih pravic ter gospodarski in socialni napredek držav v razvoju. Osrednji vir razvojne pomoči EU so: proračunska sredstva EU, Evropski razvojni sklad (EDF) in dvostranska pomoč držav članic.
Čeprav EU ostaja največja donatorica razvojne pomoči in hkrati najpomembnejša partnerica državam v razvoju, je iz komunikacije »EU kot globalni partner za razvoj – pospešitev napredka za doseganje razvojnih ciljev tisočletja«, ki je bila predstavljena aprila 2008 razvidno, da se je obseg uradne razvojne pomoči EU zmanjšal iz 0,41 % BND v letu 2006 na 0,38 % BND v letu 2007. Prav zaradi tega je razvojni GAERC maja 2008 sprejel zaključke, kjer potrjuje sprejete zaveze, da bo EU bo leta 2010 dosegla cilj 0,56 % BND za razvojno pomoč in do leta 2015 0,7 % BND. Sklepi z naslovom »Pospeševanje napredka pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja« vsebujejo poglavja: razvojni cilji tisočletja (MDG), učinkovitost pomoči – Roadmap do Akre, Monterreyski proces financiranja za razvoj, pomoč za trgovino, skladnost politik za razvoj in soočanje s krizo zaradi naraščajočih cen hrane.
Vprašanje doseganja razvojnih ciljev tisočletja je obravnaval tudi junijski Evropski svet 2008 in potrdil sklepe razvojnega GAERC-a ter s »Programom ukrepanj EU glede razvojnih ciljev tisočletja« (EU Agenda for Action on MDGs) predlagal državam partnericam in drugim donatoricam ukrepe, ki bodo prispevali k doseganju razvojnih ciljev tisočletja.
Pričakuje se, da bo Evropska komisija objavila obširno drugo poročilo o razvojni politiki v letu 2010. (Izvedba programa za učinkovitost pomoči se predvideva v letu 2009).
V okviru najnovejših prizadevanj EU za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, sprejetih dokumentov v okviru EU in OZN ter prednostnih nalog, določenih v 18-mesečnem programu francoskega, češkega in švedskega predsedovanja EU, bodo dejavnosti na področju razvojne pomoči še v večji meri kot v letu 2007 usmerjene v:
– izboljšanje učinkovitosti razvojne pomoči v skladu z Evropskim soglasjem o razvoju,
– harmonizacijo in koordinacijo dejavnosti razvojne pomoči EU in držav članic v okviru Pariške deklaracije,
– izpolnjevanje monterreyskih in barcelonskih zavez ter razvojnih ciljev tisočletja o povišanju sredstev za uradno razvojno pomoč in
– izboljšanje skladnosti razvojnih politik ter
– regionalno integracijo držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) in njihovo vključitev v globalno ekonomijo.
EU bo nadaljevala pogajanja z AKP regijami (štiri afriške, karibska in pacifiška regija) za sklenitev celovitih Sporazumov o gospodarskem partnerstvu (EPA). Podpis prvega celovitega razvojno naravnanega EPA z regijo Karibov je predviden 23. julija 2008 (Barbados).
Evropska komisija pripravlja tudi komunikacijo »Regionalna integracija za razvoj v AKP državah«. Komunikacija bo predstavljena predvidoma septembra 2008.
• EU si bo v skladu s sklepi Sveta EU (oktober 2007) prizadevala za uresničitev strategije »pomoč za trgovino« (AfT). V okviru AfT naj bi EU kolektivno zagotovila sredstva v višini dveh milijard evrov letno po letu 2010. Okvirno 50 % povečanja sredstev pomoči za trgovino naj bi bilo usmerjeno v države AKP. Izvajanje strategije o AfT ni pogojeno s pogajanji v okviru Svetovne trgovinske organizacije (Razvojna agenda iz Dohe).
• Evropska komisija bo (glede na sklepe Sveta EU iz maja 2008) skupaj z AKP partnerji oblikovala specifične operativne pakete strategij pomoči za trgovino (t. i. AfT packages).
Slovenija bo – tako kot med predsedovanjem EU –aktivno sodelovala pri oblikovanju razvojnih politik na ravni EU. Pri tem bo zagotavljala usklajenost prednostnih nalog znotraj organov EU s svojimi zunanjepolitičnimi interesi.
Republika Slovenija bo delovala skladno z opredelitvami Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju za obdobje do leta 2015.
Slovenija bo del svojih finančnih sredstev za razvojno pomoč namenila prek mednarodnih organizacij, del pa prek proračuna EU. Dvostransko razvojno sodelovanje Slovenije bo tako kot v preteklosti usmerjeno predvsem v države Zahodnega Balkana (Makedonija, Črna Gora, Srbija, Kosovo, Bosna in Hercegovina in Albanija), države vzhodne Evrope, Kavkaza in srednje Azije ter v eno do dve afriški državi.

(1) Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, kot je bila spremenjena z odločbo iz leta 2004.
(2) Direktiva 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila.
(3) Predlog o spremembah Uredbe o ustanovitvi GSA (Uredba (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 , UL L 53/2 22.2.2007.