Na podlagi drugega odstavka 19. člena in petega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt in 57/08 – ZFO-1A) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L št. 266 z dne 26. 9. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/66/ES) določa zaradi izboljšanja okolju prijaznega delovanja baterij in akumulatorjev ter ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji vseh, ki so vključeni v življenjski krog baterij in akumulatorjev, od proizvajalcev in distributerjev do njihovih končnih uporabnikov ter zlasti tistih udeležencev, ki neposredno sodelujejo pri obdelavi in recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev:
1. pravila za dajanje baterij in akumulatorjev na trg, zlasti še prepoved dajanja na trg baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi, in
2. posebna pravila za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih baterij in akumulatorjev na področju ravnanja z odpadki in izhodišča za pripravo operativnih programov varstva okolja v zvezi s spodbujanjem zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev.
(2) Za vprašanja v zvezi z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem odpadnih baterij in akumulatorjev in v zvezi s splošnimi pogoji ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za vse vrste baterij in akumulatorjev, ne glede na njihovo obliko, velikost, težo, snovno sestavo ali uporabo, pri tem pa ta uredba ne posega v izvajanje predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, in predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2) Ta uredba se glede zahtev o zbiranju, predelavi in odstranjevanju odpadnih baterij in akumulatorjev uporablja za vse odpadne baterije in akumulatorje, ne glede na datum njihovega dajanja na trg.
(3) Ta uredba se ne uporablja za baterije in akumulatorje v:
1. opremi, ki je povezana z zaščito bistvenih varnostnih interesov države, orožju, strelivu in vojaškem materialu, razen za proizvode, ki niso predvideni za izrecno vojaške namene;
2. opremi, namenjeni za uporabo v vesolju.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. baterija ali akumulator je kakršenkoli vir električne energije, ki nastane z neposredno pretvorbo kemične energije in je sestavljen iz ene ali več primarnih celic (ni možna ponovna polnitev) ali ene ali več sekundarnih celic (možna ponovna polnitev);
2. baterijski sklop je kakršen koli niz baterij ali akumulatorjev, ki so medsebojno povezani oziroma zapečateni v zunanji ovoj, tako da tvorijo sklenjeno enoto, ki je končni uporabnik ne more razdeliti ali odpreti;
3. prenosna baterija ali akumulator je baterija, gumbasta celica, baterijski sklop ali akumulator, ki:
– je zapečaten,
– je ročno prenosljiv in
– ni niti industrijska baterija ali akumulator niti avtomobilska baterija ali akumulator;
4. gumbasta celica je majhna, okrogla in prenosna baterija ali akumulator, katere premer je večji od njegove višine in ki se uporablja za posebne namene, kakor je napajanje slušnih aparatov, ročnih ur, drobne prenosne opreme in varnostno napajanje;
5. avtomobilska baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki se uporablja za avtomobilski zaganjalnik, osvetlitev ali napajanje za vžig;
6. industrijska baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki je namenjen izključno za industrijsko ali profesionalno uporabo ali se uporablja v vseh vrstah električnih vozil;
7. odpadna baterija ali odpadni akumulator je baterija ali akumulator, ki se uvršča med odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
8. recikliranje je postopek predelave odpadkov, pri katerem se odpadni materiali v proizvodnem procesu predelajo za njihov prvotni ali kakšen drug namen, razen za pridobivanje energije, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
9. odstranjevanje je kateri koli postopek odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnaje z odpadki;
10. obdelava je katerakoli dejavnost, opravljena na odpadnih baterijah in akumulatorjih, po oddaji v objekt za sortiranje zaradi priprave za njihovo recikliranje ali pripravo za njihovo odstranjevanje;
11. oprema je električna ali elektronska oprema v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, v celoti ali delno napajano iz baterij ali akumulatorjev ali pa jo je možno tako napajati;
12. proizvajalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s prodajo preko svetovnega spleta oziroma interneta kot storitev informacijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, na ozemlju Republike Slovenije zaradi izvajanja svoje dejavnosti daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, vključno s tistimi, ki so vgrajeni v opremo ali vozila. Za proizvajalca velja tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na ozemlju Republike Slovenije daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, pridobljene v drugih državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), uvožene iz tretjih držav ali proizvedene na ozemlju Republike Slovenije, vključno s tistimi baterijami in akumulatorji, ki so vgrajeni v opremo ali vozila;
13. izvorni proizvajalec je oseba, ki proizvaja in prodaja baterije ali akumulatorje pod svojo blagovno znamko. Za izvornega proizvajalca velja tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na ozemlju Republike Slovenije daje prvič v promet baterije in akumulatorje, vgrajene v opremo ali vozila pod njegovo blagovno znamko;
14. distributer je oseba, ki končnemu uporabniku v okviru izvajanja svoje dejavnosti dobavlja baterije in akumulatorje;
15. dajanje v promet je dobava ali dajanje blaga na voljo bodisi proti plačilu ali brezplačno tretji osebi znotraj območja EU in vključuje uvoz v carinsko območje EU;
16. brezžično električno orodje je ročno orodje, ki se napaja iz baterije ali akumulatorja in je namenjeno za vzdrževanje, gradbena dela ali vrtna opravila;
17. stopnja zbiranja za posamezno koledarsko leto je odstotek, dobljen kot količnik med maso odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, zbranih v tem koledarskem letu v skladu s to uredbo in v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, in povprečno letno maso prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so jo proizvajalci dali prvič v promet na območju Republike Slovenije, izračunano kot letno povprečje za obdobje tega koledarskega leta in dveh poprejšnjih koledarskih let (v nadaljnjem besedilu: stopnja zbiranja);
18. končni uporabnik je fizična oseba ali pravna oseba, pri katerem zaradi uporabe baterij ali akumulatorjev nastajajo odpadne baterije ali akumulatorji;
19. končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sam uporabi baterije in akumulatorje, katere sam pridobi v drugi državi članici EU ali uvozi iz tretje države ali proizvede, vključno z vgrajenimi v opremo ali vozila;
20. zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v skladu s to uredbo in v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, zbira odpadne baterije in akumulatorje;
21. najboljše razpoložljive tehnike so najboljše razpoložljive tehnike v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
22. izvajalec občinske javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
23. zbirni center odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev (v nadaljnjem besedilu: zbirni center) je objekt ali prostor v objektu, ki ga upravlja zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter je urejen za predhodno skladiščenje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev pred njihovo oddajo v obdelavo;
24. zbiralnica odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev je zabojnik za prepuščanje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki je nameščen na kraju, dostopnem končnim uporabnikom prenosnih baterij in akumulatorjev, in ga upravlja zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev;
25. nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, s katerim se proizvajalci, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, dogovorijo o njihovem zastopanju pri izvajanju posameznih opravil pri ravnanju z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu s skupnim načrtom ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji in o drugih zadevah v zvezi z njegovim izvajanjem;
26. pošiljka odpadnih baterij in akumulatorjev je celotna količina odpadnih baterij in akumulatorjev, ki jih pri istem distributerju ali istem izvajalcu javne službe prevzame zbiralec v največ 30 dneh. Pošiljka odpadnih baterij in akumulatorjev je tudi celotna količina odpadnih baterij in akumulatorjev, ki jih zbiralec prevzame pri končnem uporabniku ali ki jih zbiralec odda istemu predelovalcu odpadnih baterij in akumulatorjev v enem dnevu.

(1) Stopnja zbiranja se za Republiko Slovenijo prvič izračuna za tretje polno koledarsko leto po uveljavitvi te uredbe.
(2) Ne glede na določbe predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, je potrebno v izračun stopnje zbiranja vključiti tudi količine zbranih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter količine prodanih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so vgrajeni v električno in elektronsko opremo.
(3) Stopnja zbiranja ne sme biti manjša od:
– 25% do 26. septembra 2012;
– 45% do 26. septembra 2016.
(4) Stopnjo zbiranja je treba vrednotiti na podlagi izračuna iz preglednice »Spremljanje skladnosti s cilji zbiranja« iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), mora o stopnji zbiranja iz prejšnjega odstavka poročati Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, za katero se poročilo velja, pri tem pa je treba navesti tudi način pridobivanja podatkov, potrebnih za izračun stopnje zbiranja.

(1) Ne glede na določbe predpisa, ki ureja vsebnost nevarnih snovi v materialih in sestavnih delih motornih vozilih, je prepovedano dajati v promet:
– baterije ali akumulatorje, ne glede na to, ali so vgrajene v opremo ali ne, ki vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra glede na celotno maso, in
– prenosne baterije ali akumulatorje, vključno z vgrajenimi v opremo, ki vsebujejo več kakor 0,002% kadmija glede na celotno maso.
(2) Prepoved iz 1. točke prejšnjega odstavka se ne uporablja za gumbaste celice, ki lahko vsebujejo največ 2% živega srebra glede na celotno maso.
(3) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena se ne uporablja za prenosne baterije in akumulatorje, namenjene za:
1. varnostne in alarmne sisteme, vključno z zasilno razsvetljavo;
2. medicinsko opremo;
3. brezžično električno orodje.
(4) Proizvajalec mora na zahtevo pristojnega inšpektorja omogočiti vpogled v dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena za baterije in akumulatorje, ki jih daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije.
(5) Če se baterije in akumulatorji uvažajo iz tretje države ali pridobivajo v drugi državi članici EU, mora dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena pridobiti od izvornega proizvajalca baterij ali akumulatorjev oseba, ki kot proizvajalec v skladu s to uredbo daje baterije ali akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, in jo posredovati pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.

Pri proizvodnji in pri dajanju baterij in akumulatorjev v promet je treba upoštevati, da je nujno zagotoviti okolju prijaznejše delovanje v celotni življenjski dobi baterij in akumulatorjev z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki prispevajo k zmanjševanju nevarnih snovi v njih ali k nadomeščanju nevarnih snovi z manj škodljivimi vplivi na okolje, predvsem kot nadomestilo za živo srebro, kadmij in svinec.

(1) Izvorni proizvajalec, ki na ozemlju Republike Slovenije daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, vgrajene v opremo pod njegovo blagovno znamko, mora pri načrtovanju in proizvodnji te opreme zagotoviti, da lahko končni uporabnik odpadne baterije in akumulatorje vzame iz opreme in jih nadomesti z drugimi.
(2) Izvorni proizvajalec, ki na ozemlju Republike Slovenije daje prvič v promet baterije ali akumulatorje, vgrajene v opremo pod njegovo blagovno znamko, mora zagotoviti, da so k tej opremi priložena navodila, ki prikazujejo način varnega jemanja baterij ali akumulatorjev iz opreme, in kjer je to primerno, obvešča končnega uporabnika o vrsti vgrajenih baterij in akumulatorjev.
(3) Proizvajalec, ki daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije baterije ali akumulatorje, vgrajene v opremo, mora zagotoviti, da so izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljata, kadar je treba zaradi varnostnih razlogov, zaradi delovanja ali iz razlogov medicinske ali podatkovne celovitosti stalno dovajati energijo, ki zahteva neprekinjeno povezavo med opremo in baterijo ali akumulatorjem.

(1) Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek.
(2) Končni uporabnik mora odpadne prenosne baterije in akumulatorje:
– prepuščati distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev, če je končni uporabnik fizična oseba,
– prepuščati izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, če je končni uporabnik fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri tem pa odpadne prenosne baterije in akumulatorji ne smejo nastajati zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe, ali
– oddajati zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev neposredno ali v zbiralnicah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, če jih zbiralec vzpostavi.
(3) Končni uporabnik mora odpadne prenosne baterije ali akumulatorje, preden jih prepusti distributerju ali izvajalcu javne službe ali odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, hraniti ločeno od drugih odpadkov.

(1) Če so v mešanih komunalnih odpadkih odpadne prenosne baterije ali odpadni prenosni akumulatorji, mora izvajalec javne službe prevzeti takšne mešane komunalne odpadke od povzročitelja odpadkov kot nevarne komunalne odpadke.
(2) Izvajalec javne službe mora omogočiti končnim uporabnikom za odpadne prenosne baterije in akumulatorje brezplačno prepuščanje v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premični zbiralnici ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izvajalcu javne službe ni treba brezplačno prevzemati odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri pravnih osebah ali samostojnih podjetnikih posameznikih zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti:
– proizvodnje, popravljanja in vzdrževanja opreme, v katero so vgrajene baterije in akumulatorji, ali
– predelave odpadne opreme, v katero so vgrajene baterije in akumulatorji, vključno s predelavo odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno ali elektronsko opremo.
(4) Izvajalec javne službe mora vse odpadne prenosne baterije in akumulatorje, ki jih zbere kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, oddati zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih.

(1) Distributer mora na prodajnem mestu brezplačno prevzemati odpadne prenosne baterije in akumulatorje od kateregakoli končnega uporabnika, ki mu jih želi prepustiti, tudi če končni uporabnik prepušča odpadne prenosne baterije ali odpadne prenosne akumulatorje drugega proizvajalca, kakor je proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih distributer prodaja na svojem prodajnem mestu, ali če končni uporabnik nima namena kupiti prenosnih baterij ali prenosnih akumulatorjev.
(2) Distributer mora na prodajnem mestu urediti posebne zabojnike za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Zabojniki morajo biti ustrezne kakovosti in oblike in vidno označeni, da so namenjeni za prepuščanje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(3) Distributer mora na vidnem mestu namestiti obvestilo kupcem o možnosti brezplačnega prepuščanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena distributerju ni treba brezplačno prevzemati odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri pravnih osebah ali samostojnih podjetnikih posameznikih, pri katerih nastajajo odpadne baterije in akumulatorji zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe.
(5) Distributer mora prevzete odpadne baterije in akumulatorje oddati zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih.
(6) Izpolnjevanje obveznosti distributerja do oddaje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev do prevzema teh odpadkov se ugotavlja na podlagi pregleda podatkov iz evidenčnih listov, ki morajo biti priloženi k vsaki pošiljki odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ko jo distributer odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(7) Evidenčne liste o pošiljkah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev morata distributer in zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev predložiti ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.

(1) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev sme dati prenosne baterije in akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, če na svoje stroške zagotovi zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe ter predelavo tako zbranih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(2) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev lahko zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zagotavlja sam kot zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ali s pogodbo prenese svoje obveznosti zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(3) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev mora zagotoviti, da mu zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih ter obdelanih in recikliranih odpadnih prenosnih baterijah in akumulatorjih. Če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz 13. člena te uredbe, mora proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev zagotoviti, da zbiralec odpadnih prenosnih baterij redno pošilja podatke o zbranih ter obdelanih in recikliranih prenosnih baterijah in akumulatorjih nosilcu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(4) Obveznost proizvajalca prenosnih baterij in akumulatorjev iz prvega odstavka tega člena ne velja za prenosne baterije in akumulatorje, ki jih proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije in so vgrajene v električno ali elektronsko opremo, če zagotavlja zbiranje odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, ter za prenosne baterije in akumulatorje, ki se izvozijo v tretje države ali iznosijo v druge države članice EU, vključno s tistimi, vgrajenimi v opremo, ki se izvozi ali iznosi iz Republike Slovenije.

(1) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki zagotavlja ravnanje v zvezi z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo, mora biti vpisan v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jo vodi ministrstvo.
(2) Ministrstvo vpiše proizvajalca prenosnih baterij in akumulatorjev v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev po uradni dolžnosti in o vpisu v to evidenco izda potrdilo, če:
– ugotovi, da je vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, in
– z odločbo potrdi skladnost njegovega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in s smernicami iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov in
– ugotovi, da zbiralci odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s 16. členom te uredbe.
(3) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev mora k vlogi za potrditev načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji priložiti predlog tega načrta, ki vsebuje naslednje podatke o:
– predvidenem načinu in obsegu prevzemanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe,
– imenu in sedežu oseb, ki nameravajo kot zbiralci prevzemati odpadne prenosne baterije in akumulatorje iz prejšnje alinee,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za predhodno skladiščenje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev pri izvajalcih javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov,
– vrsti in zmogljivosti zbiralnic odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih nameravajo upravljati oziroma uporabljati osebe iz druge alinee tega odstavka,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme oseb iz druge alinee tega odstavka za prevzemanje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter za njihovo oddajo in skladiščenje v zbirnih centrih ter oddajo v obdelavo in recikliranje,
– predvideni letni količini prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, izraženi v kilogramih in ocenjeni iz podatkov o letni količini prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jo da v promet oseba, za katero je izdelan načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji,
– predvidenih izvajalcih obdelave in recikliranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev,
– oglaševalnih akcijah za obveščanje končnih uporabnikov o namenu zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih v skladu z drugim odstavkom 26. člena te uredbe izvajajo osebe iz druge alinee tega odstavka, in
– upoštevanju smernic iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov.
(4) Priloga k predlogu načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji je tudi izjava oseb iz druge alinee prejšnjega odstavka, da bodo v skladu z načrtom ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji zbirale odpadne prenosne baterije in akumulatorje in zagotavljale njihovo recikliranje.
(5) V evidenci proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev se vodijo podatki:
– firma in sedež proizvajalca prenosnih baterij in akumulatorjev,
– letna količina prenosnih baterij in akumulatorjev, izražena v kilogramih, ki jo proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev daje v promet,
– številka načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz 14. člena te uredbe,
– firma in sedež osebe, ki je nosilec izvajanja načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz 13. člena te uredbe, in
– datum vpisa v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev.
(6) Posamezni proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev je lahko vpisan v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev na podlagi enega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali na podlagi enega skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz 13. člena te uredbe.
(7) Podatki iz evidence proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, razen letnih količin prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih posamezni proizvajalci prenosnih baterij in akumulatorjev dajejo v promet, so dostopni javnosti na spletnih straneh ministrstva.

(1) Več proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev lahko zaradi izpolnjevanja obveznosti, določenih v tej uredbi, pripravi skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji in pristopi k njegovemu izvajanju.
(2) Sestavni del skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji so poleg podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena tudi podatki o firmi in njenem sedežu, katero proizvajalci prenosnih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k izvajanju tega načrta, pooblastijo kot nosilca izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji za usklajevanje in vodenje vseh skupnih opravil, ki jih je treba izvesti v skladu s tem načrtom.
(3) Ministrstvo vpiše proizvajalca prenosnih baterij in akumulatorjev, ki je pristopil k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev po uradni dolžnosti, če:
– ugotovi, da je vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme,
– z odločbo potrdi skladnost skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji z zahtevami te uredbe in s smernicami iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov,
– ugotovi, da je podpisal dogovor o pristopu k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki je priložen k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji,
– ugotovi, da zbiralci odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so navedeni v skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, izpolnjujejo pogoje za vpis v evidenco zbiralcev odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s 16. členom te uredbe.
(4) Nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji mora v imenu vseh proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, k vlogi za potrditev skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji priložiti predlog tega skupnega načrta, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ter kot priloge k predlogu tega skupnega načrta:
– izjavo oseb, ki nameravajo kot zbiralci prevzemati odpadne prenosne baterije in akumulatorje, iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
– seznam vseh proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, in
– dogovor o pristopu k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, iz katerega so razvidna pooblastila nosilca izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(5) Ministrstvo izda za vse proizvajalce prenosnih baterij in akumulatorjev, ki pristopajo k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, potrdilo o vpisu v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev.

(1) Ministrstvo v evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji vodi načrte iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe in skupne načrte iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) V evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji se vodijo podatki o zaporedni številki načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ter podatki o firmi in sedežu nosilca izvajanja tega načrta, če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(3) Proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev mora prijaviti ministrstvu vsako bistveno spremembo načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje njegovih obveznosti po tej uredbi. Če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, mora tako spremembo načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji prijaviti nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(4) Ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji se lahko izvaja v skladu s spremembami načrtov iz prejšnjega odstavka, če spremembe načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali spremembo skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji potrdi ministrstvo z odločbo.
(5) Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji mora voditi evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, in na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja omogočiti vpogled v to evidenco.
(6) Ministrstvo uporablja podatke iz prejšnjega odstavka za vpis proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev ali izbris proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev iz te evidence.

(1) Ministrstvo izbriše proizvajalca prenosnih baterij in akumulatorjev iz evidence proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev in o tem izda odločbo, če ugotovi, da:
– ni vpisan v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme,
– ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev v zvezi z ravnanjem z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu z načrtom ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali v skladu s skupnim načrtom ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji,
– ne zagotovi poročanja o ravnanju s prevzetimi odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo ali
– je iz podatkov, ki jih je ministrstvu poslal nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, razvidno, da je odstopil od izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali da nima podpisanega veljavnega dogovora o pristopu k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(2) V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja, v primeru iz prve, tretje in četrte alinee pa po uradni dolžnosti.

(1) Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev lahko začne zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) K vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov mora biti poleg načrta zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, izdelanega v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, priložena tudi navedba številke načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki ga zadeva načrt zbiranja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.

(1) Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev mora zbirati odpadne prenosne baterije in akumulatorje in zagotavljati njihovo obdelavo in recikliranje v obsegu in na način, ki je zanj določen v načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali v skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.
(2) Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev mora prevzemati odpadne prenosne baterije in akumulatorje od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe brez zahteve po plačilu zaradi morebitnih stroškov, ki nastanejo pri zbiranju, obdelavi in recikliranju prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ni treba zagotavljati brezplačnega prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, kadar nastajajo pri predelavi odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(4) Če zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev vzpostavi zbiralnico odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, mu za njeno obratovanje ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev mora za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev urediti enega ali več zbirnih centrov, tako da upošteva:
1. gostoto poseljenosti in obseg nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev,
2. porazdelitev prodajnih mest distributerjev ter količine nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na posameznem območju in
3. prostorsko razmestitev oziroma oddaljenost do objektov, v katerih zbrane odpadne prenosne baterije in akumulatorje obdelujejo ali reciklirajo.

(1) Ob prevzemu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od izvajalca javne službe morata zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in izvajalec javne službe pri določanju medsebojnega priznavanja stroškov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji upoštevati naslednja merila za ugotavljanje stroškov:
1. stroški izvajalca javne službe so stroški postavitve in vzdrževanja posebnega zabojnika za predhodno skladiščenje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov,
2. stroški zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev so:
– stroški skladiščenja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov za čas skladiščenja, ki presega trideset dni,
– stroški prevzemanja odpadkov iz prejšnje alinee, in to za nakladanje in tehtanje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in za podobna opravila,
– vsi drugi stroški, za katere se zaradi prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev dogovorita izvajalec javne službe in zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.
(2) Način določanja višine stroškov iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev izvajalcu javne službe, določi minister, pristojen za varstvo okolja.
(3) Če prevzema odpadne prenosne baterije in akumulatorje od posameznega izvajalca javne službe več zbiralcev odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, objavi deleže prevzemanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev za posameznega zbiralca odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev in druge informacije v zvezi s prevzemanjem odpadnih prenosnih baterij ministrstvo na svojih spletnih straneh, pri tem pa upošteva količine prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih dajejo v promet proizvajalci, za katere izvaja prevzemanje odpadnih baterij in akumulatorjev posamezni zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.

(1) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev, ki daje industrijske baterije in akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelavo in recikliranje zbranih odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev.
(2) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev lahko zbiranje odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev zagotavlja sam kot zbiralec odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev ali s pogodbo prenese svoje obveznosti na zbiralca odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev.
(3) Obveznost proizvajalca industrijskih baterij in akumulatorjev iz prvega odstavka tega člena ne velja za industrijske baterije in akumulatorje, ki jih proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije in so vgrajene v električno ali elektronsko opremo, če zagotavlja zbiranje odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, in za industrijske baterije in akumulatorje, ki se izvozijo v tretje države ali iznosijo v druge države članice EU, vključno z vgrajenimi v opremo, ki se izvozi ali iznosi iz Republike Slovenije.

(1) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev, ki zagotavlja ravnanje v zvezi z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo, mora biti vpisan v evidenco proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev, ki jo vodi ministrstvo.
(2) Za vpis v evidenco proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev in izbris iz nje ter za vpis načrtov ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji se smiselno uporabljajo določbe od 12. do 15. člena te uredbe, pri čemer pa se zahteva v zvezi z vpisom v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, ne uporablja.
(3) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev mora zagotoviti, da so v načrtu ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji upoštevane smernice iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

(1) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev mora zagotoviti, da se odpadne industrijske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihovo kemijsko sestavo ali izvor, prevzem pa ne sme biti pogojen z nakupom nove industrijske baterije ali akumulatorja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka proizvajalcu industrijskih baterij in akumulatorjev ni treba zagotavljati brezplačnega prevzema odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, ko nastajajo pri predelavi odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(3) Proizvajalec industrijskih baterij in akumulatorjev ali zbiralec, ki zanj zbira odpadne industrijske baterije in akumulatorje, lahko začne zbiranje odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov ter za obveznosti zbiralca odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev se smiselno uporabljajo določbe 16., 17. in 18. člena te uredbe.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko proizvajalci industrijskih baterij in akumulatorjev in končni uporabniki industrijskih baterij in akumulatorjev sklenejo pogodbe, ki predvidevajo drugačno ureditev financiranja stroškov zbiranja, obdelave ali recikliranja odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev, kakor je ureditev iz prvega odstavka tega člena.

(1) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki daje avtomobilske baterije in akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelavo in recikliranje zbranih odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev.
(2) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev lahko zbiranje odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotavlja sam kot zbiralec odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev ali s pogodbo prenese svoje obveznosti na zbiralca odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev.
(3) Obveznost proizvajalca avtomobilskih baterij in akumulatorjev iz prvega odstavka tega člena ne velja za avtomobilske baterije in akumulatorje, ki jih proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije in so vgrajene v motorna vozila v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, ter za avtomobilske baterije in akumulatorje, ki se izvozijo v tretje države ali iznosijo v druge države članice EU, vključno z vgrajenimi v vozila, ki se izvozijo ali iznosijo iz Republike Slovenije.

(1) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki zagotavlja ravnanje v zvezi z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji v skladu s to uredbo, mora biti vpisan v evidenco proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki jo vodi ministrstvo.
(2) Za vpis v evidenco proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev in izbris iz nje ter za vpis načrtov ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji se smiselno uporabljajo določbe od 12. do 15. člena te uredbe, pri čemer pa se zahteva v zvezi z vpisom v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, ne uporablja.
(3) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev mora zagotoviti, da so v načrtu ravnanja z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji upoštevane smernice iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

(1) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev mora zagotoviti, da se odpadne avtomobilske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihov izvor, prevzem pa ne sme biti pogojen z nakupom nove avtomobilske baterije ali akumulatorja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka proizvajalcu avtomobilskih baterij in akumulatorjev ni treba zagotavljati brezplačnega prevzema odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ko nastajajo pri razgradnji izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili.
(3) Proizvajalec avtomobilskih baterij in akumulatorjev ali oseba, ki zanj zbira odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje, lahko začne zbiranje odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov in za obveznosti zbiralca odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev se smiselno uporabljajo določbe 16., 17. in 18. člena te uredbe.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko proizvajalci avtomobilskih baterij in akumulatorjev ter končni uporabniki avtomobilskih baterij in akumulatorjev sklenejo pogodbe, ki predvidevajo drugačno ureditev financiranja stroškov zbiranja, obdelave ali recikliranja odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev, kakor je ureditev iz prvega odstavka tega člena.

(1) Zbiralec odpadnih prenosnih, industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev mora obveščati javnost in predvsem končne uporabnike o namenu in ciljih zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev, o pravilnem ravnanju z njimi, o možnostih njihovega brezplačnega prepuščanja oziroma oddajanja ter o načinih njihove obdelave in recikliranja.
(2) Z oglaševalnimi akcijami morajo zbiralci odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zagotoviti, da so končni uporabniki v celoti obveščeni o:
1. možnih učinkih snovi, uporabljenih v baterijah in akumulatorjih, na okolje in zdravje ljudi;
2. tem, da naj se odpadne baterije in akumulatorji ne odstranjujejo kakor mešani komunalni odpadki in da se zagotovi sodelovanje pri njihovem ločenem zbiranju, saj to olajša obdelavo in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev;
3. razpoložljivih sistemih zbiranja, obdelave in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev;
4. svojem doprinosu k recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev;
5. pomenu znaka s prečrtanim premičnim zabojnikom za odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in kemijskih simbolov Hg, Cd in Pb.
(3) Proizvajalci prenosnih baterij in akumulatorjev morajo zbiralcem odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zagotoviti financiranje vseh stroškov, ki nastanejo zaradi oglaševalskih akcij za obveščanje javnosti o zbiranju, obdelavi in recikliranju odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev iz prejšnjega odstavka.

(1) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev morajo zagotoviti, da so baterije, akumulatorji in baterijski sklopi, ki jih dajejo prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, označeni z znakom iz priloge 2 te uredbe.
(2) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev morajo zagotoviti, da bo najpozneje do 26. septembra 2009 na prenosnih in avtomobilskih baterijah in akumulatorjih, ki jih dajejo prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, navedena zmogljivost električnega vira v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki.
(3) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev morajo zagotoviti, da so baterije, akumulatorji in gumbaste celice, ki jih dajejo prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, če vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra, več kakor 0,002% kadmija ali več kakor 0,004% svinca, označene s kemijskim simbolom za ustrezno kovino, in sicer Hg, Cd ali Pb. Simbol, ki označuje vsebnost težke kovine, mora biti natisnjen pod znakom iz priloge 2 te uredbe, na površini, ki je enaka vsaj eni četrtini površine tega znaka.
(4) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev morajo zagotoviti, da znak iz priloge 2 te uredbe pokriva najmanj 3% površine največje ploskve baterije, akumulatorja ali baterijskega sklopa, ki ga dajejo v promet, in ne presega velikosti 5 × 5 cm. Pri valjastih celicah morajo proizvajalci zagotoviti, da pokriva znak iz priloge 2 te uredbe najmanj 1,5% površine telesa baterije ali akumulatorja, ne sme pa presegati velikosti 5 × 5 cm.
(5) Če je zaradi velikosti baterije, akumulatorja ali baterijskega sklopa površina znaka manjša od 0,5 × 0,5 cm, lahko proizvajalci namesto označevanja baterij, akumulatorjev ali baterijskih sklopov, ki jih dajejo prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, zagotovijo označevanje z znakom s površino najmanj 1 × 1 cm, ki je natisnjen na embalaži.
(6) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev morajo zagotoviti, da so baterije, akumulatorji, gumbaste celice in baterijski sklopi, ki jih dajejo prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, označeni s čitljivo oznako, natisnjeno na vidnem mestu tako, da je ni mogoče izbrisati.
(7) Proizvajalci prenosnih baterij in akumulatorjev ne smejo ob prodaji prenosnih baterij in akumulatorjev prikazovati stroškov zbiranja, obdelave in recikliranja ločeno od prodajne cene prenosnih baterij in akumulatorjev.

(1) Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja mora baterije in akumulatorje, ki jih je sam pridobil ali uvozil, potem ko postanejo odpadne baterije in akumulatorji:
– v skladu s to uredbo prepuščati distributerju, izvajalcu javne službe ali neposredno zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, če so to odpadne prenosne baterije in akumulatorje,
– samostojno zagotoviti izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, če so to odpadne industrijske ali avtomobilske baterije in akumulatorje, ali
– pristopiti k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji oziroma z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji.
(2) Za končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja, ki samostojno zagotavlja ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji, se smiselno uporabljajo določbe 20., 21. in 22. člena te uredbe, ki veljajo za proizvajalca industrijskih baterij in akumulatorjev, oziroma določbe 23., 24. in 25. člena te uredbe, ki veljajo za proizvajalca avtomobilskih baterij in akumulatorjev.

(1) Zbiralec odpadnih prenosnih, industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev mora zagotoviti, da obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev izvajajo le osebe, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Proizvajalci prenosnih, industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev morajo zagotoviti, da se najpozneje do 26. septembra 2009:
– omogoči obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in
– odpadne baterije in akumulatorje, prevzete v skladu s to uredbo, vključno s prevzetimi od izvajalcev obdelave odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, in s prevzetimi od izvajalcev razgradnje izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, obdelajo in reciklirajo na način, ki je v skladu s predpisi na področju varstva okolja, predvsem glede zdravja ljudi, varstva okolja in ravnanja z odpadki.
(3) Pri obdelavi odpadnih baterij in akumulatorjev je treba zagotoviti, da se:
1. iz odpadnih baterij in akumulatorjev odstranijo vse tekočine in kisline;
2. v objektih za obdelavo odpadne baterije in akumulatorji obdelujejo in skladiščijo, vključno z začasnim skladiščenjem, na površini z neprepustnimi tlemi in primernim prekritjem zaradi varstva pred vremenskimi vplivi, ali v posebnih zabojnikih.
(4) Če se baterije ali akumulatorji zbirajo skupaj z odpadno električno in elektronsko opremo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, je treba zagotoviti, da se pred obdelavo zbrane odpadne električne in elektronske opreme iz nje vzamejo baterije ali akumulatorji.
(5) Proizvajalci morajo zagotoviti, da so glede učinkovitosti recikliranja najpozneje do 26. septembra 2010 izpolnjeni naslednji okoljski cilji:
1. stopnja recikliranja 65% glede na povprečno maso svinčevih baterij in akumulatorjev s kislino, vključno z recikliranjem svinca v baterijah in akumulatorjih;
2. stopnja recikliranja 75% glede na povprečno maso nikelj-kadmijevih baterij in akumulatorjev, vključno z recikliranjem kadmija v baterijah in akumulatorjih, in
3. stopnja recikliranja 50% glede na povprečno maso drugih odpadnih baterij in akumulatorjev.
(6) Ministrstvo mora poročati Komisiji o doseženih stopnjah recikliranja in o tem, ali so bili doseženi okoljski cilji glede učinkovitosti recikliranja iz prejšnjega odstavka, za vsako koledarsko leto najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, za katero veljajo.

Odstranjevanje odpadnih industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev z odlaganjem na odlagališčih ali s sežiganjem oziroma sosežiganjem je prepovedano, pri tem pa se lahko ostanki katerihkoli baterij in akumulatorjev, ki so obdelani in reciklirani v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, odstranijo z odlaganjem na odlagališčih ali s sežiganjem oziroma sosežiganjem.

(1) Obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev se lahko izvedeta v drugi državi članici EU ali tretji državi, pod pogojem, da je pošiljanje odpadnih baterij in akumulatorjev izvedeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1379/2007 z dne 26. novembra 2007 o spremembi prilog IA, IB, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov za namene upoštevanja tehničnega napredka in sprememb, dogovorjenih na podlagi Baselske konvencije (UL L št. 309 z dne 27. 11. 2007, str. 7; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1013/2006/ES).
(2) Za predelavo odpadnih baterij in akumulatorjev, izvoženih v tretje države v skladu z Uredbo 1013/2006/ES, velja, da izpolnjuje obveznost in učinkovitost recikliranja iz petega odstavka 29. člena te uredbe, če obstajajo dokazi, da se je recikliranje izvedlo pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz te uredbe.

(1) Zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev mora v evidenci o zbiranju odpadnih baterij in akumulatorjev poleg podatkov, za to evidenco določenih v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, voditi tudi podatke o:
– proizvajalcih, za katere zbira odpadne baterije in akumulatorje ter zagotavlja njihovo obdelavo, recikliranje in odstranjevanje,
– celotni masi zbranih odpadnih baterij in akumulatorjev ločeno po zbirnih centrih, ki jih upravlja, in o izvajalcih javne službe, od katerih prevzema odpadne baterije in akumulatorje, če gre za prenosne baterije in akumulatorje,
– celotni masi odpadnih baterij in akumulatorjev, oddanih v obdelavo, recikliranje in odstranjevanje, ločeno po izvajalcih obdelave, recikliranja in odstranjevanja, in
– stroških skladiščenja in prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih je plačal izvajalcem javne službe.
(2) Zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev mora poročati ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Proizvajalec prenosnih, industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev mora najpozneje do 31. marca tekočega leta v elektronski obliki posredovati ministrstvu poročilo o ravnanju z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi oziroma avtomobilskimi baterijami za preteklo koledarsko leto v obliki, ki jo objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o:
– celotni količini odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, izraženi v kilogramih in prevzeti od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe,
– količini, izraženi v kilogramih, in o deležu odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so bili reciklirani,
– količini, izraženi v kilogramih, in o deležu odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so bili drugače predelani, ločeno po postopkih predelave,
– količini in deležu materialov odpadnih prenosnih, industrijskih oziroma avtomobilskih baterij in akumulatorjev, ki so bili odstranjeni, ločeno po postopkih odstranjevanja in obsegu predhodne predelave.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena posreduje poročilo o ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji za tiste proizvajalce, ki zagotavljajo svoje obveznosti iz te uredbe po skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami ali akumulatorji, nosilec izvajanja tega načrta v obliki skupnega poročila vseh proizvajalcev, ki so pristopili k temu načrtu.
(4) Poročilo o ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji v okviru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami ali akumulatorji mora vsebovati tudi podatke o izpolnjevanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.

(1) Ministrstvo pošlje Komisiji poročilo o izvajanju Direktive 2006/66/ES vsaka tri leta, pri tem pa prvo poročilo zajema obdobje do 26. septembra 2012.
(2) Ministrstvo mora poročilo iz prejšnjega odstavka pripraviti na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo Komisija pošlje državam članicam šest mesecev pred začetkom prvega obdobja, zajetega v poročilu.
(3) Ministrstvo poroča tudi o vseh ukrepih, sprejetih za spodbujanje razvojnih dosežkov, ki zadevajo vpliv baterij in akumulatorjev na okolje, zlasti o:
1. razvojnih dosežkih, ki vključujejo prostovoljne ukrepe proizvajalcev za zmanjšanje količin težkih kovin in drugih nevarnih snovi v baterijah in akumulatorjih;
2. novih tehnologijah recikliranja in obdelave;
3. sodelovanju gospodarskih subjektov v sistemih okoljskega ravnanja;
4. raziskavah na teh področjih in
5. ukrepih za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov.
(4) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora Komisija prejeti najpozneje v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, za katero velja, v primeru prvega poročila pa najpozneje do 26. junija 2013.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka opravljajo nadzor nad izvajanjem določb 27. člena te uredbe inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan proizvajalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena te uredbe daje v promet baterije ali akumulatorje, vgrajene v opremo ali ne, ki vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra glede na celotno maso, ali prenosne baterije ali akumulatorje, vključno z vgrajenimi v opremo, ki vsebujejo več kakor 0,002% kadmija glede na celotno maso;
– ne zagotovi, da je v skladu s četrtim odstavkom 5. člena te uredbe dokumentacija o izpolnjevanju zahtev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 5. člena te uredbe predložena pristojnemu inšpektorju na vpogled na njegovo zahtevo;
– ne zagotovi, da je v skladu s petim odstavkom 5. člena te uredbe dokumentacija o izpolnjevanju zahtev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 5. člena te uredbe pridobljena od izvornega proizvajalca baterij ali akumulatorjev in posredovana pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo;
– ne zagotovi, da so v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe, če daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije baterije ali akumulatorje, ki so vgrajeni v opremo;
– daje prenosne baterije in akumulatorje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, ne da bi na svoje stroške zagotovil zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe ter obdelavo in recikliranje tako zbranih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena te uredbe;
– ne zagotovi v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe, da mu zbiralec odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev redno pošilja podatke o zbranih ter obdelanih in recikliranih odpadnih prenosnih baterijah in akumulatorjih oziroma da te podatke pošilja nosilcu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, če je to skupni načrt ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji;
– v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena te uredbe daje baterije in akumulatorje v promet, ne da bi bil vpisan v evidenco proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev;
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe vsake bistvene spremembe načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje njegovih obveznosti po tej uredbi;
– ne zagotovi zbiranja odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelave in recikliranja zbranih odpadnih industrijskih baterij in akumulatorjev v skladu s prvim odstavkom 20. člena te uredbe;
– v nasprotju s prvim odstavkom 21. člena te uredbe zagotavlja ravnanje v zvezi z odpadnimi industrijskimi baterijami in akumulatorji, ne da bi bil vpisan v evidenco proizvajalcev industrijskih baterij in akumulatorjev;
– ne zagotovi, da se v skladu s prvim odstavkom 22. člena te uredbe odpadne industrijske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihovo kemijsko sestavo ali izvor, ali če prevzem odpadne industrijske baterije ali akumulatorja pogojuje z nakupom nove industrijske baterije ali akumulatorja;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 22. člena te uredbe zbira odpadne industrijske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov;
– ne zagotovi zbiranja odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelave in recikliranja zbranih odpadnih avtomobilskih baterij in akumulatorjev v skladu s prvim odstavkom 23. člena te uredbe;
– v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena te uredbe zagotavlja ravnanje v zvezi z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, ne da bi bil vpisan v evidenco proizvajalcev avtomobilskih baterij in akumulatorjev;
– ne zagotovi, da se v skladu s prvim odstavkom 25. člena te uredbe odpadne avtomobilske baterije in akumulatorji prevzemajo od končnih uporabnikov brezplačno ne glede na njihov izvor, ali če prevzem odpadne avtomobilske baterije ali akumulatorja pogojuje z nakupom nove avtomobilske baterije ali akumulatorja;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena te uredbe zbira odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov;
– ne zagotavlja zbiralcem odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev financiranja vseh stroškov, ki nastanejo zaradi oglaševalskih akcij za obveščanje javnosti o zbiranju, obdelovanju in recikliranju odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s tretjim odstavkom 26. člena te uredbe;
– ne zagotovi, da so v skladu s prvim odstavkom 27. člena te uredbe baterije, akumulatorji in baterijski sklopi, ki jih daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, označeni z znakom iz priloge 2 te uredbe;
– ne zagotovi, da je v skladu z drugim odstavkom 27. člena te uredbe najpozneje do 26. septembra 2009 na prenosnih in avtomobilskih baterijah in akumulatorjih navedena zmogljivost električnega vira v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki;
– ne zagotovi, da so v skladu s tretjim odstavkom 27. člena te uredbe baterije, akumulatorji in gumbaste celice, ki jih daje prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, če vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra, več kakor 0,002% kadmija ali več kakor 0,004% svinca, označene s kemijskim simbolom za ustrezno kovino, in sicer Hg, Cd ali Pb, pri čemer mora biti simbol, ki označuje vsebnost težke kovine, natisnjen pod znakom iz priloge 2 te uredbe, na površini, ki je enaka vsaj eni četrtini površine tega znaka;
– ne zagotovi, da v skladu s četrtim odstavkom 27. člena te uredbe znak iz priloge 2 te uredbe pokriva najmanj 3% površine največje ploskve baterije, akumulatorja ali baterijskega sklopa, ki ga dajejo prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, in ne presega velikosti 5 × 5 cm, pri tem pa mora pri valjastih celicah pokrivati znak iz priloge 2 te uredbe najmanj 1,5% površine telesa baterije ali akumulatorja in ne sme presegati velikosti 5 × 5 cm;
– ne zagotovi, da so v skladu s šestim odstavkom 27. člena te uredbe baterije, akumulatorji, gumbaste celice in baterijski sklopi, ki jih dajejo prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije, označeni s čitljivo oznako, natisnjeno na vidnem mestu tako, da je ni mogoče izbrisati;
– v nasprotju s sedmim odstavkom 27. člena te uredbe prikazuje ob prodaji prenosnih baterij in akumulatorjev stroške zbiranja, obdelave in recikliranja ločeno od prodajne cene prenosnih baterij in akumulatorjev;
– ne zagotovi, da se v skladu z drugim odstavkom 29. člena te uredbe najpozneje do 26. septembra 2009:
1. omogoči obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in
2. baterije in akumulatorje, prevzete v skladu s to uredbo, vključno s tistimi, prevzetimi od izvajalcev obdelave odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronske opreme, in tistimi, prevzetimi od izvajalcev razgradnje izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, obdelajo in reciklirajo na način, ki ni v skladu s predpisi na področju varstva okolja, predvsem glede zdravja ljudi, varstva okolja in ravnanja z odpadki;
– ne zagotovi, da so v skladu s petim odstavkom 29. člena te uredbe glede učinkovitosti recikliranja najpozneje do 26. septembra 2010 izpolnjeni naslednji okoljski cilji:
1. stopnja recikliranja 65% glede na povprečno maso svinčevih baterij in akumulatorjev s kislino, vključno z recikliranjem svinca v baterijah in akumulatorjih;
2. stopnja recikliranja 75% glede na povprečno maso nikelj-kadmijevih baterij in akumulatorjev, vključno z recikliranjem kadmija v baterijah in akumulatorjih, in
3. stopnja recikliranja 50% glede na povprečno maso drugih odpadnih baterij in akumulatorjev;
– ne pošlje poročila o ravnanju z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi oziroma avtomobilskimi baterijami ministrstvu za preteklo koledarsko leto v roku in obliki, ki jo objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh, v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan izvorni proizvajalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi pri načrtovanju in proizvodnji opreme, v katero so vgrajene baterije ali akumulatorji, da v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe lahko končni uporabnik odpadne baterije in akumulatorje vzame iz opreme in jih nadomesti z drugimi;
– ne poskrbi v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe, da so k opremi, v katero so vgrajene baterije ali akumulatorji, priložena navodila, ki prikazujejo način varnega jemanja baterij ali akumulatorjev iz opreme, in kjer je to primerno, obveščajo končnega uporabnika o vrsti vgrajenih baterij in akumulatorjev.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan končni uporabnik baterij ali akumulatorjev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena te uredbe prepušča odpadne prenosne baterije in akumulatorje izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek;
– ne prepušča odpadnih baterij in akumulatorjev izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, pri čemer pa baterije in akumulatorji ne smejo nastajati zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe, ali jih ne oddaja zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev neposredno ali v zbiralnicah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, če jih zbiralec vzpostavi, v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe;
– ne hrani odpadnih prenosnih baterij ali akumulatorjev, preden jih prepusti distributerju ali izvajalcu javne službe ali odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ločeno od drugih odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.
(4) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan izvajalec javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi, da se v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe mešani komunalni odpadki prevzamejo od povzročitelja odpadkov kot nevarni komunalni odpadki, če so v mešanih komunalnih odpadkih odpadne prenosne baterije ali odpadni prenosni akumulatorji;
– ne zagotovi, da je v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe končnim uporabnikom za odpadne prenosne baterije in akumulatorje, ki se razvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, dana možnost brezplačnega prepuščanja v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premični zbiralnici ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov;
– ne oddaja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih zbere kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe;
– ne priznava stroškov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ob oddaji odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev zbiralcu prenosnih baterij in akumulatorjev in pri obračunu teh stroškov ne upošteva meril iz prvega odstavka 19. člena te uredbe.
(5) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne prijavi ministrstvu v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe vsake spremembe skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki ima vpliv na izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev po tej uredbi;
– v skladu s petim odstavkom 14. člena te uredbe ne vodi evidence proizvajalcev prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ali je ne pošlje na ministrstvo ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo;
– ne pošlje v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe poročila o ravnanju z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi oziroma avtomobilskimi baterijami ministrstvu za preteklo koledarsko leto v roku in obliki, ki ju objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh;
– ne zagotovi, da v skladu s četrtim odstavkom 33. člena te uredbe poročilo o ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji v okviru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi prenosnimi, industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami ali akumulatorji vsebuje tudi podatke o izpolnjevanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji.
(6) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi v skladu s prvim odstavkom 10. člena te uredbe na prodajnem mestu brezplačnega prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od katerega koli končnega uporabnika, ki mu jih želi prepustiti, tudi če končni uporabnik prepušča odpadne prenosne baterije ali odpadne prenosne akumulatorje drugega proizvajalca, kakor je proizvajalec prenosnih baterij in akumulatorjev, ki jih distributer prodaja na svojem prodajnem mestu, ali če končni uporabnik nima namena kupiti prenosnih baterij ali prenosnih akumulatorjev;
– ne uredi na prodajnem mestu v skladu z drugim odstavkom 10. člena te uredbe posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, pri tem pa morajo biti zabojniki ustrezne kakovosti in oblikovani ter vidno označeni, da so namenjeni za prepuščanje odpadnih prenosnih baterij;
– ne namesti na vidnem mestu v skladu s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe obvestila kupcem o možnosti brezplačnega prepuščanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev;
– ne oddaja prevzetih odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu s petim odstavkom 10. člena te uredbe zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev brez zahteve za plačilo zaradi morebitne vrednosti materialov v njih;
– ne predloži evidenčnih listov o pošiljkah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s sedmim odstavkom 10. člena te uredbe ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
(7) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan zbiralec odpadnih baterij in akumulatorjev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne predloži evidenčnih listov o pošiljkah odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu s šestim odstavkom 10. člena te uredbe ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo;
– v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena te uredbe zbira odpadne prenosne baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
– ne zbira odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter ne zagotavlja njihove obdelave in recikliranja v obsegu in na način, ki je zanj določen v načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ali v skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe;
– ne prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu z drugim odstavkom 17. člena te uredbe od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe brez zahteve po plačilu zaradi morebitnih stroškov, ki nastanejo pri zbiranju in recikliranju prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev;
– ne uredi enega ali več zbirnih centrov za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev v skladu z merili iz 18. člena te uredbe;
– ne priznava stroškov ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ob prevzemu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev od izvajalca javne službe in pri obračunu teh stroškov ne upošteva meril iz prvega odstavka 19. člena te uredbe;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 22. člena te uredbe zbira odpadne industrijske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena te uredbe zbira odpadne avtomobilske baterije in akumulatorje, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov;
– ne obvešča javnosti in končnih uporabnikov o namenu in ciljih zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev, o pravilnem ravnanju z njimi, o možnostih njihovega brezplačnega prepuščanja oziroma oddajanja ter o načinih njihove obdelave in recikliranja v skladu s prvim odstavkom 26. člena te uredba;
– ne zagotavlja, da so končni uporabniki prek oglaševalnih akcij obveščeni o vsebinah iz drugega odstavka 26. člena te uredbe;
– ne zagotovi, da v skladu s prvim odstavkom 29. člena te uredbe predelavo odpadnih baterij in akumulatorjev izvajajo le osebe, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
– ne vodi evidence o zbiranju odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu s prvim odstavkom 32. člena te uredbe.
(8) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne zagotovi za baterije in akumulatorje, ki jih je sam pridobil ali uvozil, potem ko postanejo odpadne baterije in akumulatorji, ravnanja v skladu s prvim odstavkom 28. člena te uredbe.
(9) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov je za prekršek kaznovan predelovalec ali odstranjevalec odpadnih baterij in akumulatorjev, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi, da se v skladu s tretjim odstavkom 29. člena te uredbe:
1. iz baterij in akumulatorjev odstranijo vse tekočine in kisline in
2. v objektih za obdelavo baterije in akumulatorji obdelujejo in skladiščijo, vključno z začasnim skladiščenjem, na površini z neprepustnimi tlemi in primernim prekritjem zaradi varstva pred vremenskimi vplivi, ali v posebnih zabojnikih;
– ne zagotovi, da se v skladu s četrtim odstavkom 29. člena te uredbe pred obdelavo zbrane odpadne električne in elektronske opreme iz nje vzamejo baterije ali akumulatorji, če se baterije ali akumulatorji zbirajo skupaj z odpadno električno in elektronsko opremo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo;
– v nasprotju s 30. členom te uredbe odstranjuje odpadne industrijske in avtomobilske baterije in akumulatorje z odlaganjem na odlagališčih ali s sežiganjem oziroma sosežiganjem.
(10) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov je za prekršek iz prvega do devetega odstavka tega člena kaznovana tudi odgovorna oseba proizvajalca, izvornega proizvajalca, končnega uporabnika, izvajalca javne službe, nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, distributerja, zbiralca odpadnih baterij in akumulatorjev, končnega uporabnika brez predhodnega dobavitelja, oziroma predelovalca ali odstranjevalca odpadnih baterij in akumulatorjev.

Osebe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pridobile potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov za zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev, lahko nadaljujejo zbiranje odpadnih baterij ali akumulatorjev do izteka roka veljavnosti potrdila.

(1) Obstoječi proizvajalci morajo izpolniti pogoje za vpis v evidenco proizvajalcev baterij in akumulatorjev najpozneje do 31. maja 2009.
(2) Distributerji, izvajalci javnih služb, proizvajalci in zbiralci odpadnih baterij in akumulatorjev morajo začeti z izvajanjem obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadnimi baterijami in akumulatorji po tej uredbi najpozneje do 26. septembra 2009.
(3) Končni uporabniki brez predhodnega dobavitelja morajo zagotoviti izpolnjevanje obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadnimi baterijami in akumulatorji po tej uredbi najpozneje do 26. septembra 2009.
(4) Določbe 5. in 27. člena te uredbe se uporabljajo za baterije in akumulatorje, ki so prvič dani v promet v Republiki Sloveniji po 26. septembru 2008.

Do sprejetja operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov in operativnega programa varstva okolja ravnanja z odpadnimi industrijskimi in avtomobilskimi baterijami in akumulatorji se uporabljajo smernice iz Operativnega programa ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji za obdobje od 2003 do konca 2006, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 10. aprila 2003.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 104/00 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.