Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine Vipava – Lanthierijeva graščina (EŠD 818) in Vipava – Park Lanthierijeve graščine (EŠD 7885).
(2) Enoti iz prejšnjega odstavka imata vrednote umetnostnega, arhitekturnega, krajinskega in zgodovinskega spomenika.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
Lanthierijev dvorec ali graščina, zgradba iz poznega 17. stoletja, je po predelavi (1702–1762) odličen baročni dvonadstropni dvorec z reprezentančnim bivanjskim nadstropjem »piano nobile«. Kaže beneške slogovne pobude, prilagojene prostoru Vipave. Dvorec je konstitutivni element trga in jedra mesta ter povezovalni element med zaledjem z izviri pod hribom in iztekom v geometrijsko urejeno parkovno površino s kipi in fontano. Posebna kvaliteta celote je izkoriščanje vodnega motiva kot soustvarjalne komponente parkovnih elementov na dvoriščni strani. Lastniki palače, Lanthieriji, so bili ena najmogočnejših plemiških družin Primorske, vplivna zlasti v Vipavi in vipavski dolini od 16. stoletja do leta 1910, ko je umrl zadnji potomec vipavske veje družine.

(1) Spomenik Lanthierijeva graščina obsega parcele št.: *128/1, *128/2, *128/3 (del parcele brez dvorišča in stavb nekdanje klavnice), 2551/17 (del vodotoka ob rezidenčnem poslopju, od mostička, ki vodi v nekdanjo klavnico do mostička na ploščad, kjer je stala cerkev sv. Marka), vse k.o. Vipava. Spomenik Park Lanthierijeve graščine obsega parcele št.: 1700/1, 1713/25 (severni del parcele do južnega roba parcele št. 1715/11 k.o. Vipava), 1713/26 (severni del parcele do južnega roba parcele št. 1715/11 k.o. Vipava), 1713/38, 1713/39 (severni del parcele do južnega roba parcele št. 1715/11 k.o. Vipava), 1713/47, 1713/48, 1715/11, 1715/12, 1715/4, 2588/1 (del ceste med graščino in parkom), 2588/3, 2607/1, vse k.o. Vipava.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (Uradni list RS, št. 54/06, datoteka z dne 22. aprila 2008, izvorno merilo 1 : 1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Varovani elementi spomenika so:
– dvorec v celoti,
– mostiček za dvorcem,
– gospodarska poslopja z dvoriščem za dvorcem,
– parkovna površina pred dvorcem, skupaj z drevjem, kipi, vhodnim portalom in vodnjakom.

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje družbenega pomena dvorca in parka, to je arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti,
– varovanje vseh vedut na spomenik in iz spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik in njegove objekte ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških elementov,
– dovoljena so nedestruktivna raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja, pod pogoji iz prejšnje alinee,
– za spomenik mora lastnik ali upravljalec pripraviti pisna navodila za ukrepanje ob naravni ali drugi nesreči,
– spomenik je treba v primeru grožnje oboroženega spopada vidno označiti s predpisanimi mednarodnimi oznakami,
– prepovedani so posegi v vse arheološke plasti spomenika in destruktivne raziskave spomenika,
– posegi iz prejšnje alinee so izjemoma dovoljeni pooblaščenim osebam s predhodnim soglasjem pristojnega zavoda, kadar gre za celostno ohranjanje spomenika,
– na območju spomenika je prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem predhodno odobri pristojni zavod.
(2) Za Lanthierijevo graščino dodatno velja varstveni režim, ki določa:
– varovane so zunanje značilnosti stavbe: zasnova in zunanji gabariti, značilne barve in gradiva, tlorisni razporedi, konstrukcijske značilnosti in tradicionalni stavbni materiali,
– varovane so vse notranje dekoracije, vključno s stenskimi poslikavami, in ohranjeni elementi stavbnega pohištva,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin enot, ki so ovrednotene kot del spomenika.
(3) Za park Lanthierijeve graščine dodatno velja varstveni režim, ki določa naslednje prepovedi:
– prepovedano je spreminjati strukturne, morfološke elemente ter vrtno arhitekturno zasnovo in kompozicijo parka,
– prepovedano je uničevati, poškodovati, odstranjevati, premeščati ali spreminjati varovane elemente parka,
– prepovedano je uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje (veje, debla ali korenine),
– prepovedano je spreminjati ekološke (npr. talne in mikroklimatske) razmere, ki so potrebne za obstoj in razvoj drevja ali grmovja (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, spreminjanje osončenosti dreves ali grmov, zasipavanje ali odkopavanje zemljišča),
– prepovedano je graditi na oblikovani zeleni površini,
– prepovedano je onesnaževati tla in odlagati odpadke.
(4) Za park Lanthierijeve graščine dodatno velja varstveni režim, na podlagi katerega se po pridobljenem kulturnovarstvenem soglasju pristojne strokovne službe dovoljuje:
– spreminjati sestavo ter detajle ureditev posameznih delov in površin (npr. zasaditi trate, rekonstruirati posamezne parkovne elemente),
– spreminjati detajle oblik poti,
– postavljati klopi, luči, table, ograje in drugo parkovno opremo ter pritikline,
– urejati počivališča in razgledišča,
– postavljati naprave, ki so povezane z vzdrževanjem ali predpisanim izkoriščanjem oblikovane zelene površine,
– polagati podzemne cevne in energetske vode, vendar tako, da ne škoduje koreninskim sistemom drevja,
– obnavljati drevje s saditvijo ustreznih dreves ustrezne velikosti,
– ohranjati dovoz za stanovalce in vzdrževalce ter za gibalno ovirane obiskovalce.

Lastnik oziroma upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika v sorazmerju z zmožnostmi lastnika. Dostop ne sme ogrožati spomenika ali njegovih varovanih elementov, najmanj enkrat na leto pa mora lastnik javnosti omogočiti tudi brezplačen ogled spomenika.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pristojno sodišče na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.