Na podlagi 56. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in v skladu s strategijo prostorskega razvoja RS in prostorskim redom RS ter na podlagi Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86, in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94), Družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89, in Uradni list RS, št. 40/92, 88/04, 106/06) za območje Dobrova - Polhov Gradec ter 7. in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 11. redni seji dne 16. 7. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja VS 8/4-1 T1 Šujica (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvideva gradnja desetih enostanovanjskih objektov, petih stanovanjskih dvojčkov, dveh tristanovanjskih stavb in skupne kletne garaže pod tristanovanjskima stavbama in enim dvojčkom ter ureditev zelenih, prometnih in drugih utrjenih površin v skupni uporabi. V okviru toleranc občinskega podrobnega prostorskega načrta je na obravnavanem območju mogoče zgraditi od 26 do 28 stanovanjskih enot, v nekaterih objektih pa je dopustno urediti prostore za opravljanje mirne poslovne dejavnosti.

I.      Besedilo odloka
II.     Kartografski del, ki obsega naslednje grafične
        načrte:
1.      Načrt namenske rabe prostora:
1.1     Lega prostorske ureditve v širšem           M 1:5000
        območju
1.2     Načrt namenske rabe prostora (prikaz v      M 1:1000
        katastru)
1.3     Načrt namenske rabe prostora (prikaz v       M 1:500
        geodetskem posnetku)
2.      Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2.1     Načrt ureditvenega območja                   M 1:500
2.2     Vplivno območje v času gradnje               M 1:500
2.2     Vplivno območje v času obratovanja           M 1:500
2.4     Vplivno območje – prikaz v katastru         M 1:1000
2.5     Načrt parcelacije                            M 1:500
2.6     Načrt parcelacije – prikaz v katastru       M 1:1000
3.      Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s
        prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1     Arhitekturna zazidalna situacija             M 1:500
3.2     Zazidalna situacija kleti s prometno         M 1:500
        ureditvijo
3.3     Regulacijska karta                           M 1:500
3.4     Idejna višinska regulacija                   M 1:500
3.5     Prometna ureditev                            M 1:500
3.6     Zbirni načrt komunalnih vodov                M 1:500
3.7     Požarno varstvo                             M 1:500.

Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.

Občinski podrobni prostorski načrt so izdelali Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, v juniju 2008, pod številko projekta UP 06-019.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema celotno območje urejanja VS 8/4-1 T1 Šujica in celotni zemljišči s parcelnima številkama 760/18 in 758/5 k.o. Šujica, po katerih je urejen dostop do območja. Radiji dostopnih cest posegajo še na zemljišča s parcelnimi številkami 760/3-del, 760/17-del, 2138-del in 2123/-del, k.o. Šujica. Obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno uporabo, in površinami, potrebnimi v času gradnje.
Meja ureditvenega območja poteka po severni parcelni meji zemljišča s p. št. 760/11, po severni in zahodni parcelni meji zemljišča s p. št. 760/10, po zahodni parcelni meji zemljišča s p. št. 760/9, po severni meji zemljišča s p. št. 760/23, po vzhodni in severni meji zemljišča s p. št. 760/18, seka jugozahodni vogal zemljišča s p. št. 760/3, vzporedno z zahodno mejo zemljišča s p. št. 760/18, poteka po zemljišču s p. št. 2138, seka severozahodni vogal zemljišča s p. št. 760/17, poteka po južni meji zemljišča s p. št. 760/18 do zemljišča s p. št. 760/22, nato poteka po zahodni in južni meji zemljišča s p. št. 760/22, po južni meji zemljišč s p. št. 760/2 in 760/15 do zemljišča s p. št. 758/5, po zahodni meji zemljišča s p. št. 758/5, vzporedno z južno mejo zemljišča s p. št. 758/5 po zemljišču s p. št. 2123/1, nato poteka severno po zahodnem robu brežine Jarčjega potoka po vzhodni meji zemljišč s p. št. 758/5, 760/15, 760/14 in 760/13, nato zavije proti vzhodu po južni, vzhodni in severni meji zemljišča s p. št. 761/1 in nato spet severno po zahodni brežini Jarčjega potoka po vzhodni meji zemljišča s p. št. 760/11 do severovzhodnega vogala zemljišča s p. št. 760/11. Meja ureditvenega območja je prikazana v karti »Načrt namenske rabe prostora«.
Seznam parcel v obravnavanem območju: 760/18, 760/22, 760/10, 760/9, 760/8, 760/7, 760/2, 760/11; 760/12, 760/13, 760/14, 760/15, 760/16, 758/5, 761/1, 760/23, 760/3-del, 2138-del, 760/17-del, 2123/1-del, k.o. Šujica.
Seznam parcel (k.o. Šujica) zunaj ureditvenega območja, po katerih potekajo obravnavani komunalni vodi in priključki:
– priključek na kanalizacijo za ME5 na vzhodu: 761/6, 763/2, 2123/1,
– priključek na elektro omrežje za ME5 na vzhodu: 770, 768,
– priključek KKS: 758/3, 758/2, 758/1,
– priključki na zahodu: 2138,
– priključek na javno razsvetljavo na zahodu: 760/21.
Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša skupaj 13.492 m2.

Vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo:
– vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja (zemljišča s parcelnimi številkami 760/18, 760/22, 760/10, 760/9, 760/8, 760/7, 760/2, 760/11; 760/12, 760/13, 760/14, 760/15, 760/16, 758/5, 761/1, 760/23, 760/3-del, 2138-del, 760/17-del, 2123/1-del, k.o. Šujica),
– zemljišča zunaj ureditvenega območja, po katerih potekajo obravnavani komunalni vodi in priključki, ter zemljišča, na katera bo segal mehanski vpliv zaradi predvidene gradnje (zemljišča s parcelnimi številkami: 921, 768, 770, 761/6, 763/2, 2123/1, 758/3, 758/2, 758/1, 2138, 760/21, k.o. Šujica),
– zemljišča, na katera bo segal vpliv hrupa v času gradnje (zemljišča s parcelnimi številkami: 922, 760/3, 760/4, 760/5, 760/6, 756, 749/3, 757/3, 757/1, 758/3, 749/1, 747/2, 746, 761/5, 761/4, 761/2, 761/3, 763/1, 763/3, 764/2, 764/1, 765, 746, k.o. Šujica).
Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsegalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja (zemljišča s parcelnimi številkami 760/18, 760/22, 760/10, 760/9, 760/8, 760/7, 760/2, 760/11; 760/12, 760/13, 760/14, 760/15, 760/16, 758/5, 761/1, 760/23, 760/3-del, 2138-del, 760/17-del, 2123/1-del, k.o. Šujica) in zemljišča zunaj ureditvenega območja, po katerih potekajo obravnavani komunalni vodi in priključki (zemljišča s parcelnimi številkami: 768, 770, 761/6, 763/2, 2123/1, 758/3, 758/2, 758/1, 2138, 760/21, k.o. Šujica).

Za oskrbo z električno energijo je treba v novem naselju zgraditi novo transformatorsko postajo s srednjenapetostnim priključnim vodom in razvodom nizkonapetostnih priključnih vodov. Nova transformatorska postaja bo namenjena tudi za oskrbo drugih za pozidavo predvidenih območij v naselju Gabrje z električno energijo.
Ureditveno območje je v prihodnosti predvideno za plinifikacijo. Za oskrbo objektov z zemeljskim plinom je treba v ureditvenem območju zgraditi srednjetlačno plinovodno omrežje, ki bo do izgradnje napajalnega plinovoda do naselja Gabrje priključeno na začasne plinske postaje.
Na javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode bodo priključene vse komunalne odpadne vode iz novo predvidenih objektov. Javni kanal DN250 za komunalne odpadne vode, na katerega se bo navezala kanalizacija naselja, se izvaja v obstoječi cesti na južnem delu obravnavanega območja.
V območju je predvidena prestavitev vodovoda.
Skozi območje je predviden rezervat za izvedbo obvozne ceste za naselje Gabrje, ki bo izboljšala obstoječe prometne razmere.
V bližini so vse dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije. Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine, zato so v občinskem podrobnem prostorskem načrtu natančno določeni pogoji za umestitev objektov v prostor in za njihove največje gabarite.
Obravnavana gradnja ne bo povečala poplavne ogroženosti območja ob Jarčjem potoku. Na poplavno ogroženost samega ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa ima bistven vpliv obstoječi prepust na poljski poti v oddaljenosti približno 400 m gorvodno od lokacije. Ker prepust ne prevaja stoletne visoke vode, predstavlja dušilko, ki preprečuje poplavljanje zemljišča dolvodno. Če se bo prepust gorvodno saniral na pretočnost za stoletne visoke vode, bo treba Jarčji potok dolvodno dodatno urediti in utrditi za prevajanje stoletne visoke vode.
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je razdeljeno na pet morfoloških enot: ME1, ME2, ME3, ME4 in ME5.
V morfološki enoti ME1 je predvidena gradnja ene dvostanovanjske stavbe – stanovanjskega dvojčka in dveh tristanovanjskih stavb s skupno kletno garažo.
V morfološki enoti ME2 je predvidena gradnja enostanovanjskega objekta ali stanovanjskega dvojčka ali tristanovanjske stavbe.
V morfološki enoti ME3 je predvidena gradnja štirih dvostanovanjskih stavb – stanovanjskih dvojčkov.
V morfološki enoti ME4 je predvidena gradnja šestih enostanovanjskih objektov.
V morfološki enoti ME5 je predvidena gradnja treh enostanovanjskih objektov.
Objekti znotraj morfoloških enot ME1, ME3 in ME4 bodo zgrajeni sočasno in bodo enotno oblikovani.
V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so predvidene gradnja 26 stanovanjskih enot (10 enostanovanjskih objektov, 5 dvojčkov, 2 tristanovanjski stavbi), ureditev skupnih površin v naselju ter izvedba prometne in komunalne ureditve. V okviru toleranc se število stanovanjskih enot lahko poveča v ME2 na največ tri stanovanjske enote v objektu. Namesto enostanovanjske stavbe se lahko gradi enostanovanjski dvojček ali ena tristanovanjska stavba. Na ta način se poveča skupno število stanovanjskih enot v naselju na 28.
Skozi območje je predvidena obvozna cesta za naselje Gabrje.
Zaradi potoka in predvidene obvozne ceste, ki prečkata območje, je naselje razdeljeno na tri ločene dele s tremi različnimi dostopi.
Zaradi topografskih značilnosti območja in treh investitorjev je v naselju oblikovanih pet morfoloških enot z različnim tipi pozidave:
– V morfološki enoti ME1 je teren oblikovan v treh terasah, ki se spuščajo od zahoda proti vzhodu. Dvojček in dve tristanovanjski stavbi imajo skupno kletno garažo. Dovoz do skupne kletne garaže je s severa po pokriti uvozni rampi. Dostopi do objektov so v pritličju na severni strani objektov.
– V morfološki enoti ME2 je teren raven. V ME2 je predvidena gradnja enostanovanjskega objekta ali dvojčka ali tristanovanjske stavbe, dopustna je tudi gradnja kleti oziroma kletne garaže. Dopustna je tudi izraba pritličja stavbe za mirno poslovno dejavnost. Dovoz in dostop sta predvidena s severne strani.
– V morfološki enoti ME3 je teren relativno raven z nagibom proti potoku na vzhodu in z nagibom od severa proti jugu. Zahodno od obvozne ceste so locirani štirje stanovanjski dvojčki. Dovoz in dostop do objektov sta z vzhodne strani, vrtovi so locirani na zahodni strani parcel.
– V morfološki enoti ME4, med obvozno cesto in potokom, je predvidena gradnja šestih enostanovanjskih objektov. Dovoz in dostop do objektov sta z zahodne strani, vrtovi so usmerjeni proti jugu in proti potoku na vzhodu.
– V morfološki enoti ME5 je teren relativno raven z nagibom proti potoku. V njej je predvidena gradnja dveh ali treh enostanovanjskih objektov. Dovoz do ME5 je z vzhodne strani, dovoz in dostop do objektov sta predvidena po napajalni cesti C3 s severne oziroma vzhodne strani objektov.
– Površine z oznako C1, C2 in C3 so javne površine naselja in so namenjene gradnji cest, transformatorske postaje, ekološkega otoka, zadrževalnika za padavinske vode in zelenic.

10.1. Proste površine ob objektih
Na prostih površinah ob objektih se uredijo tlakovana dvorišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi vozili ter zelene površine (skupne zelene površine, predvrtovi in vrtovi).
– V morfološki enoti ME1 se tlakovane površine, nivojska parkirišča in ozelenjena uvozna rampa v klet uredijo na severozahodni strani območja. Ob nivojskih parkirnih mestih sta predvideni manjša skupna zelena površina in začasna skupna postaja za utekočinjeni naftni plin. Na severni strani objektov je tlakovana pešpot, po kateri je mimo hišnih predvrtov urejen dostop do objektov. Na južni strani objektov so predvideni ograjeni vrtovi z zunanjimi bivalnimi površinami.
– V morfološki enoti ME2 je tlakovano dvorišče s parkirišči predvideno na severni strani parcele, uvozna rampa v klet je na zahodni strani. Ob objektu se uredijo pohodne površine. Ostale površine se ozelenijo. Začasna postaja za utekočinjeni naftni plin je predvidena na jugovzhodnem delu parcele. V ME2 obsegajo zelene površine vsaj 30% parcele.
– V morfološki enoti ME3 so med cesto in objekti predvidena tlakovana dvorišča s pokritimi parkirišči, vrtnimi lopami in predvrtovi, na zahodni strani parcel so urejeni ograjeni vrtovi. Na parceli z oznako P3/1A je predvidena ureditev začasnega obračališča. Po izgradnji obvozne ceste se parcela začasnega obračališča priključi k zelenim površinam sosednje parcele z oznako P3/1.
– V morfološki enoti ME4 so med cesto in objekti predvidena tlakovana dvorišča s pokritimi parkirišči in vrtno lopo. Vrtovi z zunanjimi bivalnimi površinami so urejeni na južni in vzhodni strani objektov. Na vzhodni strani vrtovi sežejo do potoka. V petmetrskem pasu priobalnega zemljišča, ki je naravna vrednota, je treba ohraniti obstoječo brežino in naravno obrežno vegetacijo. Ob cesti so na vrtovih posajena hišna drevesa. Na parceli z oznako P4/1A je predvidena ureditev začasnega obračališča in začasne plinske postaje. Po izgradnji obvozne ceste in priključitvi na plinovod se parceli začasnega obračališča in začasne plinske postaje priključita k zelenim površinam sosednje parcele z oznako P4/1.
– V morfološki enoti ME5 so med cesto in objekti predvidena tlakovana dvorišča s pokritimi parkirnimi površinami, ostale površine se uredijo kot vrt. Na zahodni strani sežejo vrtovi do potoka. V petmetrskem priobalnem pasu potoka, ki je naravna vrednota, je treba ohraniti obstoječo brežino in naravno obrežno vegetacijo. Na parceli z oznako P5/3A je predvidena ureditev začasne plinske postaje. Zemljišče se po priključitvi na plinovod združi s sosednjo parcelo z oznako P5/3.
– Na južni strani naselja, na začetku nove obvozne ceste, je predvidena javna zelenica z drevoredom. Ekološki otok je tlakovana površina.
Oznake parcel so razvidne v kartah Načrt parcelacije in Načrt parcelacije – prikaz v katastru.
10.2. Ograje in oporni zidovi
Ograje ob cesti ne smejo presegati višine 1,00 m. Ograje med parcelami so lahko visoke do 1,60 m. Ograje se izvedejo v leseni izvedbi, kot žive meje ali kot ozelenjene lahke kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu.
Višinske razlike se premostijo z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema je dovoljena izvedba opornih zidov, višina vidnega dela opornega zidu ne sme presegati 1,50 m. Oporni zidovi naj se ozelenijo. Pri izvedbi opornega zidu je treba izvesti drenažo za opornim zidom tako, da se bosta talna in zaledna voda nemoteno odvajali izza opornega zidu.
Ograje in oporni zidovi bodo v ME1, ME3 in ME4 oblikovani enotno. Vrtovi bodo zamejeni z ograjami, visokimi 1,60 m. Ograje med bivalnimi vrtovi so večinoma kovinske mreže, ozelenjene z živimi mejami ali vzpenjalkami, delno so v leseni izvedbi.
V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je dopustna izvedba naslednjih ograj in opornih zidov:
V morfološki enoti ME1:
– ograja na meji z ME2,
– ograje med vrtovi,
– izvedba opornih zidov na meji med objektoma 1/1 in 1/2, na meji med objektoma 1/2 in 1/3 ter na meji med ME1 in ME2. Višina vidnega dela opornih zidov je lahko največ 1,00 m.
– Med predvrtovi pri objektih 1/2 in 1/3 ter med predvrtovi in dostopno potjo je predvidena zasaditev nizke žive meje, višine do 1,00 m. Ograje tu niso dopustne.
V morfološki enoti ME2:
– ograja na parcelni meji.
V morfološki enoti ME3:
– ograje med vrtovi, razen med predvrtovi, ograje na mejah parcel, razen na meji s cesto (C2), kjer niso dovoljene. Med predvrtom in cesto in med predvrtovi je dopustna nizka živa meja višine do 1,00 m,
– izvedba opornega zidu vzdolž zahodne in severne meje ME3 do višine vidnega dela zidu največ 1,50 m.
V morfološki enoti ME4:
– ograje na mejah parcel, ograje med vrtovi, razen v petmetrskem pasu priobalnega zemljišča, kjer niso dovoljene,
– dopustna je izvedba ozelenjenega opornega zidu vzdolž meje priobalnega zemljišča (VZ) v višini do 1 m,
– V ME4 je sestavni del ograje ob cesti stena vrtne lope.
V morfološki enoti ME5:
– ograje na mejah parcel, ograje med vrtovi, razen v petmetrskem pasu priobalnega zemljišča, kjer niso dovoljene,
– dopustna je izvedba ozelenjenega opornega zidu vzdolž meje priobalnega zemljišča (VZ) v višini do 1 m.
Če se ograja ali oporni zid izvede v skladu z zgoraj navedenimi pogoji na robu parcele tik ob parcelni meji, soglasje mejaša ali upravljavca ceste ni potrebno. Po izvedbi ograje ali opornega zidu mora investitor ograje na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje na sosednjem zemljišču.
Na oporni zid, katerega višina znaša več kot 0,50 m, je treba namestiti ograjo ali drugače preprečiti možnost padca na nižje ležeče zemljišče.
10.3. Skupne površine v naselju
Skupne zunanje površine v naselju so: površina z ekološkim otokom (E), površine z začasnimi plinskimi postajami (PP) in začasno obračališče (OB) in površina za zadrževalnik padavinske vode (Z).
Na površini z ekološkim otokom je predvidena izvedba tlakovane ploščadi za namestitev tipskih zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ob ploščadi se zasadi drevored, ostali del parcele se zatravi.
Površine z začasnimi plinskimi postajami (PP) bodo zatravene in ograjene z 2 m visoko žičnato ograjo, na njih bodo vkopani plinski rezervoarji. Za preprečitev prenosa požara na sosednje zemljišče morajo biti severna ograja plinske postaje v ME1 ter južna in severna ograja v ME4 do višine enega metra izvedene kot betonski parapetni zid. Po izgradnji plinovoda se plinske postaje ukinejo, zemljišča pa se priključijo k sosednjim parcelam v območju urejanja (P1, P4/1, P5/3).
Površina obračališča (OB) je utrjena travnata površina. Po dograditvi obvozne ceste se obračališče ukine, zemljišči pa se priključita k sosednjima parcelama (P3/1, P4/1).
Na površini z oznako Z bo urejen zadrževalnik padavinske vode, ki bo ustrezno dimenzioniran v nadaljnji fazi projektiranja.
10.4. Priobalno zemljišče ob vodotoku
V priobalnem zemljišču (5 m širok pas, merjeno od zgornje brežine vodotoka) se na območju parcel ohranja raščen teren. Preoblikovanje terena je dopustno le zaradi zagotovitve dostopa za vzdrževanje vodotoka. Na južni strani v priobalno zemljišče sega tudi trasa ceste C2, ob njej je med pločnikom in potokom zasajen drevored. Za drevored ob cesti se uporabijo avtohtone drevesne vrste, na primer gaber.
Odsek struge pri mostu, ob kateri bo potekala dostopna cesta C2, je treba zaradi zaščite pred delovanjem hudournih voda ustrezno zaščititi. Ureditev struge je obravnavana v hidrološko hidravličnem elaboratu “Predlog ureditve struge Jarčjega potoka v območju nove stanovanjske pozidave v naselju Gabrje”, ki ga je izdelal PUH d.d., št. IV-11/08 v aprilu 2008.
Poleg obeh poddimenzioniranih prepustov na lokalni in regionalni cesti južno od ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta ima pri poplavljanju okoliškega terena ob srednjem delu vodotoka bistveno vlogo vgrajen prepust iz betonskih cevi ø 100 na poljski poti gorvodno od lokacije. Ker prepust prevaja le 3,00 m3/sek, predstavlja dušilko, ki preprečuje poplavljanje zemljišča dolvodno.
Pred dograditvijo objektov v morfoloških enotah ME3, ME4 in ME5 je treba zaščititi desno brežino struge Jarčjega potoka v območju dovozne ceste. Ostali del potoka ohranja obstoječ vodni režim vodotoka, pri čemer se mora ohranjati 5 m širok priobalni pas, merjeno od zgornjega roba brežine potoka, tudi za zagotavljanje poplavne varnosti. V tem pasu niso dovoljeni nikakršni posegi, vključno z nasipavanjem, postavitvijo ograj, odlaganjem materiala itd.
Morebitni posegi v zvezi z urejanjem vodotoka v delu, ki je opredeljen kot naravna vrednota, so dopustni le ob pridobitvi naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.
Za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču je treba pridobiti vodno soglasje.
Ureditev zunanjih površin je podrobneje razvidna iz karte Arhitekturna zazidalna situacija.

11.1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajene stavbe ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost. Preko gradbene meje lahko segajo nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki. Fasadni poudarki so izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni, ki lahko segajo preko gradbene meje največ 1,00 m.
– Gradbena meja kleti (GMk) je linija, ki je novo grajeni objekti v nivoju pod terenom ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo nosilno steno ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
– Tlorisna dimenzija je velikost zunanjega oboda stavbe in se nanaša na zunanji rob nosilne konstrukcije stavbe. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo le fasadni sloji, nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki. Fasadni poudarki so izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni, ki lahko segajo preko določene tlorisne dimenzije.
– Višina stavbe je najvišja točka stavbe, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju. Meja vodnega zemljišča (VZ) omejuje 5 metrov širok pas priobalnega zemljišča ob vodotoku, merjeno od zgornjega roba brežine vodotoka. V priobalnem zemljišču gradnja objektov in drugi posegi niso dovoljeni, razen gradnja javne infrastrukture, za kar si je treba pridobiti vodno soglasje.
Regulacijske linije, gradbene meje in regulacijske linije ob vodotoku so razvidne iz kart Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta.
11.2. Oblikovanje stavb
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednja pogoja:
– Stavbe morajo upoštevati zgoraj navedene regulacijske elemente.
– Stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno.
11.3. Lega stavb
Lega stavb je določena v karti Načrt parcelacije s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu, razen lege stavbe 2/1 v ME2, ki je določena z regulacijskimi elementi. V primeru gradnje samo dveh stavb (5/1 in 5/3) v ME5 je lega druge stavbe 5/3 določena z regulacijskimi elementi. Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih prilog Regulacijska karta, Arhitekturna zazidalna situacija in Idejna višinska regulacija.
11.4. Morfološka enota ME1
Stavba 1/1 – stanovanjski dvojček:
– namembnost: stanovanjski dvojček,
– lega: enostanovanjska objekta sta postavljena skupaj z daljšo tlorisno stranico,
– tlorisna dimenzija posameznega objekta: 6,25 m x 11,75 m, tlorisna dimenzija posamezne stavbe lahko odstopa, vendar seštevek vseh toleranc ne sme presegati 0,30 m v smeri sever-jug in 0,15 m v smeri vzhod-zahod,
– skupna tlorisna dimenzija: 12,50 m x 11,75 m, dopustno odstopanje v smeri sever-jug je +0,30 m, v smeri vzhod-zahod je +0,15,
– etažnost: K+P+1,
– največja dopustna višina objekta: 7,50 m, odstopanje je mogoče navzdol,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo,
– najmanjši odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela objekta oziroma na nosilno konstrukcijo kletnega dela objekta.
Stavbi 1/2 in 1/3 – dve tristanovanjski stavbi:
– namembnost: tristanovanjska stavba,
– tlorisna dimenzija: 18,50 m x 11,75 m, dopustno odstopanje v krajši smeri je +0,30 m, v daljši smeri pa +0,15 m,
– etažnost: K+P+1,
– največja dopustna višina objekta: 7,50 m, odstopanje je mogoče navzdol,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo,
– odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti. Odmiki se nanašajo na fasado objekta.
Skupna podzemna garaža 1/GK pod objekti 1/1, 1/2 in 1/3:
– tlorisna dimenzija skupaj z uvozno rampo: 60,50 m x 35,50 m,
– tloris kleti je nepravilne oblike in se prilagaja situaciji objektov in višinski regulaciji,
– tlorisna dimenzija se lahko prilagaja potrebnemu številu parkirnih mest in drugačni konstrukcijski izvedbi; dopustna je tudi izvedba večje kleti, pri čemer je treba upoštevati najmanj 1,5-metrski odmik od meje sosednjih parcel,
– svetla višina kleti je 2,60 m, pod objektom 1/1-1/2 je svetla višina 3,60 m. Dopustna so odstopanja zaradi prilagajanja tehnologiji gradnje, vendar svetla višina ne sme biti manjša od 2,20 m,
– v kleti je mogoče urediti tudi shrambe, tehnične prostore in skupne prostore.
Pokrita uvozno-izvozna klančina (KL):
– tlorisna dimenzija: širina 6,20 m, dolžina se prilagaja prerezu kleti,
– naklon: največ 15%,
– višina nadstreška nad rampo: največ 3,40 m, dopustno je odstopanje navzdol,
– tlorisne dimenzije nadstreška se prilagajajo dimenzijam uvozno-izvozne klančine,
– streha nad uvozno-izvozno klančino je ozelenjena.
11.5. Morfološka enota ME2
Stavba 2/1:
– namembnost: stanovanjska s spremljajočo mirno poslovno dejavnostjo,
– dopustna je gradnja enostanovanjskega objekta, stanovanjskega dvojčka ali tristanovanjske stavbe 2/1. V pritličju je dopustna tudi nestanovanjska namembnost oziroma ureditev prostorov za opravljanje dejavnosti pod naslednjimi pogoji: dejavnost se mora v celoti opravljati v objektu, dejavnost ne sme povzročati prekomernega hrupa in drugih škodljivih emisij v okolje, dostava se lahko opravlja le z osebnimi vozili ali kombiji. Ureditev gostinskega lokala ali druge dejavnosti z večjim številom obiskovalcev ni dopustna,
– največja tlorisna dimenzija objekta: 18,50 m x 11,75 m,
– v okviru toleranc je dopustna gradnja stavbe s simetrično dvokapnico z etažnostjo K+P+M ali s položno enokapno streho z etažnostjo K+P+1:
a) stavba s simetrično dvokapnico z etažnostjo K+P+M se gradi pod naslednjimi pogoji:
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,50 m,
– kota slemena sme biti največ 9,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju, kota pritličja je razvidna iz karte Idejna višinska regulacija,
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35–40 stopinj, sleme dvokapnice mora biti pravokotno na zahodno mejo parcele P2/1,
b) stavba s položno enokapno streho z etažnostjo K+P+1 se gradi pod naslednjimi pogoji:
– največja dopustna višina objekta: 7,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju, kota pritličja je razvidna iz karte Idejna višinska regulacija,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– dopustna je gradnja kletne garaže z uvozno-izvozno klančino, ki mora biti najmanj 1,50 m oddaljena od meja sosednjih parcel,
– nad parkirnimi mesti se predvidi možnost postavitve nadstrešnice, pri čemer seštevek zazidanih površin vseh objektov v morfološki enoti ME2 ne sme presegati 40% celotne površine parcele,
– kletna etaža mora biti v celoti vkopana,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo,
– odmiki objekta od parcelnih mej so določeni z gradbeno mejo v Regulacijski karti.
– V morfološki enoti ME2 se lahko v območju gradbene meje kleti (GMk) izvede tudi garaža nad terenom, pri čemer seštevek zazidanih površin vseh objektov v morfološki enoti ME2 ne sme presegati 40% celotne površine parcele. Garaža je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
11.6. Morfološka enota ME3
Stavbe 3/1-3/2, 3/3-3/4, 3/5-3/6, 3/7-3/8:
– namembnost: štirje stanovanjski dvojčki,
– lega: po dva enostanovanjska objekta sta z daljšo tlorisno stranico postavljena skupaj na skupno parcelno mejo,
– odmiki od parcelne meje: vzhodna fasada stavb je od RL ceste oddaljena 6,00 m,
– tloris posameznega objekta je pravokotnik s tlorisnimi dimenzijami največ 7,50 m x 15,00 m in s pravokotno zajedo s tlorisnimi dimenzijami 2,50 m x 7,50 m na vhodnem delu; tlorisna dimenzija posamezne stavbe lahko odstopa, vendar seštevek vseh toleranc ne sme presegati 0,30 m v smeri vzhod-zahod in 0,15 m v smeri sever-jug,
– skupna tlorisna dimenzija dvojčka: 15,00 m x 15,00 m, dopustno odstopanje je +0,30 m v smeri proti zahodu in 0,15 m v smeri sever-jug,
– etažnost: P+1,
– največja dopustna višina objekta: 7,50 m, dopustno je odstopanje navzdol,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo.
Nadstrešnice:
– ob vsaki stavbi je predvidena nadstrešnica nad vhodom in nad parkirnima mestoma, v sklopu nadstrešnice je predvidena lopa za shranjevanje orodja,
– tlorisna dimenzija nadstrešnice: 6,00 m x 6,50 m, razen ob objektu 3/8, kjer je tlorisna dimenzija nadstrešnice: 6,00 m x 4,00 m. Tlorisna dimenzija nadstrešnic ob objektih 3/2, 3/3, 3/4, 3/5, 3/6 in 3/7 se v smeri sever-jug lahko prilagaja razdalji med sosednjima enostanovanjskima stavbama, na vrtni strani v smeri vzhod-zahod pa je toleranca do +2,50 m zaradi vrtne lope,
– največja dopustna višina objekta: 3,00 m,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– lokacija in vodoravni gabariti nadstrešnic so prikazani v Regulacijski karti.
11.7. Morfološka enota ME4
Stavbe 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5, 4/6:
– namembnost: šest enostanovanjskih objektov,
– lega stavb 4/1, 4/3, 4/5 na parceli: zahodna fasada je vzporedna s cesto in oddaljena od nje 7,50 m,
– lega stavb 4/2, 4/4, 4/6 na parceli: zahodna fasada je vzporedna s cesto in oddaljena od nje 10,00 m,
– tlorisna dimenzija: 15,00 m x 7,50 m, dopustno odstopanje za +0,30 m v daljši smeri in +0,15 m v krajši smeri,
– etažnost: P+1,
– višina objekta: 7,40 m, dopustno odstopanje ±0,50 m,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo.
Nadstrešnice z lopo ob stavbah 4/1, 4/3, 4/5:
– ob vsaki stavbi je predvidena nadstrešnica nad parkirnima mestoma, v sklopu nadstrešnice je predvidena lopa za shranjevanje orodja,
– največja tlorisna dimenzija nadstrešnice: 7,50 m x 5,00 m, od tega je tlorisna dimenzija lope 2,50 m x 5,00 m,
– dopustno odstopanje za tlorisno dimenzijo nadstrešnice je +0,50 m v obe smeri,
– največja višina objekta: 3,00 m,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– lokacija in vodoravni gabariti nadstrešnic so prikazani v Regulacijski karti.
Nadstrešnice z lopo ob stavbah 4/2, 4/4, 4/6:
– ob vsaki stavbi je predvidena nadstrešnica nad tremi parkirnimi mesti, v sklopu nadstrešnice je predvidena lopa za shranjevanje orodja,
– največja tlorisna dimenzija nadstrešnice: 10,00 m x 5,00 m, od tega je tlorisna dimenzija lope 2,50 m x 5,00 m,
– dopustno odstopanje za tlorisno dimenzijo nadstrešnice je +0,50 m v obe smeri,
– največja višina objekta: 3,00 m,
– streha: položna enokapnica z naklonom do največ 10 stopinj,
– lokacija in vodoravni gabariti nadstrešnic so prikazani v Regulacijski karti.
11.8. Morfološka enota ME5:
– namembnost: tri enostanovanjske stavbe,
Stavba 5/1:
– tlorisna dimenzija: 11,00 m x 9,00 m, dopustno odstopanje ±0,50 m,
– etažnost: K+P+M, izvedba kleti je dopustna, če je tehnično izvedljiva glede na geomehansko poročilo,
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35–40 stopinj, sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, smer slemena poteka vzporedno s potokom,
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,50 m,
– kota slemena sme biti največ 8,80 m nad koto finalnega tlaka v pritličju,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo.
Stavbi 5/2, 5/3:
– tlorisna dimenzija: 11,00 m x 9,00 m, dopustno odstopanje ±0,50 m,
– etažnost: K+P+M, izvedba kleti je dopustna, če je tehnično izvedljiva glede na geomehansko poročilo,
– kota slemena sme biti največ 8,80 m nad koto finalnega tlaka v pritličju,
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35–40 stopinj, sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, smer slemena poteka pravokotno na potok,
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,50 m,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo,
– lega objekta: dopustna je toleranca pri legi objekta na parceli. Med objektoma je lahko na vsaki strani le po ena nadstrešnica, s tem se objekta ob skupni parcelni meji približata iz vsake strani za 2,5 m in bivalni del vrta se poveča. Parkiranje je treba zagotoviti na severni strani parcele.
11.9. Idejna višinska regulacija
V karti Idejna višinska regulacija so za morfološke enote ME1, ME2, ME3, ME4 in ME5 določene kote finalnega tlaka v pritličju.
Dopustna so odstopanja do ±0,20 m, vendar mora biti kota pritličja najmanj 0,50 m nad koto stoletne poplavne vode. Ta je določena v Študiji poplavne varnosti, ki jo je izdelal Aping, d.o.o., v oktobru 2006. V objektih ob Jarčjem potoku na severni strani naselja mora biti kota finalnega tlaka v pritličju najmanj 317,40 m. n. m., na južni strani pa najmanj 316,90 m. n. m.
11.10. Posebna merila in pogoji
Lega objektov, regulacijski elementi ter idejna višinska regulacija so podrobneje razvidni iz grafičnih prilog Arhitekturna zazidalna situacija, Regulacijska karta, Zazidalna situacija kleti s prometno ureditvijo, Idejna višinska regulacija in Načrt parcelacije.

Obstoječi objekti so objekti, ki bodo v času trajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta že dograjeni. Na dograjenih objektih so dopustna investicijsko-vzdrževalna dela. Posegi, ki bi vplivali na zunanji videz objektov, niso dopustni.
Dopustne so tudi rušitve objektov in nadomestne gradnje v skladu z določili, ki veljajo za novogradnje na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Na parceli 2/1 je v primeru, da je zgrajena stavba manjša od največje dimenzije, ki je dopustna za novogradnje, dovoljena dozidava oziroma nadzidava do dimenzij, ki veljajo za novogradnjo na tem zemljišču. Enako velja za stavbo na parceli 5/3, če se parceli 5/2 in 5/3 združita v eno parcelo.

Znotraj celotnega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je dovoljena izvedba vseh tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev objektov in drugih prostorov na javno komunalno infrastrukturo.
V morfološki enoti ME1 so dovoljeni še:
– nadstreški nad prostorom za zbiranje odpadkov,
– začasna skupna plinska postaja.
V morfološki enoti ME2 so dovoljeni še:
– enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna;
– drvarnica, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 12 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
– steklenjak, to je enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– rezervoar za utekočinjen naftni plin,
– uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– zbiralnik za kapnico (za zalivanje vrta) s prostornino do 30 m3.
Druga določila, ki veljajo za gradnjo pomožnih objektov v ME2:
– pomožni objekti morajo biti najmanj 1,50 m oddaljeni od sosednje meje,
– pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom na zemljišču.
V morfološki enoti ME4 so dovoljeni še:
– začasna skupna plinska postaja na parceli 4/1A.
V morfološki enoti ME5 so dovoljeni še:
– nadstrešnice nad parkirnimi mesti z bruto površino do 30 m2 in višino višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta,začasna skupna plinska postaja na parceli 5/3A.
Enostavni objekti morajo izpolnjevati zahteve veljavnega pravilnika o enostavnih objektih.

Dovozna cesta in navezava na javno cestno omrežje
Naselje je sestavljeno iz treh prometno nepovezanih delov, ki bodo dostopni s treh različnih dovozov od obstoječe lokalne ceste Gabrje–Jarčen potok. Osrednji del (ME3 in ME4) bo dostopen z južne strani po novi obvozni cesti za naselje Gabrje, zahodni del (ME1 in ME2) in vzhodni del (ME5) pa po obstoječih dovoznih poteh z zahoda in jugovzhoda.
Občinski podrobni prostorski načrt obravnava priključke na obstoječo cesto do meje ureditvenega območja tega načrta.
Profil dovozne ceste C2 ima naslednje elemente:

– hodnik za pešce                                  1 x 1,50 m
– vozišče                                          2 x 2,50 m
-------------------------------------------------------------
– skupaj                                               6,50 m

Profil dovoznih cest C1 in C3:

– vozišče                                              4,00 m
-------------------------------------------------------------
– skupaj                                               4,00 m

Dostop do objektov
Dovoz do posameznega objekta z uvozno-izvozno širino 6,0 m oziroma 5,0 m bo izveden preko pogreznjenega robnika. Stanovanjski objekti v ME3 in ME4 bodo dostopni peš po pločniku s širino 1,50 m, v ME1 po pešpoti s širino 1,50 m, v ME2 in ME5 pa po napajalnih cestah C1 in C3.
Mirujoči promet
Za ureditev mirujočega prometa je treba na vsaki parceli za vsako stanovanjsko enoto predvideti najmanj tri parkirna mesta. Parkirna mesta se zagotovijo na parcelah v garaži ali pod nadstrešnico in/ali na prostih površinah ob objektu. Tretje parkirno mesto se lahko zagotovi tudi z zaparkiranjem enega vozila.
V primeru, da se v morfoloških enotah ME2 izvede tudi poslovna dejavnost, je treba poleg parkirnih mest za stanovanja predvideti še po eno parkirno mesto na vsakih 30 m2 poslovne površine.

Obravnavani objekti bodo priključeni na obstoječe in projektirano komunalno-energetsko omrežje. Občinski podrobni prostorski načrt obravnava komunalne vode in priključke do meje ureditvenega območja oziroma do točke priključka na javno komunalno-energetsko omrežje. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
15.1. Kanalizacija
Na območju obravnavanega naselja je predvidena kanalizacija ločenega sistema. Potekala bo po komunalnem koridorju v morfološki enoti ME1, po trasi nove ceste (C2), ki poteka skozi novo naselje zahodno od Jarčjega potoka, po trasi obstoječe dovozne ceste (C3), ki poteka vzhodno od Jarčjega potoka, ter po komunalnem koridorju na zemljišču s parcelno številko 763/2.
Na javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode se bodo priključevale vse komunalne odpadne vode iz novo predvidenih objektov. Odtok iz kleti objektov bo mogoč le preko črpališč.
Na javno kanalizacijo za padavinske vode se bodo priključevale vse padavinske vode s ceste ter padavinske vode z utrjenih površin in streh objektov. Vse padavinske vode z utrjenih površin objektov morajo biti pred priklopom na javno kanalizacijo očiščene preko internega lovilca olja.
Možnost priključka na javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode in na javno kanalizacijo za padavinske vode bodo imeli tudi obstoječi objekti, ki so locirani na parcelah št. 760/3, 760/4, 760/5, 760/6 in 922/6, k.o. Šujica.
Komunalne odpadne vode iz objektov se bodo preko hišnih kanalizacijskih priključkov stekale v javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode.
Padavinske vode s ceste se bodo preko cestnih požiralnikov in CP zvez stekale v javno kanalizacijo za padavinske vode.
Padavinske vode s streh in utrjenih površin ob objektih se bodo preko hišnih kanalizacijskih priključkov stekale v javno kanalizacijo za padavinske vode.
Pred iztokom javne kanalizacije za padavinske vode v Jarčji potok, je treba zgraditi ustrezno dimenzionirane zadrževalnike padavinskih vod.
Objekti, vzhodno od Jarčjega potoka, ne bodo priključeni na javno kanalizacijo za padavinske vode, pač pa bodo padavinske vode speljane neposredno v potok. Pred priključkom v potok je treba zgraditi ustrezno dimenzioniran interni zadrževalnik padavinskih vod.
Zasnova:
Kanalizacija za komunalne odpadne vode je zasnovana iz kanalov S in S1.
Kanal S – DN250 bo potekal od konca obračališča na zahodni strani ceste C2 do osi ceste C2. Od tu dalje se bo obrnil pod kotom 90 stopinj in bo potekal dolvodno od severnega dela proti južnemu delu obravnavanega območja po novi dovozni cesti, ki bo potekala čez novo naselje, in se bo priključil na že projektiran kanal DN250, po načrtu PGD/PZI št. 0202-01-4-43, Kalkem, d.o.o., ki je lociran v obstoječi cesti na južnem delu obravnavanega območja.
Predvidena dolžina kanala S je 233,07 m.
Kanal S1 – DN250 bo potekal dolvodno od severnega dela proti južnemu delu območja po obstoječi dovozni cesti, ki poteka do treh novo predvidenih stanovanjskih objektov, in se bo priključil na že projektiran kanal DN250, po načrtu PGD/PZI št. 0202-01-4-43, Kalkem, d.o.o., ki je lociran v obstoječi cesti na južnem delu obravnavanega območja.
Predvidena dolžina kanala S je 131,53 m.
Kanalizacija za padavinske vode je zasnovana iz kanalov M in M1.
Kanal M – DN250-DN300 bo potekal dolvodno od severnega dela proti južnemu delu obravnavanega območja po novi dovozni cesti, ki bo potekala čez novo naselje. Po celotni dolžini poteka vzporedno s kanalom S in se izliva v obstoječi vodotok Jarčji potok. Pred iztokom v Jarčji potok se na kanalu M, na parcelni št. 760/14, južno od objekta 4/6 zgradi ustrezno dimenzioniran zadrževalnik za padavinske vode. Predvidena dolžina kanala M je 137,03 m.
Kanal M1 – DN250 bo potekal po levem delu obračališča dolvodno od zahoda proti vzhodu in se bo iztekal v vodotok Jarčji potok. Kanal je namenjen odvajanju padavinskih voda iz obstoječih objektov, ki so locirani na parcelah št. 760/3, 760/4, 760/5, 760/6 in 922/6, k.o. Šujica.
Pred iztokom v Jarčji potok se na kanalu M1, na lokaciji obračališča, severno od objekta 3/1 zgradi ustrezno dimenzioniran zadrževalnik za padavinske vode. Predvidena dolžina kanala M1 je 68,50 m.
Vse trase kanalov so prilagojene terenskim pogojem in usklajene z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi vodi. Projektirana kanala omogočata priključitev z leve in desne strani.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati naslednje predpise:
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07),
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07).
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 1197/06, Kanalizacijsko omrežje, ki jo je izdelal KONO-B, d.o.o., v marcu 2007, dopolnjeno v maju 2008.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
15.2. Vodovod
Objekti v ureditvenem območju bodo priključeni na predvideni vodovod v naselju z navezavo na novo občinsko vodovodno omrežje, ki bo potekalo po obstoječi cesti na zahodni in južni strani območja urejanja. Znotraj območja bo vodovod potekal po projektiranih cestah C1, C2, C3 in po komunalnem koridorju na zemljišču s parcelnimi številkami 761/6, 764/2, 766.
Predvideni vodovod v naselju ima premer cevi 100 mm in je opremljen z nadzemnimi hidranti.
Sanitarno in pitno vodo je mogoče zagotoviti iz obstoječih vodnih virov, potrebno požarno vodo pa bo začasno zagotavljal požarni bazen (10 m3). Po dokončani izgradnji občinskega vodovodnega omrežja, ko bosta vzpostavljena ustrezna pretočnost in pritisk, se požarni bazen ukine.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati idejno zasnovo št. 149/D-07-IDP, ki jo je izdelal Komunala projekt, d.o.o., v juniju 2007, dopolnjeno v maju 2008.
15.3. Ogrevanje
Za ogrevanje objektov je predvidena vgradnja kombiniranih plinskih grelnikov vode.
Vse stavbe v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba priključiti na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (sončna energije, biomasa, bioplin, geotermalna energija ...).
Območje urejanja je v prihodnosti predvideno za plinifikacijo. V ta namen se v letu 2007 začenja gradnja glavnega plinovoda do naselja Dobrova, ki je del predvidenega napajalnega plinovoda do naselja Gabrje.
Za oskrbo območja urejanja z zemeljskim plinom je treba zgraditi glavno srednjetlačno plinovodno omrežje, ki se bo na južni strani navezovalo na predvideni plinovod DN 100, ki bo potekal v glavni dovozni cesti skozi Gabrje. Zaradi zasnove naselja in treh dostopnih cest je predvidena gradnja treh glavnih plinovodov DN 50 do glavnega napajalnega plinovoda. Za vsak objekt je predvidena gradnja samostojnega priključnega plinovoda DN 25.
Do izgradnje napajalnega plinovoda do naselja Gabrje bo srednjetlačno plinovodno omrežje začasno priključeno na štiri skupne kontejnerske postaje uparjenega naftnega plina.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projekt št. R-177-P/2, Idejna zasnova plinovodnega omrežja za izdelavo OPPN za območje urejanja VS 8/4-1 T1 Šujica, ki ga je izdelala Energetika Ljubljana v marcu 2007, dopolnjen v maju 2008.
15.4. Elektroenergetski vodi
Za oskrbo z električno energijo bo treba v novem naselju zgraditi novo transformatorsko postajo s srednjenapetostnim priključnim vodom in razvodom nizkonapetostnih priključnih vodov.
Nova transformatorska postaja bo locirana na zemljišču z oznako TP ob parceli P4/7 na južnem delu naselja, s srednjenapetostnim vodom bo priključena na obstoječi betonski drog v oddaljenosti približno 150 m zahodno od naselja. Razvod nizkonapetostnih priključnih vodov iz transformatorske postaje bo izveden z zemeljskimi kabli. Zemeljski kabli srednjenapetostnih vodov, nizkonapetostnih priključnih vodov in vodov javne razsvetljave bodo speljani v kabelski kanalizaciji.
Trasa elektrokabelske kanalizacije znotraj območja bo potekala vzdolž ceste C1, po trasi komunalnega koridorja v ME1 in ME3 in vzdolž ceste C2 v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Objekti v ME5 bodo priključeni na obstoječe električno omrežje. Nizkonapetostni priključni vod bo z zemeljskim kablom speljan od betonskega droga na parceli št. 768 k.o. Šujica in po napajalni cesti C3.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. ELR3-314/06T, Elektrifikacija stanovanjskega naselja v Gabrjah, ki jo je izdelal Elektro Ljubljana v aprilu 2007, dopolnjeno v maju 2008.
V primeru, da bo pred dograditvijo objektov v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta zgrajena nova transformatorska postaja Šujica polje, se bo oskrba z električno energijo za objekte v obravnavanem območju zagotovila iz te transformatorske postaje v skladu s soglasnim dogovorom, ki je bil 5. 11. 2007 sklenjen med Elektro Ljubljana, d.d., ter podjetjema Yucca, d.o.o., in Prin,o d.o.o. V tem primeru mora investitor objektov naročiti izdelavo projekta NN voda od nove transformatorske postaje Šujica polje do ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z navezavo na predvideno traso elektrokabelske kanalizacije vzdolž ceste C2. K projektni rešitvi je treba pridobiti soglasje Elektro Ljubljana.
15.5. Telekomunikacijski vodi
Objekti bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje (TK) in omrežje kabelskega komunikacijskega sistema (KKS) preko kabelske kanalizacije.
Za potrebe občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba zgraditi kabelsko kanalizacijo od točke navezave na telekom omrežje TC Dobrova na parceli št. 750/7 k.o. Šujica po obstoječi cesti in novo predvideni cesti C2 do osrednjega in vzhodnega dela območja in po naselju. Za tri objekte na vzhodnem delu se zgradi kabelska kanalizacija po parcelah št. 766, 764/2 in 761/6 k.o. Šujica.
Omrežje KKS je obdelano v območju gradnje kot kabelska kanalizacija, navezava na primarno omrežje kabelskega operaterja je predvidena od obstoječe KKS omare na parceli št. 758/3 k.o. Šujica (Telemach) po parcelah št. 758/2 in 758/1 do območja urejanja in po naselju, kjer bo potekala po C2 in po komunalnem koridorju v zahodnem delu.
V glavni smeri se zgradijo 2 x 2 PVC cevi, ki jih zasede: 2 x Telekom, 1 x KKS operater, 1 x rezerva. Na vseh odcepih do posameznih stanovanjskih objektov je predvidena po ena PE50 cev za Telekom in KKS operaterja do fasadnih omar na posameznih objektih.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev št. 06116101: Načrt TK in KKS, ki jo je izdelal Dekatel, d.o.o., v novembru 2006, dopolnjeno v maju 2008.
15.6. Javna razsvetljava
V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predvidena gradnja javne razsvetljave, ki bo speljana v naselju ob dostopni cesti s severozahodne strani (C1) in ob dostopni cesti z južne strani (C2). Trasa javne razsvetljave bo potekala vzdolž ceste C1, po trasi komunalnega koridorja v ME1 in ME3 in vzdolž ceste C2 v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 03-30-1979/2049, Načrt javne razsvetljave, ki jo je izdelal JRS, d.d., Ljubljana, v marcu 2007, dopolnjeno v maju 2008.
15.7. Odpadki
Za zbiranje gospodinjskih odpadkov so v ME2 in ME5 predvidena zbirna mesta na posameznih parcelah, objekti v ME1 imajo skupno odjemno mesto ob uvozu v garažo, objekti v ME3 in ME4 pa imajo skupno odjemno mesto na južni strani naselja ob dovozni cesti, kjer je predviden tudi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.
Pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o minimalnih pogojih za določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu določanja velikosti posod za zbiranje komunalnih odpadkov in Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, Uradni list RS, št. 1/05.
Odjemni mesti za ME1 ter za ME3 in ME4 sta manj kot 50 m oddaljeni od javne ceste, zato za odjemno mesto v ME1 obračališče za komunalna vozila ni predvideno.
V ME2 in ME5 se posode s komunalnimi odpadki v času odvoza prestavijo k občinski cesti.
15.8. Odstopanja
Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti.

16.1. Varstvo pred hrupom
Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) se obravnavana lokacija glede na namensko rabo prostora uvršča v območje, kjer velja III. stopnja varstva pred hrupom.
16.2. Osončenje
Pri projektiranju je treba upoštevati določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Naravna osvetlitev objektov ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so usmerjene v območju od severovzhodne do severozahodne smeri.
16.3. Varstvo vodnih virov
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov. Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost se potrdi s tlačnim preskusom;
– vse parkirne površine v okolici objektov morajo biti utrjene in obrobljene z robniki. Padavinske odpadne vode s teh površin se morajo stekati v kanalizacijo za padavinske vode ali neposredno v Jarčji potok preko cestnega požiralnika z lovilnikom olj.

Vsi posegi v prostor morajo biti predvideni zunaj vodnega in priobalnega zemljišča (najmanj 5 m od zgornjega roba brežin vodotokov II. reda). Skozi območje teče Jarčji potok, ki je vodotok II. reda. Če je to nujno potrebno, je javno infrastrukturo mogoče predvideti na vodnih in priobalnih zemljiščih po predhodni pridobitvi projektnih pogojev in vodnega soglasja.

Obravnavano območje sega v zavarovano območje Krajinskega parka Polhograjski dolomiti (Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka »Polhograjski Dolomiti« za območji občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik, Uradni list SRS, št. 14/74). Območje krajinskega parka posega le na manjši, severni del območja urejanja, ki je že degradiran.
Skozi območje teče Jarčji potok, ki je naravna vrednota lokalnega pomena z identifikacijsko številko 4119 (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04, št. 70/06).
Na območju naravne vrednote je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– zagotovi naj se ustrezen (5 m) odmik objektov in predvidene infrastrukture od brežin Jarčjega potoka, tako da se načrtovani posegi ne izvajajo v območju, ki je opredeljeno kot naravna vrednota;
– posegi v brežine in strugo potoka, ki pomenijo odstranjevanje obvodne vegetacije, utrjevanje oziroma regulacijo brežin in struge, niso dopustni.

V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po občinski cesti Dobrova–Gabrje in po predvidenih cestah C1, C2 in C3. Občinska cesta Dobrova–Gabrje in predvidena obvozna cesta C2 omogočata krožno vožnjo v naselju in ustrezata standardu SIST DIN 14090.
Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
Delovne površine
Vsi predvideni objekti v območju so manjši od 600 m2, zato ti objekti ne potrebujejo delovnih površin za gasilna vozila. Ustreza že peš dostop. Ker je kletna garaža večja od 600 m2, potrebuje eno delovno površino (zahteva smernice TSG), ki bo dostopna z manjšo cisterno.
Hidrantna mreža
V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju. Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji največ 150 m.
Intervencijske poti, postavitvene površine in hidranti so prikazani v karti Požarno varstvo.
Požarni bazen
Za zagotavljanje požarne vode je v območju urejanja do izboljšanja vodooskrbe predviden začasni požarni bazen s prostornino 10 m3.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
Evakuacijske poti
Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavljajo dostopne ceste (C1, C2, C3) v naselju.

Obravnavana lokacija se nahaja v seizmičnem območju z intenziteto VIII. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne protipotresne ukrepe.
Zemljišča ob Jarčjem potoku se nahajajo v območju, ki je ogroženo s stoletnimi poplavnimi vodami. Kota pritličja mora biti najmanj 0,50 m nad koto stoletne poplavne vode. Ta je določena v Študiji poplavne varnosti, ki jo je izdelal Aping, d.o.o., v oktobru 2006. Zaradi možnih zalednih poplavnih voda, ki niso skoncentrirane v strugi, se priporoča, da je kota urejene zunanje okolice vsaj 0,30 m nižja od predvidene kote pritličja. Če se v morfološki enoti ME5 izvedejo kleti, morajo biti le-te sprojektirane tako, da vdor stoletne vode v kletne etaže ne bo mogoč.
Za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.

Parcelacija zemljišča je določena na karti Načrt parcelacije.
Zemljišče sestavljajo parcele:

– P1      – parcela objektov 1/1, 1/2, 1/3,
– P2/1    – parcela objekta 2/1,
– P3/1A   – parcela začasnega obračališča, ki se po
          dograditvi ceste priključi k parceli P3/1,
– P3/1    – parcela objekta 3/1,
– P3/2    – parcela objekta 3/2,
– P3/3    – parcela objekta 3/3,
– P3/4    – parcela objekta 3/4,
– P3/5    – parcela objekta 3/5,
– P3/6    – parcela objekta 3/6,
– P3/7    – parcela objekta 3/7,
– P3/8    – parcela objekta 3/8,
– P4/1A   – parcela začasnega obračališča in začasne plinske
          postaje, ki se po dograditvi ceste in priključitvi
          na plinovod priključi k parceli P4/1,
– P4/1    – parcela objekta 4/1,
– P4/2    – parcela objekta 4/2,
– P4/3    – parcela objekta 4/3,
– P4/4    – parcela objekta 4/4,
– P4/5    – parcela objekta 4/5,
– P4/6    – parcela objekta 4/6,
– Z       – parcela zadrževalnika za padavinske vode
– TP      – parcela transformatorske postaje TP,
– VZ5/1   – parcela vodnega zemljišča ob parceli P5/1,
– VZ5/2   – parcela vodnega zemljišča ob parceli P5/2,
– P5/1    – parcela objekta 5/1,
– P5/2    – parcela objekta 5/2,
– P5/3    – parcela objekta 5/3; parceli P5/2 in P5/3 se
          lahko združita v eno parcelo za objekt 5/3,
– P5/3A   – parcela začasne plinske postaje, ki se po
          priključitvi na plinovod priključi k parceli P5/3,
– C1      – parcela ceste,
– C2      – parcela ceste,
– C3      – parcela ceste,
– VZ4     – parcela priobalnega zemljišča ob cesti,
– E       – parcela ekološkega otoka.

Parcela P1
Površina, namenjena gradnji objektov na parceli P1, zajema skupno klet pod stavbami in stavbe nad njimi. Proste površine na parceli P1 obsegajo skupne proste površine in proste površine, ki pripadajo posamezni stavbi. Občinski podrobni prostorski načrt predpisuje obodno parcelacijo za parcelo P1 in točke za zakoličbo stavb nad terenom. Parcelacija prostih površin je v grafični prilogi prikazana informativno in se izvede po izgradnji stavb glede na dejansko izvedeno stanje. Skupna prosta površina z oznako S2 mora biti odparcelirana tako, da bodo omogočeni izvedba skupne zelenice, postavitev začasne plinske postaje in peš dostop do vseh stavb v morfološki enoti ME1. Skupni površini z oznakama S1 in S3 se po izvedbi parkirišč lahko razparcelirata tako, da bo vsako parkirno mesto svoja parcela. Ostale proste površine se razparcelirajo v vrtove, ki jih uporabljajo stanovalci stavb v morfološki enoti ME1.
Če izvedba transformatorske postaje v naselju ne bo potrebna, se del parcele z oznako TP priključi k parceli 4/6 tako, da se njena južna parcelna meja izravna, del parcele TP pa se priključi k parceli C2.
Površine in podatki za zakoličbo parcel so prikazani v kartah Načrt parcelacije in Načrt parcelacije – prikaz v katastru.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.

V območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, so kot javno dobro opredeljene površine z oznakami C1, C2, C3, E in VZ4.

Prvo etapo izvedbe predstavlja gradnja prometne in komunalne infrastrukture naselja. V drugi etapi se bodo gradili stanovanjski objekti. Vsaka od morfoloških enot z oznakami ME1, ME3 in ME4 predstavlja eno gradbeno fazo. Vsak stanovanjski objekt v ME2 in ME5 predstavlja samostojno gradbeno fazo.

Pred začetkom gradnje je treba izdelati geotehnično poročilo in predvideti morebitne potrebne ukrepe za zavarovanje obstoječih objektov. V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Kadar se bo v času gradnje posegalo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitorji sodelujejo 100-odstotno pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ožjem območju (ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta), v širšem območju pa v deležu, ki pripada njim (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija). Obveznost investiranja se opredeli z urbanistično pogodbo med občino in investitorji.

Gradbena dovoljenja za gradnjo objektov v območju urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko začnejo izdajati, ko je komunalna infrastruktura zgrajena v celoti (cesta, kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, elektro omrežje, hidrantno omrežje) ali pa so v celoti zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture, kar je razvidno iz potrdila občine. Pred začetkom izdaje individualnih gradbenih dovoljenj za gradnjo mora biti izvedena parcelacija zemljišč skladno z načrtom parcelacije.
Do dograditve posameznih objektov je treba zgraditi tisti del prometne ter komunalne in energetske infrastrukture, ki je potreben za dostop do posameznega objekta, za oskrbo z vodo, elektriko in plinom ter za odvajanje odpadne sanitarne in padavinske vode.
Zemljišča, potrebna za gradnjo stavb v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, so si investitorji že pridobili.

Odlok velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti nek drug izvedbeni akt za območje urejanja VS 8/4-1 T1 Šujica.
Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela. Dopustne so tudi rušitve in nadomestne gradnje enostanovanjskih objektov. Za vse navedene posege se kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevajo določila 9., 10. in 11. člena tega odloka, za gradnjo enostavnih objektov pa določila 13. člena tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 6/88, 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04, 112/06), ki se nanašajo na ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja VS 8/4-1 T1 Šujica je stalno na vpogled pri:
– Občini Dobrova - Polhov Gradec,
– Upravna enota Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.