Datum: 3. 7. 2008

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Terezije Žigon, Postojna, na seji 3. julija 2008

Sodba Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 856/2005 z dne 11. 10. 2006 in sodba Okrajnega sodišča v Postojni št. P 77/97 z dne 12. 4. 2005 se v obsodilnem delu glede zneska 2422,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 2. 1995 do plačila ter glede pravdnih stroškov razveljavita in se zadeva v tem delu vrne Okrajnemu sodišču v Postojni v novo odločanje.

1. Pritožnico (v pravdi toženko) je sodišče prve stopnje v sporu iz gradbene pogodbe obsodilo na plačilo zneska 2477,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 2. 1995 do plačila. Zoper sodbo prve stopnje se je pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je njeni pritožbi le delno ugodilo, v pretežnem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Odločitev sodišč temelji na stališču, da je tožeča stranka sorazmerno solidno opravila gradbena dela na objektu pritožnice in da je na njegovo zmanjšano vrednost bolj kot napake gradbe vplivala opustitev rednega vzdrževanja objekta.
2. Pritožnica se ne strinja z odločitvijo sodišč. Po njeni oceni je nanjo vplivala solidarnost med izvedenci gradbene stroke. Navaja, da ji ni bil omogočen vpogled v gradbeni dnevnik in gradbeno knjigo, saj ju je tožeča stranka dostavila sodišču šele na zadnji obravnavi. Pritožnica poleg tega sumi v verodostojnost te dokumentacije in opozarja, da je nista podpisala niti nadzorni organ niti njen pokojni mož kot investitor. Zato naj ne bi mogla biti temelj izvedenskemu mnenju in odločanju sodišča. Sodišču prve stopnje očita, da ji je na zadnji obravnavi prepovedalo karkoli izjavljati in dokazovati ter da ni upoštevalo fotografij, ki jih je pošiljala med postopkom. Izvedenec naj ne bi ravnal strokovno. Pritožnica izpodbija pravilnost nekaterih dejanskih ugotovitev sodišča in zatrjuje, da se sodišče ni opredelilo do nekaterih njenih navedb. Meni, da je sodišče ščitilo močnejšo stranko ter da zato strank ni obravnavalo enakopravno. V postopku naj bi bili zlorabljeni njena gmotna stiska in gmotna stiska njenih otrok. Pritožnica ocenjuje, da je bilo zavlačevanje pravdnega postopka namerno in da so ji zaradi tega po nepotrebnem nastali stroški zaradi teka zamudnih obresti. V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14., 21., 22., 23., 25., 26. in 27. člena Ustave ter kršitev prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-271/07 z dne 20. 5. 2008 sprejel v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Kopru. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki v pravdnem postopku, ki nanjo ni odgovorila.

4. Ustavno sodišče je pridobilo spis zadeve, v kateri sta bili izdani izpodbijani sodbi. Iz spisa je razvidno, da je pritožnica večkrat neuspešno zahtevala vpogled v gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik,(1) s katerima je razpolagala le tožeča stranka.(2) V navedenih vlogah je tudi večkrat izrazila dvom v verodostojnost te dokumentacije, ki naj bi jo podpisala le tožeča stranka.
5. Gradbeni dnevnik in gradbena knjiga sta bili nedvomno listini, ki sta imeli v obravnavanem postopku odločilen pomen za končno odločitev, s katero je tožeča stranka v pretežni meri uspela. Svoje terjatve je namreč uveljavljala na podlagi 3. začasne situacije s 13. 10. 1994 in obračuna zamudnih obresti. Zaradi ugotovitve spornih dejstev v zvezi z domnevno manjšo vrednostjo izvedenih del zaradi napak je sodišče prve stopnje imenovalo več izvedencev, nazadnje Stojana Jakina, ki je januarja 2005 izdelal izvedensko mnenje. V njem je za navedeno začasno situacijo ugotovil, da je »izdelana z upoštevanjem predračuna in po ponudbenih cenah« ter da so »količine dejanske in izhajajo iz gradbene knjige oziroma knjige obračunskih izmer«. Ko je izvedenec na glavni obravnavi 12. 4. 2005 dajal pojasnila glede svojega pisnega izvida in mnenja, je izjavil, da »ni bilo zaračunano nič drugega, kot je bilo dejansko izvršeno, po obsegu kot izhaja iz gradbene knjige«. Izvedenec je torej zlasti v fazi izvida(3) upošteval in štel kot verodostojno, gradbeno knjigo, kar je vplivalo tudi na njegovo mnenje o solidno opravljenem delu tožeče stranke.
6. Sodišče prve stopnje se je na to mnenje oprlo ter ga vzelo »kot podlago odločitve«. Izvedenčevim ugotovitvam in naknadnim pojasnilom je sledilo tako rekoč v vseh njihovih elementih. Prvostopenjska sodba zato v pretežni meri (posredno) dejansko sloni na gradbeni knjigi in gradbenem dnevniku, torej na dokumentaciji, ki je bila ključna za nastanek izvedenskega mnenja. Z omenjenima listinama sta do zadnjega naroka za glavno obravnavo 12. 4. 2005 razpolagala le tožeča stranka in izvedenec. Šele tedaj je sodišče prve stopnje izvedencu naložilo, naj listini pusti v spisu in ju označilo za prilogo izvedenskega mnenja, ki je zaradi obsežnosti in narave dokumenta ni mogoče kopirati za stranke. Listini sta tako postali pritožnici fizično dostopni – ker pa je bila glavna obravnava na tem naroku končana, se do njiju ni mogla več opredeliti.
7. Pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim zajema tudi pravico stranke do izjavljanja v postopku. Iz nje izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost izjavljanja o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi glede pisne dokumentacije tožeče stranke, ki je bila odločilna podlaga izvedenskega mnenja. Pravica do enakega varstva pravic, ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank, namreč zagotavlja stranki v pravdnem postopku možnost sodelovati v dokaznem postopku ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja.(4)
8. Kadar izvedensko mnenje odločilno vpliva na odločitev sodišča in kadar delo izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem, mora biti strankam zagotovljeno tudi sodelovanje pri vseh tistih izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid – npr. sodelovanje pri pogovorih, ki jih vodi izvedenec, možnost postavljanja vprašanj »zaslišanim« osebam, zagotavljanje možnosti opredelitve do dokumentacije, ki jo izvedenec namerava uporabiti, itd…(5) Če bi bila v takem primeru stranka seznanjena zgolj in šele s končnim izdelkom izvedenca, bi bila njena pravica do sodelovanja v dokaznem postopku in do izjavljanja o rezultatih dokazovanja vsebinsko izvotljena.
9. V izjemnih primerih sicer zadošča, da dobi stranka možnost seznanitve z gradivom, ki je bilo podlaga izvedenčevemu delu, šele naknadno. To bo zlasti, kadar sta sodelovanje strank v postopku nastajanja izvedenskega mnenja oziroma predhodna seznanitev z gradivom, ki ga je izvedenec uporabil pri svojem delu, zaradi svoje narave (npr. zapletene laboratorijske preiskave, predmet ogleda, ki se nahaja na težko dostopnem ali nevarnem kraju) neizvedljiva ali izvedljiva le z znatnimi težavami. V določenih primerih je dopustno stranki odreči seznanitev z gradivom, ki ga je uporabljal izvedenec, tudi zaradi spoštovanja pomembnejše ustavne dobrine (npr. pri telesnem pregledu pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave).(6) Vendar v tej zadevi ni šlo za tak primer. Sodišče prve stopnje bi moralo zato pritožnici (ki je to večkrat zahtevala) zagotoviti seznanitev z gradbenim dnevnikom in gradbeno knjigo ter ji s tem omogočiti pravočasno, učinkovito in tehtno izjavljanje o izvedenskem mnenju. Sodišče je torej pritožnico prikrajšalo za pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Izvedensko mnenje je namreč nastalo na podlagi dokumentacije, ki jo je izdelala in z njo razpolagala le tožeča stranka ter s katero se pritožnica ni imela možnosti seznaniti. Sodišče druge stopnje teh kršitev ni odpravilo, pač pa je pritožbene očitke, s katerimi je pritožnica nanje opozarjala, zavrnilo z izgovorom, da so presplošni in pavšalni. Vendar če pritožnici ni bila dana možnost preveriti, ali se začasna situacija ujema z gradbeno dokumentacijo, in ali je gradbena dokumentacija sploh verodostojna, potem je logično, da od nje ni mogoče zahtevati, naj (v pritožbi) natančno navede, katera obračunana dela niso bila izvedena.
10. Zaradi ugotovljenih kršitev je Ustavno sodišče sodbo pritožbenega sodišča in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, s katerim je pritožnici naloženo plačilo zneska 2422,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V presojo drugih zatrjevanih kršitev se zato ni bilo treba spuščati. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) V času gradbenih del veljavni Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer, vrstah dokumentacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču ter o načinu označitve gradbišča in objekta (Uradni list SRS, št. 30/86 – Pravilnik) je določal za omenjena dokumenta formalna naziva »dnevnik o izvajanju del« in »knjiga obračunskih izmer«.
(2) To zahtevo je pritožnica postavila štirikrat: v dopisu z dne 5. 12. 2003; v pritožbi zoper sklep o izplačilu nagrade izvedencu št. P 77/97 z dne 24. 1. 2005 in pripombah na izvedensko mnenje, ki ju je podala v isti vlogi; v pripravljalni vlogi, izročeni sodišču 22. 3. 2005; v pripravljalni vlogi, izročeni sodišču 12. 4. 2005.
(3) V tej fazi mora izvedenec skrbno pregledati predmet, glede katerega mora dati mnenje (251. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Gre torej za fazo raziskovanja dejstev, da bi izvedenec lahko o njih poročal. Glej J. Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem (red. L. Ude in A. Galič), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 493.
(4) Primerjaj z J. Zobec, navedeno delo, str. 497.
(5) Glej sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Mantovanelli proti Franciji z dne 17. 2. 1997, vloga št. 21497/93, par. 36. A. Galič v delu Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 172, vidi bistvo te odločitve ESČP v tem, da je takrat, ko je logično pričakovati, da se bo sodišče v celoti oprlo na izvedensko mnenje, pravica stranke do kontradiktornega postopka učinkovita le, če je stranki zagotovljeno, da lahko vpliva na nastanek tega izvedenskega mnenja. Vrhovno sodišče je v sklepu št. II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006, v primeru, ko je raziskovalni postopek izvedenca psihološke stroke v sporu glede varstva in vzgoje otroka v bistvenem nadomestil dokazni postopek pred sodiščem, zavzelo stališče, da so stranke v takih položajih upravičene najmanj do seznanitve z izvedenčevimi postopki ter z neposrednimi, konkretnimi, dejstvenimi izsledki teh postopkov.
(6) Seveda pa mora biti v takih primerih izvedensko mnenje toliko bolj jasno, nedvoumno in natančno, predvsem pa mora strankam omogočati učinkovito uveljavljanje pravice do izjavljanja – kar se tu kaže ne samo kot možnost kritike izbire in uporabe metod, ki jih je uporabil izvedenec pri svojem delu, temveč tudi kot možnost oporekanja dejanski podlagi mnenja (kar pomeni, da mora biti v takih primerih izvid še posebej izčrpen in natančen). Primerjaj z J. Zobec, navedeno delo, str. 493-494.