Na podlagi četrtega odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 72. člena in prvega odstavka 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek), 15. člena Statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02, 84/06, 26/07) in Programa priprave lokacijskega načrta stanovanjske cone Pisanec (Š47 – stanovanjska cona pod gozdom) (Uradni list RS, št. 86/05) je Občinski svet Občine Šentjur na 1. izredni seji dne 24. julija 2008 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu območja Š47 Bezovje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se, v skladu s spremembami in določitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Šentjur, vse dopolnitve v letu 2000 (Uradni list RS, št. 16/02, 63/03, 124/03, 18/04), sprejme občinski lokacijski načrt območja Š47 BEZOVJE (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale, pod št. proj. 18/2006.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
A. Besedilo, ki obsega:
I. Splošne določbe
II. Opis območja:
– opis prostorske ureditve,
– ureditveno območje.
III. Umestitev prostorske ureditve:
– opis vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– opis rešitev načrtovanih objektov in površin.
IV. Lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo:
– namembnost območja in vrste dopustnih dejavnosti,
– tipologija zazidave,
– gabariti stavb,
– pogoji za oblikovanje zunanje podobe stavb,
– lega objektov na zemljišču,
– ureditev okolice,
– gradbene parcele.
V. Zasnova gospodarske infrastrukture:
– prometno priključevanje območja,
– prometno urejanje znotraj območja,
– splošna merila in pogoji komunalnega urejanja,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje,
– plinovodno omrežje,
– oskrba z električno energijo,
– javna razsvetljava,
– telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez,
– ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje.
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin:
– varstvo okolja,
– varovanje naravnih vrednot,
– varovanje kulturne dediščine,
– varstvo pred hrupom,
– varstvo zraka.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom.
VIII. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta:
– etapnost izvedbe,
– obveznosti v času gradnje,
– razmejitev financiranja prostorske ureditve,
– obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav,
– dovoljena odstopanja.
IX. Posegi izven območja lokacijskega načrta
X. Seznam prilog k lokacijskemu načrtu
XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
XII. Končne določbe
B. Kartografski del, ki vsebuje:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA:
1.1. Načrt namenske rabe (izsek iz M 1:5000
grafičnega načrta kartografskega dela
prostorskega plana občine)
1.2. Načrt namenske rabe, lega prostorske M 1:5000
ureditve v širšem območju
1.3. Načrt namenske rabe, lega prostorske M 1:5000
ureditve v širšem območju(orto –
foto)
2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE:
2.1. Načrt ureditvenega območja z načrtom M 1:1000
parcelacije
3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR:
3.1. Načrt umestitve načrtovane ureditve vM 1:1000
prostor s prikazom vplivov in povezav
s sosednjimi območji
3.2. Lega objektov na zemljišču – M 1:1000
zazidalna situacija
3.3. Funkcionalna, tehnične in oblikovane M 1:1000
zasnove objektov, značilni prerez
3.4. Zasnove projektnih rešitev prometne M 1:1000
infrastrukture
3.5. Zasnove projektnih rešitev M 1:1000
energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture
3.6. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, M 1:1000
ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine ter trajnostno rabo
naravnih dobrin
3.7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter M 1:1000
varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami
3.8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve M 1:1000.
II. OPIS OBMOČJA
3. člen
(opis prostorske ureditve)
Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnje nove stanovanjske soseske Bezovje.
Ureditveno območje se nahaja severno od glavne ceste GII-107 Šentjur–Rogaška Slatina, na vzhodu je omejeno z RTP Šentjur, na severu z gozdnim robom, na zahodu pa z obstoječim stanovanjskim naseljem.
Območje obsega enklavo kmetijskih zemljišč, znotraj katerih se na zemljiščih parc. št. 521/2, 521/4 in 521/5, k.o. Šentjur, nahajajo obstoječe stavbe.
Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti in delno poslovno-stanovanjski dejavnosti s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
4. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja v urbanistični zasnovi Šentjur, prostorska enota z oznako Š47 stanovanjska cona pod gozdom – Bezovje.
Območje obsega zemljišča parc. št. 519/5, 519/12, 521/1, 521/2, 521/3, 521/4, 521/5, 521/6, 523/1, 523/2, 523/3, 526/1, 526/2, 526/3, 527, 528, 529/1, 529/2, 532/1, 532/2, 533, 636/1, 636/2, 636/3, 636/4 in del 1022/2, vse k.o. Bezovje, na katerih so načrtovani trajni objekti vključno s površinami za njihovo nemoteno delovanje.
Površina območja je cca 2,4 ha.
III. UMESTITEV PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Načrtovana prostorska ureditev dejansko predstavlja širitev obstoječega stanovanjskega naselja proti vzhodu, na travniške površine, vse do energetskega območja RTP. Teren se rahlo vzpenja proti severnemu gozdnemu robu. Realizacija lokacijskega načrta je neodvisna od naselja, razen priključkov na oskrbovana omrežja.
Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, opredeljenega v 4. členu tega odloka, se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in navezave na obstoječe prometnice. Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja tudi izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti še dodatne parcelne številke kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno.
6. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Umestitev načrtovane gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je razdeljeno na več funkcionalnih celot, in sicer na dvoje funkcionalnih celot stanovanjske stavbne strukture (FCA in FCB), eno funkcionalno celoto poslovno-stanovanjske stavbne strukture (FCC) ter na funkcionalno celoto prometne infrastrukture (FCI):
(1) FCA, funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture južnega dela ob glavni cesti. V funkcionalni celoti se določa 6 novih gradbenih parcel na katerih je načrtovano šest novih stanovanjskih stavb.
(2) FCB, funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture severnega dela, ob gozdnem robu. V funkcionalni celoti se določa 6 novih gradbenih parcel na katerih je načrtovano šest novih stanovanjskih stavb.
(3) FCC, funkcionalna celota poslovno-stanovanjske stavbne strukture na zahodnem delu. V funkcionalni celoti se določa troje novih gradbenih parcel na katerih se nahajajo že obstoječe stavbe in načrtuje dvoje novih stavb.
(4) FCI, funkcionalna celota infrastrukture (pretežno prometne) je namenjena notranjim prometnicam, ki zagotavljajo normalno funkcioniranje stanovanjske soseske in se deli na zbirno cesto (I3), priključno cesto (I2), intervencijski dostop (I4) ter zunanjim prometnicam, ki zagotavljajo prometno priključevanje območja FeI5 (rekonstrukcije obstoječe občinske ceste s TP) in FeI1 (del glavne ceste znotraj in zunaj območja urejanja).
Na gradbenih parcelah stanovanjih stavb (FCA, FCB) je dovoljena gradnja in postavitev enostavnih pomožnih objektov za lastne potrebe, ograje in pomožni infrastrukturni objekti.
Na gradbenih parcelah FCC je dovoljena gradnja in postavitev začasnih objektov, ograj in pomožni infrastrukturni objekti.
Na gradbenih parcelah FCI je dovoljena gradnja in postavitev enostavnih objektov, in sicer: pomožni infrastrukturni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema.
IV. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
7. člen
(namembnost območja in vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Območje namenjeno stanovanjski namembnosti (FCA in FCB).
V območjih namenjenih umeščanju stanovanjskih stavb je dopustna namembnost ali preureditev stavb v poslovne in storitvene dejavnosti (do trije zaposleni), vendar le-te ne smejo povzročati motenj v bivalnem okolju ter pod pogojem, da je na gradbeni parceli možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce in, da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje.
(2) Območje namenjeno poslovno stanovanjski namembnosti:
V območju so dovoljene gradnje stanovanjskih, storitvenih, skladiščenih stavb, avtomehaničnih in podobnih delavnic ter objekti za tehnične preglede.
8. člen
(tipologija zazidave)
Na gradbenih parcelah stanovanjskih stavb je dovoljena gradnja eno ali dvo stanovanjskih stavb oziroma poslovno stanovanjskih stavb s površino poslovnih prostorov do 30% skupne površine stavbe.
Po tipologiji so stavbe lahko prostostoječe enostanovanjske stavbe, prostostoječe dvostanovanjske stavbe, stanovanjski dvojčki ali atrijske stavbe.
Na gradbenih parcelah stanovanjskih dvojčkov se v vsaki polovici dvojčka dovoljuje eno ali dvoje stanovanjskih enot oziroma v vsaki polovici dvojčka poslovno stanovanjska stavba s površino poslovnih prostorov do 30% stanovanjske enote.
Tipologijo pozidave v območju FCC narekuje razpoložljivi prostor in tehnologija.
9. člen
(gabariti stavb)
(1) Tlorisni gabariti stanovanjskih stavb morajo biti prilagojeni velikosti in legi gradbene parcele. Osnovni tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic 1:1.4 in postavljeni znotraj gradbene meje. Maksimalen faktor zazidanosti stanovanjske gradbene parcela je 0.40. Dovoljeni višinski gabariti stanovanjskih stavb v FCA so (K)+P+M, v FCB pa K+VP+M.
(2) Tlorisni gabariti v območju FCC morajo biti znotraj določenih gradbenih meja. V funkcionalni enoti FeC1 in FeC2 se dovoljuje 65% pozidanost znotraj gradbene meje. Maximalni dovoljeni višinski gabariti stavb so 10.0 m nad urejenim terenom (oziroma P+M).
10. člen
(pogoji za oblikovanje zunanje podobe stavb)
(1) Za vse stanovanjske (prostostoječe stavbe in dvojčke) v FCA in FCB veljajo naslednja določila za oblikovanje:
– slemena streh morajo biti orientirana V–Z oziroma SV–JZ;
– nakloni strešin stavb so dovoljeni v razponu 35°–42°; pri čemer se mora zagotoviti oblikovna skladnost funkcionalne celote, manjši nakloni so mogoči po predhodni utemeljitvi (izraba obnovljivih virov energije ...) umeščanja objekta in skladnosti z ostalimi objekti v lokacijskem načrtu pri postopku pridobitve gradbenega dovoljenja;
– napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov;
– v primeru postavitve sončnih zbiralnikov na streho morajo le-ti biti postavljeni na strešino;
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlih pastelnih barvah (izogniti se je potrebno vsiljenim barvam);
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno.
(2) Za stavbe v območju FCC veljajo naslednja določila za oblikovanje:
– nakloni streh gradbene parcele FC1 so načeloma ravni ali z naklonom, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vod iz streh skritih z atiko;
– streha poslovno skladiščnega objekta na gradbeni parceli FC2, mora biti izvedena z dvokapnico;
– fasade morajo biti izvedene v arhitekturnem oblikovanju sedanjega časa in uporabe materialov, ki zagotavljajo arhitekturno oblikovanje primerno namembnosti objektov;
– barve fasad naj ne izstopajo oziroma so obdelane v svetlih pastelnih barvah;
– napisi in reklame ne smejo biti postavljeni tako da motijo stanovanjski del pozidave obravnavanega območja;
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
– dovoljujejo se poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati, izložbami, lokali, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe.
(3) Za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe velja:
– objekti so lahko leseni ali zidani, obdelava fasad mora biti prilagojena osnovnemu objektu;
– naklon in kritina morata biti enaka kot na osnovnem objektu;
– objekti za lastne potrebe morajo biti v primerih, ko se stikajo z osnovnim objektom izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Navedeno oblikovanje ne velja za zimske vrtove;
– nadstrešnice se lahko izvedejo z ravno streho minimalnega naklona.
11. člen
(lega objektov na zemljišču)
Nove stavbe je potrebno umeščati znotraj gradbene meje, kar velja tudi za pomožne objekte.
Zaradi večje intimnosti posamezne gradbene parcele se slemena dveh sosednjih stavb praviloma zamika za ½ širine stavbe (glej grafični predlog postavitve stavb).
Medposestne ograje morajo biti praviloma postavljene na meje gradbenih parcel. Odmik ograj od notranjih prometnih prometnic so najmanj 0,5 m od glavne cesta pa 5,0 m od roba cestnega sveta.
12. člen
(ureditev okolice)
(1) Za zunanje ureditve gradbenih parcel veljajo naslednja določila:
– v okviru stanovanjskih gradbenih parcel je potrebno zagotoviti minimalno 30% zelenih površin, v okviru gradbenih parcel območja FCC pa minimalno 10% zelenih površin;
– na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti min. 2 parkirni mesti (v stavbi ali zunaj oziroma skupaj) za vsako stanovanjsko enoto;
– znotraj gradbeni parcel v območju FCC je potrebno zagotoviti zadostne manipulativne in parkirne površine za posamezne dejavnosti;
– manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjene, v protiprašni izvedbi in z robniki ločene od zelenic;
– padavinske vode s streh stavb se vodi v meteorno kanalizacijo;
– padavinske vode iz utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v meteorno kanalizacijo;
– gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje (masivne polnostenske ograje niso dovoljene);
– vstopna in uvozna vrata na gradbeno parcelo se morajo odpirati v gradbeno parcelo in ne na cesto;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorije;
– odvečni gradbeni material in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti.
13. člen
(gradbene parcele)
Velikost in oblika gradbenih parcel in javnih površin je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel in razvidna iz grafičnega dela načrta parcelacije.
V. ZASNOVA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
14. člen
(prometno priključevanje območja)
Za ureditveno območje je na sredini predviden nov cestni priključek (izvozno-uvozni) na glavno cesto GII – 107/1275 Šentjur–Mestinje. Na mestu priključevanja se na glavni cesti izvede razširjeno vozišče za izvedbo levega zavijalnega pasu, uredi se potrebna talna in vertikalna signalizacije ter preuredi obstoječi hodnik za pešce. Prav tako se rekonstruira obstoječi uvoz v ulico Tončke Čečeve z izvedbo levega zavijalnega pasu glavne ceste GII – 107/1275, uredi se potrebna talna in vertikalna signalizacije ter izvede hodnik za pešce. Zagotoviti je potrebno pregledni kot priključevanja na glavno cesto s prestavitvijo obstoječe kapelice.
Za oba cestna priključka je potrebno v projektni dokumentaciji PGD pridobiti projektne pogoje DRSC.
15. člen
(prometno urejanje znotraj območja)
Notranje prometno urejanje območja temelji na zbirni cesti, ki poteka vzporedno z glavno cesto, le-ta se preko prečne ceste priključuje na glavno cesto. Vzporedna cesta se na obeh koncih zaključuje z obračališčem. Območje se z obstoječim naseljem poveže še s peš potjo širine 30 m, na koncu zbirne ceste, ki istočasno predstavlja tudi urgentni dostop.
Notranje prometnice so dvosmerne in se izvedejo v širini 5,0 m (2 × 2,5 m) oziroma 6.0 m (prečna cesta) z obojestranskim pločnikom 2 × 1,2 m (hodnik za pešce).
Zahodna funkcionalna celota (FCC) se priključuje na obstoječo občinsko cesto (Tončke Čečeve).
Za vse prometnice veljajo naslednja določila:
– vse prometnice morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
– vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom;
– uvozi do gradbenih parcel so predvideni preko pogreznjenih robnikov;
– vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
– vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
– vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike.
16. člen
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
Načrtovana komunalna oprema obsega: javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektro omrežje, plinovodno omrežje, javno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez ter prometno omrežje.
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na prometno omrežje (javno cesto), električno in plinovodno omrežje, vodovod in kanalizacijo.
17. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)
Načrtovan je ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
Za komunalne odpadne vode bo potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo, ki bo potekala po sredini javnih površin (zbirne in prečne ceste) ter na dalje po severnem robu glavne ceste do obstoječega kanalizacijskega omrežja (pred kapelico). Celoten sistem fekalne kanalizacije bo priključen na kolektor odpadnih vod v območju industrijske cone Šentjur s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi. Do izgradnje predvidenega kanalizacijskega omrežja se odpadne vode vodi interno v greznice na praznjenje (zaprt sistem).
Meteorne vode s streh stavb se morajo speljati preko peskolovcev v meteorno kanalizacijo, iz utrjenih površin pa preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo. Za zadrževanje odvečnih padavinskih voda se na posameznih gradbenih parcelah predvidijo zadrževalni bazeni. Njihova prostornina je prikazana v grafičnem delu. Določena je v skladu s stokovno podlago s področja upravljanja z vodami, ki jo je izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o. iz Celja (št. proj. 120/08, julij 2008).
Meteorne vode z javnih cest se preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi, lovilci olj in bencina vodi v meteorne kanale, ki potekajo v javnih površinah (zbirne in prečne ceste), nadalje po severnem robu glavne ceste do jaška RJ3 na obstoječem kanaliziranem Potoku 1, s propustom pod glavno cesto in iztokom v Voglajno.
18. člen
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)
Za oskrbo novogradenj s sanitarno pitno vodo bo zgrajeno novo sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo zankasto navezovalo na obstoječi vodovod, ki poteka po severnem robu glavne ceste in na obstoječi vodovod na ulici Tončke Čečeve. Na vodovodnem omrežju bo potrebno zgraditi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki morajo zagotoviti zadostno požarno vodo. Sekundarni cevovodi iz nodularne litine bodo potekali pod pločniki ali v cestnem svetu. Iz predvidenega sekundarnega vodovodnega omrežja se izvede hišne vodovodne priključke do vodomerov za posamezne stavbe, ki bodo določeni v fazi projektiranja.
19. člen
(plinovodno omrežje)
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vede v stavbah se zagotavlja s priključitvijo na obstoječe sekundarno omrežje zemeljskega plina, ki poteka ob glavni cesti in po cesti Tončke Čečeve. Za oskrbo novogradenj s plinom je predvidena dograditev sekundarnega plinovodnega omrežja v cestnem telesu notranjih prometnic. Vsi priključki za stanovanjske stavbe so predvideni izven cestnega sveta, locirani 1,0 m v gradbene parcela, ki se na koncu blindirajo. Priključitev objektov na zgrajeno sekundarno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec omrežja.
V območju novega cestnega priključka se obstoječe plinovodno omrežje ustrezno zaščiti.
20. člen
(oskrba z električno energijo)
Za napajanje stanovanjske soseske Bezovje je energija na voljo na NN zbiralkah v obstoječi transformatorski postaji TP 20/04 kV Čečeva, ki se nahaja na jugozahodnem delu območja. Transformatorska postaja TP Čečeva je uzankana v RTP Šentjur. Glavna obstoječa trasa SN in NN elektro kabelskega omrežja poteka po severnem robu glavne ceste položeno v zemljo.
Za stanovanjsko sosesko bo potrebno od TP do razdelilne omarice PR – RO (ob križišču nove priključne in zbirne ceste) zgraditi primarni podzemni vod, položen v kabelsko kanalizacijo. Prav tako bo potrebno vzdolž celotnega protihrupnega nasipa zgraditi novo kabelsko kanalizacijo za obstoječo in novo elektro omrežje. Nizkonapetostne priključne omarice bodo postavljene na robu gradbenih parcel in se bodo napajale iz PR – RO.
21. člen
(javna razsvetljava)
Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Javna razsvetljava bo izvedena ob zbirni cesti na isti strani kot NN energetski dovodi. Drogovi javne razsvetljave morajo biti postavljeni neposredno na notranjem robu pločnika tako, da ne bodo predstavljali ovire.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje cone z enotno visokimi kandelabri tipske oblike (do višine 5 m). Prižigališče javne razsvetljave se izvede ob transformatorski postaji.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
Javna razsvetljava pri uvozu z glavne ceste se izvede s kandelabri širine 9 m in s sodobnimi svetilkami z ravnim steklom.
22. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
Določa se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja, iz obstoječega TK omrežja, ki se nahaja ob glavni cesti. Za priključitev novih objektov na telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja bo zgrajena nova kabelska kanalizacija iz PVC Ø 110 na isti strani ceste kot energetska kabelska kanalizacija. V kanalizaciji bo razvod telefonskih kablov in istočasno razvod kablov kabelske televizije.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
23. člen
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje)
Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od javne ceste. Na območju transporta zabojnikov so cestni robniki pogreznjeni.
Za območje se določa postavitev enega ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov (plastenke, pločevinke, papir, steklo) pri obračališču zbirne ceste na zahodu.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in eventualnih storitvenih dejavnosti mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in se jih oddaja pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov.
24. člen
(vodnogospodarske ureditve)
Na zahodnem delu ureditvenega območja poteka Potok 1, ki je v celoti kanaliziran. Približno 70 m od ureditvenega območja poteka še Potok 2. Za vodnogospodarske ureditve je izdelana strokovna podlaga s področja upravljanja z vodami, ki je navedena v predhodnem delu odloka.
Potok 1 na nekaterih odsekih ne zagotavlja ustreznega pretoka (Q100), zato ga je potrebno sanirati. V jugozahodnem delu ureditvenega območja se izvede razbremenilni kanal (ø 800mm) med jaškoma RJ7 in RJ3, ki sta razvidna iz grafičnega dela. Obstoječi del kanala (po katerem danes teče Potok 1) se uporabi ob nastopu visokih voda kot preliv v RJ7. Obstoječa meteorna kanalizacija se priključi na jašek RJ6 novega razbremenilnega kanala.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
25. člen
(varstvo okolja)
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 31. člena tega odloka, ter predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
26. člen
(varovanje naravnih vrednot)
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Ohranjati pa je potrebno gozdni rob severno od območja obravnave.
27. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt se nahaja kapelica (na skrajnem jugozahodnem delu). Lokacija kapelice se zaradi zagotovitve preglednega kota vključevanja v promet prestavi na primernejšo lokacijo (glej grafični del), na gradbeno parcelo FeC3. Okolica kapelice se primerno uredi in redno vzdržuje.
28. člen
(varstvo pred hrupom)
Obravnavano območje bo po izgradnji stanovanjskih stavb FCA in FCB sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Območje FCC pa sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Zaradi različne stopnje varstva pred hrupom je potrebno zagotoviti, v območju FCC, zeleno bariero med stanovanjskim in poslovno stanovanjskim območjem (gosta, visoka zelena cezura).
Zaradi hrupa z glavne ceste pa je potrebno, vzdolž glavne ceste, izvesti pasivne protihrupne ukrepe – zelena protihrupna bariera.
Investitor lahko med gradnjo v dnevnem času preseže dovoljene ravni hrupa na sosednjih območjih, vendar ne več, kot so predpisane za IV. stopnjo varstva pred hrupom.
29. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
30. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev).
Na vodovodnem omrežju bo, zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
31. člen
(etapnost izvedbe)
Prva faza obsega dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja na katerega je potrebno priključiti novo naselje, sledi gradnja notranjega prometnega omrežja in rekonstrukcija obstoječega, s sekundarnim komunalnim omrežjem do posameznih gradbenih pacel.
V drugo fazo sodijo gradnje stavb in pripadajoči del protihrupne bariere. Druga faza se lahko izvaja v več fazah, ki so medsebojno neodvisne. Vsaka gradbena parcela lahko predstavlja svojo fazo.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka dosedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
32. člen
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanja usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zgornji del kanaliziranega Potoka 1 izven ureditvenega območja je potrebno sanirati tako, da se obstoječa cev ø 400 mm zamenja s cevjo ø 600 mm;
– strugo Potoka 2 izven ureditvenega območja je potrebno očistiti predvsem na lokaciji iztoka in vtoka v kanalizirani del. Celotno cev je potrebno očistiti nanosov.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
33. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
Razmejitvene investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture območja se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja oziroma s predhodnimi urbanističnimi pogodbami.
34. člen
(obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav)
Po izgradnji stavb imajo lastniki naslednje obveznosti:
– pod obstoječimi vodi komunalne in energetske infrastrukture je potrebno zagotoviti 1,0 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove objektov in omrežij komunalne in energetske infrastrukture;
– skrbeti za urejenost okolice stavb (hortikulturna ureditev).
Obveznosti upravljavcev skupnih površin:
– redno vzdrževati zeleno protihrupno bariero;
– redno vzdrževanje okolice kapelice.
35. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Oblikovanje posameznih stavb lahko delno odstopa od predpisanih oblikovalskih izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti razpoznavnost oziroma berljivost območja, tako, da omogočajo tudi gradnjo, ki sledi sodobnim trendom oblikovanja. Različnost oblikovanja ne sme ustvariti disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem.
(2) Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju lokacijskega načrta do ± 7.00 m, priključna omrežja izven lokacijskega načrta do oskrbovanih sistemov, so ± 10,0 m, za večje odstopanja od načrtovanih pa je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
IX. POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
36. člen
Za priključevanje območja na komunalno in energetsko infrastrukturo so v grafičnem delu lokacijskega načrta predvideni posegi, trase oziroma koridorji, ki posegajo izven območja lokacijskega načrta.
X. SEZNAM PRILOG K LOKACIJSKEMU NAČRTU
37. člen
Lokacijski načrt ima naslednje priloge:
1. povzetek za javnost;
2. izvleček iz strateškega akta;
3. obrazložitev;
4. strokovne podlage.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA
38. člen
Po realizaciji s tem lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, in sicer:
– ohranjati in vzdrževati zeleno bariero ob glavni cesti kot del protihrupne bariere,
– ohranjati in vzdrževati zeleno bariero med stanovanjskim in poslovno stanovanjskim delom,
– preprečiti nove priključke na glavno cesto,
– ohranjati gozdni rob,
– ohranjati enoto kulturne dediščine.
XII. KONČNE DOLOČBE
39. člen
Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Šentjur.
40. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-918/2005-260
Šentjur, dne 24. julija 2008
Župan
Občine Šentjur
mag. Štefan Tisel l.r.
