Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo) in petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 18. seji dne 8. julija 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) individualne stanovanjske zazidave »Pod gradom« v Slovenj Gradcu; I. faza
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) individualne stanovanjske zazidave »Pod gradom« v Slovenj Gradcu; I. faza (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje ureditveno območje OPPN, prostorske ureditve, pogoje za umestitev načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
Kartografski del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1. Izsek iz dolgoročnega plana M 1:5000
1.2. Načrt namenske rabe prostora M 1:2500
2. Kartografske podloge
2.1. Geodetski načrt M 1:1000
3. Načrt ureditvenega območja z načrtom
parcelacije
3.1. Ureditveno območje M 1:1000
3.2. Lega v širšem območju
3.3. Načrt parcelacije M1:500
4. Načrt umestitve načrtovane ureditve v
prostor
4.1. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo
pritličjain zunanja ureditev z elementi za
zakoličenje objektov M 1:500
4.2. Prometno tehnična situacija, idejna
višinska regulacija in načrt intervencijskih
poti M 1:500
4.3. Karakteristični profili M 1:500
4.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500.
3. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz dolgoročnega plana MOSG
2. prikaz stanja prostora
3. strokovne podlage
4. smernice in mnenja
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. povzetek za javnost
7. seznam lastnikov parcel
8. spis postopka in sprejemanja akta
9. ocena investicije komunalnega opremljanja zemljišč.
4. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN in strokovne podlage je izdelal LM Projekti, Peter Lojen, s.p., Velenje, pod številko projekta 2007/53 v maju 2008.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(opis prostorske ureditve)
Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja individualnih stanovanjskih hiš s pripadajočo zunanjo, komunalno energetsko in prometno ureditvijo in se določi pogoje glede posegov v obstoječe objekte.
6. člen
(členitev ureditvenega območja)
Ureditveno območje obsega del prostorske enote Sn7 »Pod gradom«.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
7. člen
(ureditveno območje OPPN)
Lega
Lega ureditvenega območja je razvidna iz kartografskega dela OPPN – Ureditveno območje (grafični list št. 3.1.) in Lega v širšem prostoru (grafični list št. 3.2.).
Območje v velikosti 13.051 m² se nahaja severozahodno od severne obvoznice z oznako LZ 378070.
Meja
Meja območja OPPN poteka v katastrski občini Stari trg.
Meja območja OPPN se prične na severozahodnem robu območja v točki št. T1, ki se nahaja na meji med parcelama št. 87/1 in 1305/1 ter poteka ob lokalni poti s parcelno št. 1305/1 do točke T2 – meje med parcelami 1305/1, 87/1 in 93/3; od tu poteka meja območja po parcelni meji do točke T3, ki se nahaja na stičišču parcel 93/3, 87/1 ter 1358. Dalje poteka meja po parcelni meji do točke T4, ki se nahaja na meji med parcelami 1358, 90/6 ter 87/1 in dalje po parcelni meji do točke T5, ki se nahaja na stičišču parcel 90/5, 90/6 in 87/1. Dalje poteka meja po parcelni meji do točke T6, ki je stičišče parcel 90/5, 87/1 in 88/2. Od tu poteka meja območja po parcelni meji med parcelama 88/2 in 87/1 do točke T7, ki se nahaja na stičišču parcel 88/2, 87/1 in 77. Od tu dalje poteka meja po parcelni meji med parcelama 77 in 87/1 do točke T8, ki se nahaja na stičišču parcel 87/1, 87/2 in 77. Od tu dalje poteka meja do točk T9 in T10, ki se nahajata na parcelni meji med parcelama 87/1 in 87/2. Od tu dalje poteka meja območja do točk T11 in T12, ki se nahajajo na parceli 87/1, njihova lega pa je podrobneje razvidna iz kartografskega dela OPPN, ter se zaključi v točki T1.
Meja območja OPPN je analitično obdelana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz kartografskega dela OPPN – Ureditveno območje (grafični list št. 3.1.), ki je sestavni del opisa poteka meje OPPN.
Površina
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 13.051 m².
8. člen
(trajne in začasne ureditve)
Trajne in začasne ureditve so razvidne iz kartografskega dela OPPN.
Trajne ureditve so predvidene na ureditvenem območju OPPN. Izven ureditvenega območja OPPN je predvidena izgradnja dela meteorne in fekalne kanalizacije za odvod očiščenih meteornih in fekalnih vod. Predvidena je tudi izgradnja srednje napetostnega elektro omrežja med novo Trafo postajo, ki se bo nahajala na območju urejanja OPPN ter bo vzankana v SN vod 20 kV Kasarna.
Začasno se uredi komunalna infrastruktura za objekt SH 11. Po komunalni ureditvi območja je potrebno izvesti priključke na javno komunalni infrastrukturo po tem prostorskem načrtu.
Dopustno je izvajanje vseh trajnih in začasnih ureditev, ki so opisane v tem odloku.
9. člen
(vplivno območje)
Sestavni del meril in pogojev za določitev vplivnega območja je Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev z elementi za zakoličenje objektov (grafični list št. 4.1).
Vplivno območje prostorske ureditve iz 5. člena tega odloka obsega:
– vse zemljišče znotraj ureditvenega območja,
– tangirane parcele, ki so v zvezi z izvedbo komunalnih priključkov
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
10. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Predvidena stanovanjska raba prostora ne bo imela obremenilnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno ter energetsko infrastrukturo v širšem območju. Predvidena gradnja bo vplivala na podobo kulturne krajine, saj leži ureditveno območje OPPN znotraj ureditvenega območja naselja in je zato nameniti posebno skrb izvajanju ukrepov in omejitev po tem OPPN. Vplivi novogradenj na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi ter pred hrupom, na poslabšanje bivalnih razmer zaradi osončenja bodo optimalni.
V bližini je vsa infrastruktura potrebna za normalno oskrbo obravnavane lokacije – prometno se območje navezuje na obstoječo lokalno cesto, ki se nahaja na jugovzhodnem delu območja OPPN. Cesta je predvidena za rekonstrukcijo. Načrtovane ureditve omogočajo priključevanje tako na obstoječo cesto kot tudi na načrtovano rekonstrukcijo ceste. Predvideno je tudi navezovanje interne povezovalne ceste na ceste sosednjih ureditvenih območji, ki so predvideni za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
Fekalne vode se bodo zbirale v fekalni kolektor BC 400, ki se bo navezoval na obstoječi fekalni kanalizacijski sistem, ki je že priključen na čistilno napravo.
Meteorne vode bodo prioritetno ponikale na območju OPPN, del (predvsem prispevna površina ceste) pa se bo prečiščena preko lovilcev olj izlivala v meteorni sistem obvozne ceste, ki je predvidena za rekonstrukcijo.
Območje se bo z električno energijo oskrbovalo preko trafo postaje, ki bo vzankana v SN vod 20 kV Kasarna, ki se nahaja severovzhodno od obravnavanega območja.
Območje bo oskrbovano z zemeljskim plinom preko plinovodnega sistema, ki bo priključen na obstoječi mestni plinovod, ki poteka južno od obravnavanega območja.
Na območju bo zgrajena telekomunikacijska kanalizacija, ki bo priključena na obstoječ telekomunikacijski sistem, katerega priključno mesto se nahaja severno od obravnavanega območja.
11. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi v grafičnem delu OPPN – 4.1. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev z elementi za zakoličenje objektov (grafični list št. 4.1.).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN
– objekti; določa se lega načrtovanih objektov v prostoru z njihovimi tlorisnimi gabariti
– višinski gabariti – določa maksimalno višino objektov ali delov objektov
– uvozi – določa se položaj uvozov na gradbene parcele
– zelene površine – določa se lego načrtovane ozelenjene površine v prostoru z njenimi tlorisnimi gabariti.
12. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Programska zasnova
Območje je namenjeno gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš s pripadajočo infrastrukturo. V objektih je kot spremljevalna dejavnost dopustno izvajanje poslovne dejavnosti – servisne storitve, vendar ne kot prevladujoče v posameznem objektu. V objektu z oznako SH1* je zaradi izpostavljene lege ob predvidenemu krožišču dopustna kot prevladujoča poslovna dejavnost, gostinstvo ali manjša trgovina.
Zazidalna zasnova
V območju je predvidena gradnja 11 stanovanjskih hiš, poslovno-stanovanjskega objekta (gostinska, trgovska, storitvena ali podobna dejavnost, katere vplivi se ne razlikujejo bistveno od stanovanjske dejavnosti) ter trafo postaje, ki se orientirajo na podlagi ureditvene linije ceste ter naravnih danosti. Hiše bodo predvidoma štirih tipov:
– poslovno-stanovanjski objekt – preprosta pravokotna tlorisna zasnova v obliki črtke L (SH1*)
– osnovna hiša – preprosta pravokotna tlorisna zasnova (SH 5, SH 9 in SH 10),
– podaljšana hiša – preprosta pravokotna tlorisna zasnova v obliki črke L (SH 2, SH3, SH4, SH6, SH7 in SH8) ter
– vila hiša – sestavljena pravokotna zasnova (SH 11).
Zasnova odprtih zunanjih površin
Primarna povezovalna cesta je dvosmerna asfaltirana cesta in je namenjena navezovanju objektov na lokalno cesto – severno obvoznico z oznako LZ 378070. Nanjo se priklaplja pravokotno, drugače pa poteka vzporedno z njo. Cesta je širine 5,50 m in ima vsaj na eni strani pločnik širine min. 1,00 m. Ob cesti je v sklopu zunanje ureditve predviden zaščitni uporni zid višine do 3,20 m.
Sekundarna povezovalna cesta je dvosmerna asfaltirana cesta in je namenjena priključevanju objektov SH 9 in SH 10 na primarno povezovalno cesto. Cesta je širine 3,50m.
Parkirišče je utrjena površina ob objektu z oznako SH1* s 14 parkirnimi mesti in je namenjeno mirujočemu prometu za potrebe objekta SH1*. Parkirišče je utrjeno z asfaltom.
Zelene površine se ob utrjenih površinah izvedejo kot trata, ki je od utrjenih površin ločena z robnikom. Zaželena je zasaditev listnatega drevja v pasu ob sekundarni gradbeni liniji.
13. člen
(dopustne dejavnosti)
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena stanovanjska in spremljajoča poslovna dejavnost (nemotilne servisne in uslužnostne dejavnosti).
14. člen
(dopustni posegi)
Na ureditvenem območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev ali prestavitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov na podlagi določil tega odloka,
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov iz 15. člena tega odloka,
– sprememba namembnosti in rabe v okviru dopustnih dejavnosti iz 13. člena tega odloka,
– vzdrževanje objektov, naprav in površin,
– urejanje zelenih in utrjenih površin, vključno z osvetlitvijo le-teh,
– urejanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
Do realizacije OPPN so na ureditvenem območju OPPN dopustni posegi, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.
15. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih objektov:
a) objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,50 m merjeno od najnižje točke objekta;
– mala komunalna čistilna naprava (kot začasni objekt do izgradnje komunalnega omrežja);
– zbiralnik za kapnico, to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 30 m3;
– enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– utrjena dvorišča do površine 50 m2 skupne površine;
b) pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti:
– objekt za odvodnjavanje ceste, to je odvodni jarek, koritnica in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikovalnica, če je prepust vode do 5 m3/min,
– objekt javne razsvetljave;
– varovalne in protihrupne ograje do višine 2,2 m;
– pomožni energetski objekti:
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje;
– ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih;
– signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih;
– relejna hišica, to je prostor za namestitev opreme elektroenergetskih objektov in nadzornike delovanja elektroenergetskega omrežja;
– priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah;
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje;
– etažni priključek za etažno ogrevanje;
– telekomunikacijske antene in oddajniki, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100-metrski pas okoli oddajne točke;
– pomožni komunalni objekti:
– vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje;
– kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje;
– mala komunalna čistilna naprava;
– frakcija ločenih frakcij (ekološki otok), to je prostor, v katerem se izvajalcu javne službe prepuščajo ločene frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s temi frakcijami, če je njegova tlorisna površina od 30 m2;
– začasni objekti kot so:
– odprt sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina največ 50 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če je bruto površina teh objektov ne presega 15 m2 in je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– spominska obeležja, če so narejena v obliki spominskih plošč, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjši od 1 m2;
– urbana oprema ko so:
– javna telefonska govorilnica z nadstreškom, to je tipska oziroma montažna hišica ali na zid pritrjen nadstrešek, s tlorisno površino do 10 m2, s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem;
– skulptura ali druga prostorska inštalacija, če je njena površina do 50 m2, višina pa do 4 m nad terenom;
– večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4 m;
– vodnjak oziroma okrasni bazen, to je arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, pri vodometu pa višina konstrukcije do 4 m;
– obešanka na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m2;
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe:
– steklenjak, to je enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m merjeno od roba do dna;
– ograje nižje od 2,2 m;
– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m; izjemoma je zaradi terenskih danosti dopustna postavitev upornega zidu do višine 2,20 m;
– objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp ali pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, s površino prostora za namestitev oglasnih sporočil do 20 m2 in višino najvišje točke največ 7 m, merjeno od najnižje točke objekta, razen panojev, ki so del fasade.
Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov, si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posameznega komunalnega voda.
16. člen
(pogoji za oblikovanje objektov in površin)
Oblikovanje novih objektov mora biti sodobno, izvedeno iz kvalitetnih materialov. Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Barva fasade naj bo bela ali pobarvana v svetlejši barvni odtenek. Izbor barve in materiala za stavbno pohištvo naj se prilagodi barvi fasade ali strešne kritine. Barva strešne kritine naj bo temnejšega sivega barvnega odtenka. Izvedba strehe naj bo z napuščem. Aneksi k objektom naj bodo praviloma oblikovani iz stekla ali lesa. Glavni vhodi v objekte naj bodo urejeni s pokritih in nepokritih zunanjih površin direktno iz ulične strani objekta.
Zelene površine se zatravijo. Zaželena je zasaditev enovrstnega listnatega drevja v pasu ob sekundarnih gradbenih linijah z namenom, da se poleg grajene infrastrukture vzpostavi tudi hortikulturna ureditev v prostoru. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje zelenih površin, obvezna pa je uporaba avtohtonih rastlinskih vrst.
Vse glavne poti v območju, dostopi do objektov in objekti morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem.
Ekološki otoki morajo biti urejeni v neposredni bližini ceste, tako da so čim laže dostopni uporabnikom in službi za odvoz odpadkov.
Oporni zidovi morajo biti arhitekturno obdelani ali obloženi s kamnom. Obvezna je delna ali popolna zazelenitev opornega zidu. V primeru popolne zazelenitve je dopustna tudi izvedba opornega zidu v pustem betonu.
Materiali in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo prilagojeno osnovnemu objektu in njegovi namembnosti. Nadstrešnice, objekti namenjeni začasnemu skladiščenju, ute in ograje naj bodo praviloma lesene izvedbe. Dopustna pa je tudi izvedba kovanih ograj.
17. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo manj zahtevnih objektov in opornih zidov)
Dimenzije in umestitve objektov v prostor so opredeljene v Arhitektonsko zazidalni situaciji – nivo pritličja in zunanja ureditev (grafični list št. 4.1.).
Tlorisni gabariti na nivoju pritličja in mansarde:
Objekt SH1*: 18,00m x 17,00 m
Objekti SH2, SH3, SH4, SH6, 15,00m x 12,00 m (+ 4,00 m)
SH7 in SH8:
Objekti SH5, SH 9 in SH 10: 12,00 m x 9,00 m (+ 4,00 m)
Objekt SH11: 28,65 m x 26,40 m
Trafo postaja: 2,50 m x 3,00 m.
Višinski gabariti
Objekt SH1*: (K)+P
Objekti SH2, SH3, SH4, SH6, (K)+P+M
SH7 in SH8:
Objekti SH5, SH 9 in SH 10: (K)+P+M
Objekt SH11: K+P+1
Trafo postaja: P.
Uporni zidovi
Dopustna je postavitev upornih zidov višjih od 2,20 m, kjer se glede na terenske razmere takšna rešitev pokaže kot nujna.
Strehe
Strehe se izvedejo kot simetrične dvokapnice naklona 35° do 40°. Dopustne so izvedbe frčad in čopov.
Kota pritličja in kota terena
Kota pritličja se določi glede na koto tal terena ob vhodu v objekt. V kolikor se objekti podkletijo, je dopustno dvigniti koto pritličja do +45 cm nad koto tal terena pri vhodu (tri stopnice). Izhodiščne kote se določijo na podlagi načrta zunanje ureditve s št. projekta 2007/53, ki ga je izdelalo projektivno podjetje LM Projekti iz Velenja in so sestavni del OPPN.
Maksimalne kapacitete gradbene parcele:
FSI <= 0,4
Odmiki:
Minimalni odmik objekta od parcelne meje je:
– za stavbe (stanovanjski in poslovno-stanovanjski objekti predvideni po OPPN) minimalno 4,00 m;
– za druge objekte (pomožni enostavni in nezahtevni objekti) minimalno 3,00 m, lahko tudi manj (gradnja ob parcelni meji), ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča;
– za uporne zidove minimalno 0,50 m, lahko tudi manj (gradnja ob parcelni meji), ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča;
– medposestna ograja se lahko gradi na parcelno mejo brez soglasja soseda do višine 1,50 m, za višje pa le ob soglasju soseda.
18. člen
(pogoji in merila glede obstoječih objektov)
Glede na obstoječe stanje se znotraj ureditvenega območja OPPN ne nahaja grajena infrastruktura. Obstoječe komunalne ureditve se preuredijo na podlagi smernic in podlag, ki so del tega OPPN.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Sestavni del pogojev za prometno urejanje je Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (grafični list št. 4.2.).
Splošni pogoji
Območje se navezuje na lokalno cesto regionalno cesto LZ 378070. Priključek bo označen s predpisano prometno signalizacijo. Promet se skozi območje odvija dvosmerno. Omogočena mora biti manipulacija osebnih, intervencijskih vozil ter dostave.
Motorni promet
Motorni promet se bo odvijal po primarni in sekundarni povezovalni cesti ter na območju utrjenih površin objektov. Omejitev hitrosti za motorna vozila na povezovalni cesti je 30 km/h.
Mirujoči promet
Za mirujoči promet se zagotovi parkirišče ob objektu z oznako SH1* ter po dve parkirni mesti za vsak objekt. Zagotoviti je ustrezno število parkirnih mest namenjenih invalidom.
Peš promet
Peš promet je predviden ob robu primarne povezovalne ceste, kjer se bo nahajal pločnik, po sekundarni povezovalni cesti pa bo potekal na isti površini kot motorni promet.
20. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Sestavni del meril in pogojev za komunalno in energetsko urejanje je Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav (grafični list št. 4.4.).
Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Kanalizacijsko omrežje
Za odvod komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je predvideno priključevanje na javni fekalni kanalizacijski sistem, ki bo priključen na obstoječi kanalizacijski sistem, ki se nahaja severno od predvidenega območja. Vode iz utrjenih površin naj bodo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj odvajane v meteorno kanalizacijo s priključkom na meteorno kanalizacijo, ki bo urejena v sklopu rekonstrukcije ceste LZ 378070, ki poteka jugovzhodno od območja urejanja OPPN.
Strešno padavinsko vodo je treba priključiti na meteorno kanalizacijo. Dopustno je zadrževanje meteornih vod v meteornih zadrževalnikih in razpršeno ponikanje, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vplivnega območja objektov in izven cestišč.
Vodovodno omrežje
Objekte je možno oskrbeti s pitno in protipožarno vodo iz vodovodnega omrežja, kot je razvidno iz grafičnega lista 4.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav. Na vsaki gradbeni parceli se v nepovozni površini predvidi merilno mesto. Na primarnem vodu se priključujejo na predvidenih mestih nadzemni hidranti za potrebe požarne vode. Na mestu križanja vodovoda in plinovoda mora znašati minimalni vertikalni odmik najmanj 0,50m. V kolikor je vodovod kovinske izvedbe, mora biti na mestu križanja ali v varnostnem pasu plinovoda položen v plastično cev.
Plinovodno omrežje
Območje OPPN se bo napajalo iz mestnega plinovodnega omrežja na jugovzhodnem delu predvidene zazidave na politilensko cev PE 160. Tlak plina v omrežju je 1 bar.
Na začetku plinovoda v zazidavo je predvideti zaporni element ustrezne dimenzije. Plinski priključek mora biti projektiran in izveden v skladu s »Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov« (Uradni list RS, št. 26/02) in so sestavni del projekta plinske instalacije. Plinski priključki morajo biti izvedeni z avtomatskimi zapornimi ventili (gas stop), ki se mora nahajati na zemljišču posamezne parcele.
Na fasadah objekta je predvideti plinsko omarico iz nerjavečega jekla v sklopu katere bo:
– glavna požarna pipa
– regulator tlaka 1 bar na 22 mbar
– plinski filter
– plinomer.
Elementi morajo biti vgrajeni tako, da je možno njihovo kasnejše vzdrževanje ali zamenjava.
Meritev plina predvideti z mehovnim plinomerom. Strojna dela pri izdelavi plinskega priključka izvaja dobavitelj plina ali od njega pooblaščen izvajalec. Meja izvedbe je požarna pipa.
Pred uporabo plina mora investitor dobavitelju predložiti vso dokumentacijo o izvedbi plinskega priključka ter notranje plinske napeljave in uporabno dovoljenje.
Elektroenergetsko omrežje
Električna energija je na razpolago na SN nadzemnem vodu DV 20 kV Kasarna.
Za priključitev zazidave na distribucijsko omrežje je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo (TP) 20/0,4 kV, ki bo vzankana v SN vod 20 kV Kasarna.
Preko območja predvidene zazidave poteka NN nadzemni vod, ki bo v sklopu zazidave izveden podzemno. Priključno-merilna mesta za posamezen stanovanjski objekt je potrebno predvideti v prostostoječih omaricah, ki morajo biti locirane ob parcelnih mejah na stalno dostopnih mestih. V eni omarici sta lahko dve priključno-merilni mesti za dve stanovanjski hiši.
Zagotoviti je lokacijo za novo TP in koridorje za priključni SN vod ter NN razvod. Vse potrebno je obdelano v grafičnem delu OPPN. Za novo TP s priključnim SN vodom in NN razvodom bo Elektro Celje v fazi projektiranja na podlagi nove vloge izdal posebne projektne pogoje. V postopku izdelave projektne dokumentacije si morajo investitorji posameznih stanovanjskih objektov pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, v katerem bodo podani tehnični parametri za projektiranje elektroinstalacij in priključnega voda.
Telekomunikacijsko omrežje
Za predvideno območje OPPN je predvidena izvedba ustrezno dimenzionirane kabelske kanalizacije z ustreznimi revizijskimi jaški, preko katere bo od priključnega mesta do predvidenih objektov potekal optični kabel.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
21. člen
(varovanje okolja)
Varstvo vodnih virov
Padavinske vode iz obravnavanega območja bodo odvajane v meteorni kanalizacijski sistem. Dopustna je izvedba zadrževalnikov in ponikovalnic, pri čemer morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov naj bo naravno. Vse emisije v zrak, ki bi nastale zaradi kurjenja v predvidenih individualnih kuriščih, morajo biti v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo področje varovanja zraka v Republiki Sloveniji.
Varstvo pred hrupom
Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi. Na meji med cesto LZ 378070 in območjem urejanja OPPN je potrebno postaviti protihrupno ograjo, ki naj bo mestoma prosojne izvedbe.
Odstranjevanje odpadkov
Odvoz smeti se bo zagotavljal z dogovorjenih odjemnih mesta, ki naj bo locirana na območju utrjenih površin ob objektu.
22. člen
(ohranjanje narave)
Na ureditvenem območju OPPN ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
23. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na ureditvenem območju OPPN ni kulturnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo)
Za območje OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo.
25. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Splošne določbe
Sestavni del pogojev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (grafični list št. 4.2.).
V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti izdelana zasnova požarne varnosti ter izkaz požarne varnosti. Objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
Intervencijske poti in površine
Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah na robu ureditvenega območja OPPN – po cesti LZ 378070. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov v skladu s študijo požarne varnosti.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
26. člen
(načrt parcelacije)
Sestavni del parcelacije je Načrt parcelacije (grafični list št. 3.3).
Gradbene parcele so določene na podlagi vplivnih območij objektov ter so prikazane v Načrtu parcelacije (grafični list št. 3.3.). Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so opisane v prilogi tega odloka.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
27. člen
(etapnost gradnje)
Pred pričetkom gradnje objektov je potrebno komunalno urediti območje urejanja OPPN. Objekt SH11 je možno pričeti graditi že pred izvedbo kanalizacijskega in energetskega omrežja na podlagi načrtov, ki so bili podlaga za pridobitev mnenj soglasjedajalcev. Pri tem je obvezno zagotoviti čiščenje fekalnih vod in ponikanje meteornih vod na gradbeni parceli predvidenega objekta.
28. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Namembnost
Pri namenu objektov ni toleranc.
Tlorisni in višinski gabariti objektov
Osnovna toleranca je do +0,50m oziroma do ±0.50 m pri višinskem gabaritu. Objekti so lahko tudi manjši, vendar ne več kot 1,50 m v smeri krajše stranice. Pri vseh objektih je dopustna opustitev ali izvedba kletne etaže.
Kota pritličja in kota terena
Kota terena se prilagaja poteku obodnih cest oziroma dovoljeno je odstopanje od predpisane kote terena in pritličja za ±0.20 m.
X. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Prostorsko ureditvenih pogojev v naseljih Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02 in 91/02) za ureditveno območje OPPN.
30. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se ureditveno območje, za potrebe izdelave pogojev prostorskega načrta obravnava kot ena funkcionalna enota.
Glede enostavnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upošteva pogoje iz 14. in 15. člena tega odloka.
31. člen
(vpogled OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni občini Slovenj Gradec, Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja,
– Upravni enoti Slovenj Gradec
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta v je stalno na vpogled pri Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne uprave Mestne občine Slovenj Gradec.
32. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-8/2007
Slovenj Gradec, dne 30. julija 2008
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Matjaž Zanoškar l.r.