Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 –ZFO-1A in 70/08) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: javne službe) ločeno za:
– oskrbo s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov;
– odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Pravilnik določa tudi vsebino poročila o prodajnih cenah storitev javne službe.

(1) Cena storitve javne službe zajema upravičene stalne in spremenljive stroške, ki nastajajo zaradi opravljanja dejavnosti izvajalca javne službe in njegovih podizvajalcev pri izvajanju storitev javne službe, ki se vrednotijo ter izkazujejo v skladu z računovodskimi standardi.
(2) Cena storitve javne službe se obračuna na podlagi opravljene storitve v skladu s predpisanimi najnižjimi standardi kakovosti ter načinom oskrbe in ravnanja pri izvajanju javne službe. Če je obstoječa kakovost ter način oskrbe in ravnanja pri izvajanju javne službe iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika višja od predpisane najnižje, jo izvajalec javne službe lahko zaračuna uporabnikom le ob predhodnem soglasju občinskega sveta. Če je obstoječa kakovost ter način oskrbe in ravnanja pri izvajanju javne službe nižja od predpisane najnižje, izvajalec javne službe obračuna sorazmerno nižjo ceno in je dolžan takoj pričeti z ukrepi za zagotavljanje predpisanih najnižjih standardov kakovosti.

Izhodišča za oblikovanje cene storitev javne službe so oskrbovalni in tehnični standardi izvajanja javne službe, podatki o doseganju okoljskih ciljev iz preteklega leta ter podatki iz zadnjega letnega poslovnega poročila izvajalca javne službe, ki izhajajo iz:
– operativnih programov varstva okolja na področju javnih služb,
– programa izvajalca javne službe, izdelanega v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbovalne in organizacijske standarde javne službe,
– medobčinskega sporazuma v primeru dogovora o koriščenju javne infrastrukture in
– medobčinskega sporazuma v primeru upravljanja skupne javne infrastrukture za več občin.

Merila za razporejanje upravičenih splošnih stroškov na posamezne dejavnosti javne službe in druge dejavnosti so delež neposrednih stroškov v upravičenih skupnih stroških.

(1) Izvajalec javne službe lahko, v soglasju z lastnikom infrastrukture, izvaja posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe. Razliko med prihodki in stroški teh storitev občina nameni za investicije v infrastrukturo za izvajanje javne službe.
(2) Posebne storitve izvajalca javne službe iz prejšnjega odstavka so:
– prodaja javnih dobrin, kot je odlagalni prostor na odlagališču ali
– omogočanje uporabe javne infrastrukture, kot je odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih vod na čistilni napravi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali
– omogočanje uporabe javne infrastrukture za drugo neposredno rabo vode v skladu z zakonom, ki ureja vode osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali
– prodaja uporabnih surovin, energentov in energije, ki nastajajo pri izvajanju storitev javne službe ali
– oddaja objektov javne infrastrukture v najem.
(3) Za storitve iz prvega odstavka tega člena izvajalec javne službe prihodke in stroške teh dejavnosti prikazuje ločeno.

Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.

Oskrbovalne in tehnične standarde izvajanja obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo podrobneje določajo predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

(1) Cena storitve oskrbe s pitno vodo mora biti prikazana ločeno za:
1. stroške omrežnine, ki se delijo glede na vodomer (stroški javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na celotnem območju občine),
2. stroške vodarine (stroški glede na dobavljeno količino pitne vode):
– za pridobivanje, pripravo, čiščenje in dezinfekcijo vode in
– za transport in distribucijo pitne vode.
(2) Stroški iz druge točke prejšnjega odstavka tega člena obsegajo:
1. Neposredne stroške:
– strošek električne energije,
– strošek pogonskega goriva,
– druge stroške materiala,
– strošek storitev,
– strošek dela,
– neposredne stroške prodaje in
– druge neposredne stroške.
2. Posredne proizvajalne stroške:
– sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki ni javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe, skladno z določbo 5. člena tega pravilnika,
– strošek rednega vzdrževanja javne infrastrukture,
– strošek rednega vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe in
– drugi posredni proizvajalni stroški.
3. Splošne stroške:
– strošek nabave,
– strošek uprave in
– strošek prodaje.
4. Stroške vodnih povračil.
(3) Ne glede na določbe druge točke prvega odstavka tega člena se stroški za pridobivanje, pripravo, čiščenje in dezinfekcijo vode ter stroške za transport in distribucijo pitne vode lahko prikazujejo skupaj.
(4) Cena omrežnine se obračuna na priključek ob upoštevanju faktorjev, navedenih v preglednici iz 9. člena tega pravilnika.

(1) Omrežnina je letni strošek, ki se razdeli po dvanajstinah, obračunan v eurih in po faktorjih iz preglednice, oblikovanih po različnih zmogljivostih priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h:

VODOMER                PRETOK (m3/h)      FAKTOR OMREŽNINE
DN 13                        3                  1,00
DN 20                        5                  1,67
DN 25                        12                 4,00
DN 40                        20                 6,67
DN 50                        30                10,00
DN 80                       100                33,33
DN 100                      150                50,00
DN 150                      300                100,00

(2) V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN 13 iz preglednice iz prejšnjega odstavka.
(3) Stroški vodarine se delijo glede na dobavljeno količino in zajemajo stroške iz 8. člena tega pravilnika, razen stroškov javne infrastrukture, deljenih z letno količino v zadnjem zaključenem poslovnem letu opravljene storitve, obračunani v EUR/m3.
(4) V primeru uvedbe nove storitve se cena iz prejšnjega odstavka obračuna glede na oceno količine opravljene storitve za prvo leto opravljanja storitve.
(5) Enoti količine storitve za pridobivanje, pripravo, čiščenje in dezinfekcijo vode ter transport in distribucijo pitne vode sta izraženi v EUR/m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo.
(6) V primeru, da stavba za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, ni opremljena z vodomerom, se za količino storitev upošteva letno 50 m3 na osebo, ki je v stavbi stalno prijavljena, za stavbe brez stalno prijavljenih prebivalcev pa letno 50 m3.

(1) Vodarina se pri uporabnikih z merilno napravo obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec javne službe pri uporabniku storitve najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in izvede poračun preteklega obračunskega obdobja.
(2) Vodarina se obračuna za normirano porabo pitne vode, ki znaša 150 litrov na stalno prijavljenega prebivalca v oskrbovani stavbi na dan, oziroma 150 litrov na stavbo brez stalno prijavljenih prebivalcev na dan.
(3) Poraba pitne vode, ki je večja od normirane porabe iz prejšnjega odstavka, je prekomerna poraba pitne vode iz prejšnjega odstavka, katere cena se poveča za 50%.
(4) Presežek sredstev iz naslova prekomerne porabe pitne vode občina investira v javno infrastrukturo oskrbe s pitno vodo.
(5) Vodarina se pri uporabnikih, kjer porabe pitne vode ni možno ugotoviti, obračunava v višini največje normirane porabe pitne vode, določene v drugem odstavku tega člena.

(1) Storitve obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti ter padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh podrobneje določa predpis, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Oskrbovalne in tehnične standarde, ki se nanašajo na izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh podrobneje določa predpis, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod in komunalnih in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnem besedilu: MKČN).

(1) Cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora biti prikazana ločeno za:
1. storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki zajemajo:
– stroške omrežnine, ki se delijo glede na vodomer (strošek javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občine),
– druge stroške odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode;
2. storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki zajemajo:
– stroške omrežnine, ki se delijo glede na vodomer (strošek javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občine),
– druge stroške čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode;
3. storitve, vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave (v nadaljnem besedilu: MKČN), ki zajemajo:
– stroške omrežnine, ki se delijo glede na vodomer (strošek javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občine),
– stroške prevzema blata iz obstoječih greznic ali MKČN pri uporabniku storitev, ki se delijo glede na količino opravljene storitve,
– stroške obratovalnega monitoringa MKČN, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in
– stroške ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN, ki se delijo glede na količino opravljene storitve;
4. storitve, vezane na nepretočne greznice:
– v primeru nepretočnih greznic se cena prevzema komunalne odpadne vode in njenega odvoza in ravnanja z njim na komunalni čistilni napravi oblikuje enako kot za storitev odvajanja komunalne ter padavinske odpadne vode in storitev čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Stroški, razen stroškov omrežnine iz prejšnjega odstavka tega člena, obsegajo:
1. Neposredne stroške:
– strošek električne energije,
– strošek pogonskega goriva,
– druge stroške materiala,
– strošek storitev,
– strošek dela,
– neposredne stroške prodaje in
– druge neposredne stroške.
2. Posredne proizvajalne stroške:
– sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki ni javna infrastruktura, vendar je uporablja za izvajanje javne službe in je v lasti izvajalca javne službe, v skladu z določbo 5. člena tega pravilnika,
– strošek rednega vzdrževanja javne infrastrukture,
– strošek rednega vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in je v lasti izvajalca javne službe in
– druge posredne proizvajalne stroške.
3. Splošne stroške:
– strošek nabave,
– strošek uprave in
– strošek prodaje.
4. Stroške okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Cena omrežnine se obračuna glede na zmogljivost vodovodnega priključka z upoštevanjem faktorjev, navedenih v preglednici iz 13. člena tega pravilnika.

(1) Omrežnina je letni strošek, ki se razdeli po dvanajstinah, obračunan v eurih in se porazdeli po faktorjih iz preglednice, oblikovanih glede na različno zmogljivost vodovodnih priključkov, določeno z močjo vodomera in pretokom v m3/h:

VODOMER              PRETOK (v m3/h)          FAKTOR
DN 13                       3                  1,00
DN 20                       5                  1,67
DN 25                       12                 4,00
DN 40                       20                 6,67
DN 50                       30                 10,00
DN 80                      100                 33,33
DN 100                     150                 50,00
DN 150                     300                100,00

(2) V primeru, da stavba za katero se opravljajo storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN 13 iz preglednice iz prejšnjega odstavka.
(3) Stroški, ki se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve, zajemajo vse stroške iz 12. člena tega pravilnika, razen stroškov javne infrastrukture, deljenimi z letno količino v zadnjem zaključenem poslovnem letu opravljene storitve, obračunane v EUR/ m3.
(4) V primeru nove storitve se cena iz prejšnjega odstavka obračuna glede na ocenjeno količino iz prvega leta.
(5) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je izražena v EUR/m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njim na komunalni čistilni napravi.
(6) Enota količine storitve iz prejšnjega odstavka se lahko obračunava v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko porabo pitne vode iz vodovodnega omrežja v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo mora izvajalec javne službe pri uporabniku storitve ugotavljati najmanj enkrat letno, ko se tudi izvede poračun preteklega obračunskega obdobja.
(7) V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ni opremljena z vodomerom za merjenje porabe pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega odstavka upošteva letno 25 m3 na osebo, ki je v stavbi stalno prijavljena, za stavbe brez stalno prijavljenih prebivalcev pa letno 25 m3.
(8) Enota količine storitve prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN je izražena v EUR/m3 koristnega volumna. Enota količine storitve obratovalnega monitoringa je izražena v EUR/enkratno storitev.
(9) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj. Stroški odvajanja padavinske vode v strukturi ne smejo presegati 50% celotnih stroškov, stroški čiščenja pa ne smejo presegati 20% celotnih stroškov.

Storitve javnih služb, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki, podrobneje določa predpis, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, predpisi, ki urejajo obdelavo komunalnih odpadkov ter predpis, ki ureja odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(1) Cene storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se oblikujejo ločeno za:
1. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov:
– zbiranje in prevoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
– zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov.
2. Obdelavo komunalnih odpadkov:
– obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
– obdelava biološko razgradljivih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki in
– obdelava drugih frakcij komunalnih odpadkov.
3. Prevoz preostankov po obdelavi komunalnih odpadkov na regijsko odlagališče.
4. Odlaganje preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi.
(2) Cena storitve javne službe odlaganja preostankov komunalnih odpadkov lahko vsebuje tudi upravičene bonitete ali odškodnine do 10%, ki se obravnavajo kot neposreden strošek, če to določa zakon ali drug predpis.

Enota količine storitve je masa (kg) ali prostornina (m3) komunalnih odpadkov, ki jih uporabnik storitev prepusti izvajalcu javne službe, pri čemer se za primerjavo podatkov o stroških storitev posameznih javnih služb upošteva povprečna gostota komunalnih odpadkov, določena v operativnem programu varstva okolja.

(1) Cena storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov obsega:
1. Neposredne stroške:
– strošek pogonskega goriva,
– druge stroške materiala,
– strošek storitev,
– strošek dela,
– neposredne stroške prodaje in
– druge neposredne stroške.
2. Posredne proizvajalne stroške:
– strošek rednega vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki ni javna, vendar se uporablja za izvajanje javne službe in je v lasti izvajalca javne službe in
– druge posredne proizvajalne stroške.
3. Splošne stroške:
– strošek nabave,
– strošek uprave in
– strošek prodaje.
(2) Ko izvajalec javne službe zaprosi za novo ceno zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja oblikovanje cen komunalnih storitev, mora v izračunu upoštevati izhodiščno ceno iz tega predpisa, spremenjeno s faktorji iz spodnje preglednice, ki so določeni glede na poseljenost področja, kjer izvajalec opravlja javno službo in doseženo izločeno količino ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, kar izkazuje z letnimi poročili v skladu z zahtevami iz predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.

+--------------------+-----------------------------------------+
|    Poseljenost     |   % izločenih* komunalnih odpadkov od   |
|                    |        celotne količine zbranih         |
+--------------------+-------------+--------------+------------+
|                    |     25%     | od 26 do 35% |  nad 36%   |
+--------------------+-------------+--------------+------------+
|pod 150 preb./km(na |     0,8     |     0,9      |    1,0     |
|2)                  |             |              |            |
+--------------------+-------------+--------------+------------+
|od 151 do 250       |     0,7     |     0,8      |    0,9     |
|preb./km(na 2)      |             |              |            |
+--------------------+-------------+--------------+------------+
|nad 251 preb./km(na |     0,6     |     0,7      |    0,8     |
|2)                  |             |              |            |
+--------------------+-------------+--------------+------------+
   * razlika med količino zbranih komunalnih odpadkov z javnim
odvozom in količino komunalnih odpadkov, oddano na odlaganje
(D1)

(1) Cena storitve obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostankov komunalnih odpadkov po obdelavi obsega:
1. Neposredne stroške:
– strošek električne energije,
– strošek pogonskega goriva,
– druge stroške materiala,
– strošek storitev,
– strošek dela,
– neposredne stroške prodaje in
– druge neposredne stroške.
2. Posredne proizvajalne stroške:
– strošek objektov za ravnanje z odpadki,
– strošek rednega vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki ni javna infrastruktura, vendar se uporablja za izvajanje javne službe in je v lasti izvajalca javne službe in
– druge posredne proizvajalne stroške.
3. Splošne stroške:
– strošek nabave,
– strošek uprave in
– strošek prodaje.
(2) Stroški cene storitve obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostankov le teh po obdelavi morajo biti prikazani ločeno.
(3) Cena storitve odlaganja preostankov komunalnih odpadkov po obdelavi vsebuje tudi strošek okoljskih dajatev.
(4) Izvajalec obvezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora poskrbeti, da celoten strošek ravnanja s komunalnimi odpadki letno ne presega 80 EUR/prebivalca.

Izvajalec posamezne javne službe mora do 31. marca tekočega leta ministrstvu, pristojnemu za okolje posredovati poročilo o prodajnih cenah storitev na dan 31. decembra preteklega leta, v elektronski obliki v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

Do izdelave evidence neprepustnih javnih površin in streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, se lahko pri oblikovanju cene za storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode namesto obračunske osnove iz devetega odstavka 13. člena tega pravilnika uporabi količina, ki znaša največ 20% povprečne letne odvedene komunalne odpadne vode.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/04 in 56/05).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.