Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 in 27/08) in 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95, 49/99, 86/99 in 79/02) je Občinski svet Občine Brežice na 13. seji dne 7. 7. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za stanovanjsko sosesko Cholewa, ki določa umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje za oblikovanje objektov, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe prostorske ureditve.

Besedilo, kartografski del in priloge OPPN-a Stanovanjska soseska Cholewa so sestavni del tega odloka:
I. Odlok
II. Tekstualni del podrobnega načrta:
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednimi območji
2.2. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1. Pogoji za prometno urejanje
3.2. Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
III. Grafični del podrobnega načrta:

1. Izsek iz kartografskega dela prostorskih
sestavin planskih aktov Občine Brežice
1.1 Spremembe in dopolnitve prostorskih              M 1:5000
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Brežice
1.2 Izsek iz urbanistične zasnove Brežic             M 1:5000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem
2.1 Mapna kopija                                     M 1:2000
2.2 Geodetski načrt                                   M 1:500
2.3 Situacija obstoječega stanja                      M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji
3.1 Obstoječa komunalna in energetska                M 1:2000
infrastruktura
3.2 Morfološka struktura in prometna                 M 1:2000
infrastruktura
4 Ureditvena situacija                                M 1:500
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in            M 1:500
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro
6. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter          M 1:1000
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom
7. Načrt parcelacije                                  M 1:500

IV. Seznam prilog podrobnega načrta:
1. Izvleček iz planskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve OPPN-a
4. Smernice za načrtovanje
5. Odločba CPVO
6. Mnenja nosilcev urejanja prostora
7. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
8. Povzetek za javnost
9. Seznam lastnikov
10. Vizualizacija.

Občinski podrobni prostorski načrt za Stanovanjsko sosesko Cholewa je izdelalo podjetje Elite d.o.o. Krško, CKŽ 53 Krško, številka projekta U-03-07.

Območje OPPN velikosti cca 2,90 ha se nahaja v vzhodnem delu Brežic med obstoječim stanovanjskim delom in avtobusno postajo. Mejo območja OPPN predstavljajo obodne ceste območja urejanja, in sicer Maistrova ulica na zahodu, Opekarska ulica na severu, Ulica Stanka Škalerja na vzhodu in Šolska ulica na jugu. Območje ureditve obsega naslednje parcelne. št.: 297/11, 297/14, 298/1, 320/6, 320/8, 320/20, 320/22, 320/24, 330/1, 331/1, 331/2, 297/12 (delno), 297/10, 298/4, 320/17, 320/12, 320/13, 320/25, 330/2, 331/3, 348/1 (delno), 349 (delno), 320/23 (delno), 320/21, 298/6, 297/13, 297/5, 320/7(delno), 320/16 (delno) in 297/6 (delno), vse k.o. Zakot.

Obravnavano območje leži v bližini centra Brežic, vzhodno od regionalne ceste Krško–Brežice–Čatež ter funkcionalno in oblikovno zaključuje prostor med stanovanjskimi bloki ob Maistrovi ulici (P+9, P+10, P+11) in stanovanjskim blokom na stičišču ulice Stanka Škalerja in Opekarske ulice (K+VP+3+M). Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji je prikazan v grafičnem delu na načrtih 3.1 »Obstoječa komunalna in energetska infrastruktura« in 3.2 »Morfološka struktura in prometna infrastruktura«.

(1) Umestitev v prostor
– predvidena je sodobna večstanovanjska gradnja petih objektov podolgovate oblike lociranih paralelno s Šolsko oziroma Opekarsko ulico.
– predvidena je podzemna garaža na območju pod novimi objekti, »A1«, »A2« in »A3« – uvoz v garažo je predviden iz Opekarske ulice, izvoz pa v Šolsko ulico. Opcijsko je možna gradnja podzemne garaže tudi pod novima objektoma »B« in »C«.
– predvidena je porušitev obstoječih objektov ob Maistrovi ulici (stanovanjski in gospodarski).
Za funkcioniranje celotnega območja je potrebno izvesti cestne priključke na Opekarsko, Šolsko in po potrebi Škalerjevo ulico, izvesti pločnik in kolesarsko stezo ob Maistrovi, pločnike ob Opekarski, Škalerjevi in Šolski ulici ter urediti celotno infrastrukturo znotraj območja s povezavami na obstoječe infrastrukturno omrežje.
Ob objektih in na ostali površini območja se uredijo manipulativne, parkirne prometne in zelene površine.
(2) Namenska raba prostora:
Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče;
Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj; stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi; možnost oskrbovanih stanovanj in poslovnih prostorov, slednji pretežno v pritličjih predvidenih objektov (tihe dejavnosti).
(3) Vrste dopustnih gradenj:
– gradnja novih objektov,
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– otroška in športna igrišča,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
(4) Vrste dopustnih objektov:
– stanovanjski objekti,
– nezahtevni objekti,
– enostavni objekti,
– objekti in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
(5) Vrste dopustnih dejavnosti:
Območje je predvideno za stanovanjsko območje z možnostjo ureditve poslovnih prostorov pretežno v pritličjih predvidenih objektov. Dovoljene so mirne dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti za hrup (III. območje), zakonsko dovoljenih mej onesnaževanja zraka (plini, prah ipd.) in imajo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Izjemoma so dovoljene poslovne dejavnosti po etažah, ki omogočajo samozaposlitev (npr. knjigovodski servis, šiviljstvo, projektiranje ipd.).
Dejavnosti so dovoljene, kolikor se v skladu z veljavno zakonodajo za posamezno dejavnost na terenu zagotovi minimalno potrebno število parkirnih mest.

Oblika in velikost objektov je dimenzionirana na maksimalno zmožnost parcele in je definirana v grafičnem delu – »Ureditvena situacija« – list št. 4.
(1) Usmeritve za novogradnjo:
Velikost in zmogljivost objektov
Večstanovanjski objekt – »A1«
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 48 – 53,0 x 16,3 m (±10%) – znotraj maks. gabarita objekta je dovoljen razgiban tloris v več kombinacijah, vendar se morajo te menjavati v medsebojnem ritmu in tvoriti zaključeno celoto;
– dovoljena je izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras izven maks. gabarita. Izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras mora biti za posamezno vrsto (atriji, balkoni, terase) enotna za vsa stanovanja in načrtovana v skladu s prikazom v grafičnem delu – »Ureditvena situacija« – načrt št. 4.
Vertikalni gabariti:
K+P+4–5, najvišja točka objekta (strehe) od terena je 19,0 m (± 10%); dovoljeno je stopničasto zaključevanje zadnje etaže objekta (delno 4 etaže, delno 5 etaž v izbranem razmerju).
Večstanovanjski objekt – »A2«
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 55,20 x 16,3 m (±10%) – znotraj maks. gabarita objekta je dovoljen razgiban tloris v več kombinacijah, vendar se morajo te menjavati v medsebojnem ritmu in tvoriti zaključeno celoto;
– dovoljena je izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras izven maks. gabarita. Izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras mora biti za posamezno vrsto (atriji, balkoni, terase) enotna za vsa stanovanja in načrtovana v skladu s prikazom v grafičnem delu – »Ureditvena situacija« – načrt št. 4.
Vertikalni gabariti:
K+P+4–5, najvišja točka objekta (strehe) od terena je 19,0 m (± 10%); dovoljeno je stopničasto zaključevanje zadnje etaže objekta (delno 4 etaže, delno 5 etaž v izbranem razmerju).
Večstanovanjski objekt – »A3«
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 48 – 52 x 16,3 m (±10%) – znotraj maks. gabarita objekta je dovoljen razgiban tloris v več kombinacijah, vendar se morajo te menjavati v medsebojnem ritmu in tvoriti zaključeno celoto;
– dovoljena je izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras izven maks. gabarita. Izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras mora biti za posamezno vrsto (atriji, balkoni, terase) enotna za vsa stanovanja in načrtovana v skladu s prikazom v grafičnem delu – »Ureditvena situacija« – načrt št. 4.
Vertikalni gabariti:
K+P+4–5, najvišja točka objekta (strehe) od terena je 19,0 m (± 10%); dovoljeno je stopničasto zaključevanje zadnje etaže objekta (delno 4 etaže, delno 5 etaž v izbranem razmerju).
Večstanovanjski objekt – »B«
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 40,90 x 16,3 m (±10%) – znotraj maks. gabarita objekta je dovoljen razgiban tloris v več kombinacijah, vendar se morajo te menjavati v medsebojnem ritmu in tvoriti zaključeno celoto;
– dovoljena je izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras izven maks. gabarita. Izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras mora biti za posamezno vrsto (atriji, balkoni, terase) enotna za vsa stanovanja in načrtovana v skladu s prikazom v grafičnem delu – »Ureditvena situacija« – načrt št. 4.
Vertikalni gabariti:
(K)+P+4–5, najvišja točka objekta (strehe) od terena je 19,0 m (± 10%); dovoljeno je stopničasto zaključevanje zadnje etaže objekta (delno 4 etaže, delno 5 etaž v izbranem razmerju); izvedba kletnih prostorov garaže ni obvezna.
Večstanovanjski objekt – »C«
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 40,90 x 16,3 m (±10%) – znotraj maks. gabarita objekta je dovoljen razgiban tloris v več kombinacijah, vendar se morajo te menjavati v medsebojnem ritmu in tvoriti zaključeno celoto;
– dovoljena je izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras izven maks. gabarita. Izvedba ograjenih atrijev, balkonov in teras mora biti za posamezno vrsto (atriji, balkoni, terase) enotna za vsa stanovanja in načrtovana v skladu s prikazom v grafičnem delu – »Ureditvena situacija« – načrt št. 4.
Vertikalni gabariti:
(K)+P+4–5, najvišja točka objekta (strehe) od terena je 19,0 m (± 10%); dovoljeno je stopničasto zaključevanje zadnje etaže objekta (delno 4 etaže, delno 5 etaž v izbranem razmerju); izvedba kletnih prostorov garaže ni obvezna.
Podzemna garaža
Velikost podzemne garaže je poljubna v mejah maksimalne pozidanosti parcel oziroma znotraj gradbenih mej, kot je prikazano na načrtu 4 «Ureditvena situacija« in na načrtu 7 »Načrt parcelacije«.
Skupna podkletena garaža se nahaja pod večstanovanjskimi objekti »A1«, »A2« in »A3« in mora hkrati s parkirišči na terenu zagotoviti vsaj minimalno zahtevano število parkirnih mest (odvisno od strukture stanovanj in vrste dejavnosti, ki se bodo opravljale v poslovnih prostorih). Uvoz v garažo je iz interne ceste ob priključku na Opekarsko ulico, izvoz na interno cesto ob priključku na Šolsko ulico.
Peš dostop s parterja v podzemne garaže se izvede kot vertikalna povezava z objektom stopnišča.
Po potrebi se lahko izvede tudi dodatna podzemna garaža v območju pod objektoma »B« in »C«. Uvoz v opcijsko garažo pod objektom »C« je predviden iz interne prometnice, priključene na Škalerjevo ulico, lahko pa tudi skozi garažo pod objekti »A1«, »A2« in »A3«, v primeru če sta obe garaži medsebojno podzemno povezani. V slednjem primeru dodatna uvozno/izvozna rampa pri objektu »C« ni potrebna.
V primeru podkletitve objekta »B« je potrebno urediti uvoz/izvoz v ta del objekta skozi garažni del objektov »A1-A3«.
Zunanja podoba objektov
Konstrukcija: predviden je mešan nosilni sistem (armirano betonske plošče, stene in okvirji s polnili).
Streha je ravna, min. naklon je skrit za fasadno masko.
Fasada: osnovno oblikovanje, »igra« volumna polno – prazno, zamiki so poudarjeni z barvo ali pa z uporabo različnih fasadnih finalnih obdelav.
Balkoni in terase lahko segajo iz osnovnega volumna v skladu s pogoji, opredeljenimi v tem členu tega odloka.
Ograje atrijev so maks. višine 1,80 m, oblikovanje pa mora slediti konceptu celotnega objekta.
Zadnja etaža objektov je lahko členjena v skladu s pogoji opredeljenimi v tem členu odloka.
Po končani izvedbi so prepovedani vsi posegi na fasadi, ki bi oblikovno vplivali na celoto.
Za vse morebitne spremembe je potrebno pridobiti dovoljenje oziroma soglasje projektanta.
(2) Usmeritve glede posegov na obstoječih objektih:
Na obstoječem večstanovanjskem objektu na križišču Opekarske in Škalerjeve ulice ni predvideno nobenih posegov.
Obstoječa grajena struktura ob Maistrovi ulici je predvidena za rušitev (stanovanjski in gospodarski objekti).
(3) Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov:
Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe (steklenjak, uta oziroma senčnica,); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti; spominska obeležja; objekt za oglaševanje; objekt za telekomunikacijsko opremo,
– nadstrešnice za avtomobile.
Gradnja ostalih nezahtevnih objektov ni dovoljena.
Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti),
– urbana oprema.
Gradnja ostalih enostavnih objektov ni dovoljena.
(4) Usmeritve za ureditev okolice objektov:
Okolico objektov je potrebno urediti, tlakovati površine, namenjene peš prometu, ostale proste površine bogato ozeleniti, površine ob obodnih cestah ureditvenega območja pa hortikulturno urediti tudi z zasaditvijo drevoredov in grmovnicami, razen kjer je to s tem odlokom prepovedano (preglednostni trikotniki).
Dovoljena je ureditev otroških igrišč in postavitev otroških igral.
(5) Lega objektov na zemljišču: je prikazana v grafičnem delu na načrtu št. 4 »Ureditvena situacija«.
(6) Velikost in oblika parcel za gradnjo je določena z grafičnim delom – načrt št. 7 »Načrt parcelacije«.
Parcele za gradnjo objektov ne smejo poseči v cestni svet kategoriziranih javnih cest. Cestni svet je dva metra širok pas merjen od črte, ki jo sestavljajo končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste, definiran skladno s 14. členom Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB-1).

Predvidena je priključitev novozgrajenih objektov in ureditev na obstoječe komunalno in elektroenergetsko omrežje. Vse obstoječe vode, ki potekajo pod predvidenimi objekti bo potrebno prestaviti oziroma ukiniti.

(1) Dovozi in dostopi do obravnavanega območja so možni iz Opekarske, Škalerjeve in Šolske ulice. Razdalja med osmi morebitnih priključkov mora biti najmanj 30 m. Izvedejo se zavijalni priključni radii, merodajni za tovorno vozilo za odvoz smeti. Uvoz in izvoz iz garaže je predviden z rampo ustreznega naklona, ki jo je potrebno opremiti v skladu z zakonskimi predpisi.
Vozišča vseh notranjih cest so široka min. 5,50 m, parkirišča so pretežno predvidena po principu pravokotnega parkiranja.
Ob križiščih in priključkih so polja preglednosti – preglednostni trikotniki, kateri se v izdelani projektni dokumentaciji za pridobitev soglasja upravljavca cest izračunajo in grafično prikažejo. V poljih preglednosti oziroma preglednostnih trikotnikih ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli objektov, ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili preglednost, nikakor ni dovoljeno saditi visokega rastja. Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno.
Območje glavne prometne povezave čez naselje, ki povezuje Šolsko in Opekarsko ulico, se opredeli kot grajeno javno dobro, kateri status se vzpostavi v skladu z veljavno zakonodajo.
Določena parkirna mesta, ki so označena v kartografskem delu, je možno nadkriti pod naslednjimi pogoji:
– posamezen niz nadstrešnic se izvede v celoti istočasno,
– vse nadstrešnice v enem nizu morajo biti enotno oblikovane, kvalitetne izvedbe in gradbeno dokončane z obdelanimi detajli.
(2) Mirujoči promet
Parkirna mesta so v dimenzijah 2,50 x 5,00 m in mesta za invalidne osebe v dimenzijah 3,50 x 5,00 m.
Predvidena zasnova mora omogočiti potrebno število parkirnih prostorov, ki se zagotovijo na terenu in v podzemni garaži, in sicer v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03) in Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04) ter zagotovi primeren manipulacijski prostor, vendar sta glede na potrebe in izkušnje iz prakse zahtevana najmanj sledeča faktorja:
– 1,6 PM po (klasičnem) stanovanju,
– 0,8 PM po oskrbovanem stanovanju.
Parkiranja ob Iokalnih cestah, na katerih potekajo proge javnega prometa, z izvedbo parkirnih niš ob cesti se ne dovoli. Parkirišča se od ceste Iočijo z deniveliranim pasom – zelenica, hodnik za pešce. Izjema so parkirišča ob ulici Stanka Škalerja, ki se izvedejo pod kotom 45°–60°.
Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti vtočnim jaškom, ki so speljani proti lovilcu olj ustreznih dimenzij. Padavinske vode se odvajajo v javni kanalizacijski sistem.
(3) Peš in kolesarski promet
Na obodnih cestah so pešci vodeni ločeno od vozišča, na višinsko dvignjenih enostranskih pločnikih. Znotraj območja predmetne pozidave uporabljajo delno povozne in manipulativne površine, glavne smeri pešcev so označene z ustrezno talno signalizacijo.
Ob Maistrovi ulici se izvede kolesarska steza.
Na peš komunikacijah je potrebno izvesti rampe za invalide in vhode na pločnike z utopljenimi robniki.
Hodnik za pešce ob glavni prometni povezavi čez naselje in vsi ostali obodni hodniki za pešce ter kolesarska steza ob Maistrovi ulici se opredelijo kot grajeno javno dobro, kateri status se vzpostavi v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Dostava in intervencija
Poti za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja …) potekajo po voziščih, prav tako se za dostavne poti uporablja predvideno prometno omrežje. Uvoz komunalnih vozil in tovornega prometa (dostava) se dovoli iz Šolske ulice, izvoz iz interne ceste na Opekarsko ulico z eno dovoljeno smerjo, in sicer levo proti Maistrovi ulici. Za osebni promet ni omejitve.
(5) Do sprejetja Odloka o občinskih cestah, katerega sprejme občina in v katerem uredi upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter nadzorstvo nad občinskimi cestami, se za urejanje razmerij v zvezi z Iokalnimi cestami in javnimi potmi (kategoriziranimi občinskimi cestami) smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnih cestah, ki se nanašajo na državne ceste (82. člen Zakona o javnih cestah, Uradni Iist RS, št. 33/06 – UPB-1);
(6) V skladu s smernicami Občine Brežice investitor z Občino Brežice pred sprejetjem tega akta sklene dogovor, v katerem se opredelijo transportne poti za potrebe gradbišča in obveznosti investitorja glede vzpostavitve prvotnega stanja na obstoječih prometnicah, ki so del OPPN-a.
(7) V skladu s smernicami Občine Brežice je potrebno upoštevati naslednja priporočila:
– meteorne in druge morebitne odpadne vode iz parcel in zunanje ureditve ter priključka ne smejo biti speljane na cesto in v naprave za odvodnjavanje ceste ter cestnega telesa,
– če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja javne površine, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti in urediti v prvotno stanje. Investitor oziroma izvajalec del je odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na javni površini ali bi bila povzročena uporabnikom Ie-te vsled tehnologije izvajanja del.
(8) Vse prometne površine morajo biti projektirane skladno z veljavnimi predpisi, normativi in zakonodajo s področja prometa in z upoštevanjem smernic podanih s strani nosilcev urejanja prostora.

(1) Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni iz baze podatkov posameznih upravljavcev.
(2) Predmetni podrobni prostorski načrt podaja rešitve in pogoje za komunalno in energetsko urejanje. Dovoljena so manjša odstopanja od predvidenih tras infrastrukturnih vodov, dimenzij in lokacij infrastrukturnih objektov in naprav, v primeru prilagajanja obstoječi in predvideni pozidavi, lastniškim mejam in v primeru ustreznejših in racionalnejših tehničnih rešitev, s katerimi soglašajo posamezni nosilci urejanja prostora in upravljavci. Ta odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristijo oziroma interesi.
(3) Vodovodno omrežje
Novo vodovodno in hidrantno omrežje obravnavanega območja se veže na obstoječi vodovodni sistem Brežice:
1. del obstoječega vodovoda (med Maistrovo in Škalerjevo ulico) pod predvideno pozidavo se opusti,
2. novo vodovodno omrežje se naveže na obstoječe ob Opekarski ulici in na obstoječi vod Ø160 ob Škalerjevi ulici.
V vodovodnem omrežju je na razpolaganju delovni tlak 4–6 barov. Vodovodni priključki se izvedejo s priključitvijo na javni vodovodni cevovod z upoštevanjem določil Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice (junija 2003 izdal KOP Brežice d.d.). Priključki se izvedejo za vsak objekt posebej. Za vsak posamezen poslovni subjekt se izvede Iočena meritev vode.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca vodovoda (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
(4) Kanalizacija
Mesto Brežice ima zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje mešanega tipa. Odpadne vode (padavinske, komunalne) z območja predvidene ureditve se bodo odvajale v obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki poteka ob Škalerjevi ulici (BC Ø80) in je maks. razbremenjeno po izgradnji novega kanala Ø100 ob Pleteršnikovi ulici v smeri proti regionalni cesti.
Del obstoječe kanalizacije (med Maistrovo in Škalerjevo ulico) pod predvideno pozidavo se opusti.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca kanalizacije in Agencije Republike Slovenije za okolje (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
(5) Elektroenergetsko omrežje
Električna energija je na razpolago na NN zbiralkah v obstoječi TP 20/0,4 kV Brežice blagovnica. Za potrebe stanovanjske soseske Cholewa, bo potrebno zgraditi novo kabelsko kanalizacijo in NN el. vode ter odstraniti obstoječi NN nadzemni vod, na osnovi izdelane projektne dokumentacije PGD, PZI.
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati smernice podane od upravljavca elektroenergetskega omrežja (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
(6) Javna razsvetljava
Ob načrtovani glavni cestni povezavi čez naselje se predvidi postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave. Ta infrastruktura javne razsvetljave se po izgradnji prenese v lastništvo Občine Brežice s katero upravlja njen pooblaščeni upravljavec.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno 25–30 m. Višina namestitve svetilk je 5–6 m. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
(7) Plinovodno omrežje
Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena v tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja delovnega tlaka do 4 bar, in sicer iz odseka R 274 – PE 225, ki poteka po Maistrovi ulici oziroma iz odseka R 272 – PE90, ki poteka po Šolski ulici.
Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljalca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljalca plinovoda (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
(8) Omrežje zvez
Telekomunikacijsko omrežje – za oskrbo predvidene ureditve z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z dvo cevno TK kabelsko kanalizacijo (2 x PVC.Ø 110 mm) z navezavo na obstoječo traso kabelske kanalizacije ob Ulici Stanka Škalerja.
CATV – na območju ureditve je predvidena kabelska kanalizacija za antenski sistem (CATV omrežje Brežice) z alkaten cevmi fi-50mm ter PVC cevmi fi-110mm.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca TK in CATV omrežja (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
(9) Toplovodno omrežje
V obravnavanem območju se nahajajo trase (kinete) obstoječega podzemnega toplovoda, ki potekata po Ievi strani Ulice Stanka Škalerja v smeri proti Opekarski ulici.
Vsa križanja nove infrastrukture je potrebno izvesti pod obe kineti, ki potekata:
– za oskrbo GZ, BUS. PP ... pod pločnikom in
– za oskrbo večstanovanjskih stavb Škalerjeva in Opekarska Ievo ob pločniku.
(10) Ogrevanje
Za potrebe ogrevanja je možna izvedba internih plinskih kotlovnic za posamezne bloke, izvedba plinskih trošil po posameznih stanovanjih ali pa priključitev na obstoječo kotlovnico v sklopu ureditvenega območja.

Obravnavano območje OPPN neposredno ne zadeva evidentiranih in registriranih enot kulture dediščine.

(1) Varovanje pred onesnaženjem tal
Pri opravljanju novih dejavnosti ni onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla (fekalne in meteorne vode se odvajajo v mestno kanalizacijo). Na parkiriščih se izvedejo lovilci olj, preko katerih se meteorne in druge vode s parkirnih površin vodijo v obstoječo kanalizacijo.
(2) Varovanje pred prekomernim hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje varstva pred hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne 50 dBA.
Predvidena dejavnost ne bo prekoračila dovoljene meje hrupa.
(3) Varovanje pred onesnaženjem zraka
Za območje SI 3 je ugotovljena II. stopnja onesnaženosti. To pomeni, da prihaja do občasnih preseganj dovoljenih vrednosti predvsem z onesnaževali NO(2), PM10 in O(3). Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.
Glede na dejavnosti ni pričakovati prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti.
(4) Varstvo voda
Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in »vodnih« poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je potrebno pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca.
(5) Ohranjanje narave
Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(6) Ravnanje z odpadki
V mestu Brežice je organizirano ločeno zbiranje odpadkov. Znotraj gradbene parcele bodo zato postavljeni zabojniki za komunalne odpadke, papir, plastiko in steklo pa je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih. Odpadna olja in naftne derivate, ki se zajemajo v lovilcih olj, bo odvažala pooblaščena organizacija za odvoz tovrstnih odpadkov.
(7) Ravnanje s plodno zemljo
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic na območju urejanja, odvečna zemlja pa za sanacijo degradiranih površin v Občini Brežice.

(1) Obramba in zaščita
Upoštevane morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– objekti morajo biti projektirani potresno varno, za 8. stopnjo MCS potresne lestvice,
– možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo,
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US, 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotno Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
(2) Varstvo pred požarom
V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 3/07) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin.
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.

Gradnja objektov in zunanjih ureditev se lahko izvaja posamezno (fazno) ali skupaj, v primeru faznosti pa morajo posamezne faze predstavljati smiselne in zaključene celote. Za posamezne faze se lahko pridobijo ločena gradbena dovoljenja. Pred vsako fazo morajo biti izvedene skladne rušitve obstoječih objektov, zagotovljena minimalna komunalna in energetska opremljenost parcel (v skladu s fazo) ter rešeni potrebni dovozi oziroma dostopi na območje (v skladu s fazo).
V primeru fazne izvedbe podzemne garaže pod objekti »A1«,« A2« in »A3« se začasno uredi uvoz/izvoz z eno semaforizirano dvosmerno rampo in predvidi ustrezno število parkirnih prostorov glede na izvedeno število stanovanj.

OPPN v pisnem in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti:
Kot odstopanja so dovoljene:
– spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov do največjega prikazanega in opisanega možnega obsega oziroma višine, kot je opredeljeno v 7. členu tega odloka,
– na podlagi ustrezne projektno–tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju (tudi na omrežju internih cest v območju OPPN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev),
– dovoljeno je združevanje gradbenih parcel v primeru, da se izkaže potreba po večji kvadraturi le teh, prav tako je dovoljena delitev na manjše gradbene parcele (v smislu istega koncepta pozidave),
– predvidene gradbene parcele je možno spremeniti, ohranjati pa se mora predvideni dostop na posamezno parcelo.
Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve.

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN, opredeljenem v 4. členu tega odloka, prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu Poslovni center Brežice (Uradni list RS, št. 43/00, 4/02, 83/05).

OPPN velja do izvedbe prostorske ureditve, ki je predvidena na osnovi tega načrta.

OPPN je na vpogled na pristojnem oddelku za prostorsko načrtovanje Občine Brežice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.