Na podlagi tretjega odstavka 8. člena Zakona o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za šolstvo in šport v soglasju z ministrom za okolje in prostor

Ta pravilnik določa način kategoriziranja planinskih poti po zahtevnosti.

Planinske poti se glede na tehnično zahtevnost uporabe razvrščajo v naslednje kategorije:
1. lahke planinske poti,
2. zahtevne planinske poti in
3. zelo zahtevne planinske poti.

(1) Lahka planinska pot je planinska pot, ki je namenjena za hojo in rekreacijski tek, pri čemer si uporabniku ni potrebno pomagati z rokama zaradi varovanja ali pomoči pri gibanju po njej.
(2) Lahka planinska pot se praviloma lahko uporablja tudi kot sprehajalna pot.
(3) Kadar lahka planinska pot preči strmo pobočje, mora biti dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim uporabnikom. Od njih se zahteva le pazljivost, telesno pripravljenost in primerno obutev.

(1) Zahtevna planinska pot je planinska pot, ki vodi čez zahtevnejše odseke, na katerih si mora uporabnik zaradi varnosti pomagati z rokama, na nevarnih odsekih pa so nameščene varovalne naprave.
(2) Morebitne varovalne naprave iz prejšnjega odstavka so namenjene le dodatni varnosti uporabnikov in niso nujno potrebne za premagovanje težjih mest.
(3) Od uporabnikov zahtevne planinske poti se zahteva pazljivost, telesno pripravljenost in primerno opremo.

(1) Zelo zahtevna planinska pot je planinska pot, kjer hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje in kjer so za premagovanje težko prehodnih delov vgrajene varovalne naprave.
(2) Zelo zahtevna planinska pot je tudi vsaka planinska pot, ki je speljana preko posameznih področij s stalnim strjenim snegom ali ledom.
(3) Za varnejši vzpon na zelo zahtevni planinski poti potrebuje uporabnik dodatno osebno tehnično opremo, kot so čelada, plezalni pas ter samovarovalni sestav, zaradi morebitnih snežišč na posameznih odsekih pa tudi cepin in dereze.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.