Na podlagi 21. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in za izvrševanje devetega in desetega odstavka 7. člena Zakona o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za kulturo

Zaradi svojih vrednot kulturne krajine, ki imajo za Republiko Slovenijo poseben pomen, še posebej v povezavi z vrednotami zavarovanega območja Kobilarne Lipica, zaradi svojega pomena za prostor osrednjega Krasa in zaradi neposredne nevarnosti, da bodo občutljive vrednote kraške kulturne krajine tik ob državni meji in Kobilarni Lipica okrnjene, se enota kulturne dediščine Lipica – kulturna krajina (EŠD 24521) začasno razglasi za spomeniško območje državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomeniško območje).

Spomeniško območje obsega parcele, ki so z Zakonom o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 107/06) določene kot vplivno območje kulturnega spomenika Kobilarne Lipica.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomeniško območje, so:
– kompleksne vrednote kraške kulturne krajine z značilno vegetacijo in gojenimi kulturami, ohranjenimi topografskimi značilnostmi in ustvarjenimi strukturami, kot so poteze cest, poti, suhozidov in drugih ustvarjenih struktur, ki so posledica tradicionalne kmetijske uporabe in poselitve v daljšem časovnem obdobju v povezavi in s spoštovanjem naravnih danosti in procesov;
– prostorske scenske in vizualne vrednote, ki jih ima območje pri doživljanju Kobilarne Lipica, ker omogoča panoramske poglede iz zavarovanega območja kobilarne na širšo okolico in obratno, iz okolice na zavarovano območje Kobilarne Lipica.

(1) Za spomeniško območje kot celoto velja varstveni režim, ki določa:
– vzdrževanje vseh neokrnjenih prvin kulturne krajine, kot so drevesa in skupine dreves, travniki, suhozidi, zidovi, poti;
– prepoved posegov, ki pomenijo širitev ali novo izkoriščanje naravnih virov, razen tistih, ki so namenjeni sanaciji degradiranih območij izkoriščanja;
– prepoved gradnje objektov, ki so po tipologiji, materialih in oblikovanju tuji prepoznavnim značilnostim krajevne arhitekture osrednjega Krasa;
– prepoved postavljanja začasnih objektov, oglasnih oznak, tabel ter znamenj, razen tistih, ki so namenjeni varnosti, usmerjanju in obveščanju o naravnih vrednotah in kulturni dediščini.
(2) V prvem varstvenem območju, ki ga določajo parcele 1822/1, 1822/10, 1822/11, 1822/12, 1822/13, 1822/14, 1822/15, 1822/16, 1822/17, 1822/18, 1822/19, 1822/2, 1822/20, 1822/21, 1822/22, 1822/23, 1822/3, 1822/5, 1822/6, 1822/7, 1822/8, 1822/9, 1823/1, 1823/10, 1823/11, 1823/12, 1823/13, 1823/14, 1823/3, 1823/4, 1823/5, 1823/7, 1823/8, 1823/9, 1824, 1825/1, 1825/2, 1825/3, 1826, 1827, 1828, 1829, 1830, 1831, 1833, 1834, 1835, 1836, 1847, 1867, 1868/10, 1868/104, 1868/105, 1868/108, 1868/109, 1868/11, 1868/110, 1868/111, 1868/112, 1868/113, 1868/114, 1868/115, 1868/116, 1868/117, 1868/118, 1868/119, 1868/12, 1868/120, 1868/121, 1868/122, 1868/123, 1868/124, 1868/125, 1868/126, 1868/127, 1868/128, 1868/129, 1868/13, 1868/130, 1868/131, 1868/132, 1868/133, 1868/134, 1868/135, 1868/136, 1868/137, 1868/138, 1868/139, 1868/14, 1868/140, 1868/141, 1868/142, 1868/143, 1868/144, 1868/145, 1868/146, 1868/147, 1868/148, 1868/149, 1868/15, 1868/150, 1868/151, 1868/152, 1868/153, 1868/156, 1868/157, 1868/158, 1868/159, 1868/16, 1868/160, 1868/161, 1868/162, 1868/163, 1868/164, 1868/165, 1868/166, 1868/167, 1868/168, 1868/169, 1868/17, 1868/170, 1868/171, 1868/172, 1868/173, 1868/174, 1868/175, 1868/176, 1868/177, 1868/18, 1868/186, 1868/187, 1868/188, 1868/189, 1868/19, 1868/190, 1868/191, 1868/192, 1868/193, 1868/194, 1868/195, 1868/196, 1868/197, 1868/198, 1868/199, 1868/2, 1868/20, 1868/200, 1868/201, 1868/202, 1868/203, 1868/204, 1868/205, 1868/206, 1868/207, 1868/208, 1868/209, 1868/21, 1868/210, 1868/211, 1868/212, 1868/213, 1868/214, 1868/215, 1868/216, 1868/217, 1868/218, 1868/219, 1868/22, 1868/220, 1868/23, 1868/24, 1868/247, 1868/248, 1868/249, 1868/25, 1868/256,1868/257, 1868/258, 1868/259, 1868/26, 1868/260, 1868/261, 1868/27, 1868/28, 1868/29, 1868/3, 1868/30, 1868/31, 1868/32, 1868/33, 1868/34, 1868/344, 1868/345, 1868/348, 1868/349, 1868/35, 1868/350, 1868/351, 1868/353, 1868/354, 1868/355, 1868/356, 1868/357, 1868/358, 1868/36, 1868/360, 1868/361, 1868/362, 1868/363, 1868/364, 1868/37, 1868/38, 1868/39, 1868/40, 1868/41, 1868/42, 1868/43, 1868/44, 1868/45, 1868/46, 1868/47, 1868/48, 1868/49, 1868/5, 1868/50, 1868/51, 1868/52, 1868/53, 1868/54, 1868/55, 1868/56, 1868/57, 1868/58, 1868/59, 1868/6, 1868/60, 1868/61, 1868/62, 1868/63, 1868/7, 1868/8, 1868/9, 1869, 1870, 1874, 1875, 1876, 1882, 1885/1, 1885/2, 1899/27, 1928, 1929, 1931, 1932, 1933, 1938, 1939, 1943/1, 1943/10, 1943/11, 1943/12, 1943/13, 1943/14, 1943/15, 1943/16, 1943/17, 1943/171, 1943/173, 1943/174, 1943/175, 1943/176, 1943/177, 1943/178, 1943/179, 1943/18, 1943/184, 1943/185, 1943/19, 1943/195, 1943/198, 1943/2, 1943/20, 1943/207, 1943/208, 1943/209, 1943/21, 1943/22, 1943/23, 1943/24, 1943/25, 1943/26, 1943/27, 1943/28, 1943/29, 1943/3, 1943/30, 1943/31, 1943/32, 1943/33, 1943/34, 1943/35, 1943/36, 1943/37, 1943/38, 1943/39, 1943/4, 1943/40, 1943/41, 1943/42, 1943/43, 1943/47, 1943/48, 1943/5, 1943/7, 1943/8, 1943/9, 1991, 1992/2, 1995/2, 2000/1, 2000/2, 2002/2, 2207/2, 2208/1, vse k.o. Bazovica, velja dodatno naslednji varstveni režim, ki določa:
– ohranitev obstoječe parcelacije;
– prepoved gradnje objektov, razen manj zahtevnih objektov, ki se neposredno uporabljajo za izvajanje ukrepov na področju varstva kulturne dediščine, okolja, ohranjanja narave;
– dopustitev gradnje objektov, ki se uporabljajo za šport in rekreacijo ter javne površine, s pripadajočimi enostavnimi objekti, če je tako določeno z načrtom upravljanja Kobilarne Lipica;
– prepoved gradnje objektov, razen enostavnih objektov, ki se neposredno uporabljajo za kmetijsko dejavnost, če je gradnja takšnih objektov dopustna na podlagi veljavnih prostorskih aktov.
(3) V drugem varstvenem območju, ki obsega vse ostale parcele v spomeniškem območju, ki niso naštete v prejšnjem odstavku, velja dodatno varstveni režim, ki določa možnost za gradnjo manj zahtevnih objektov v območjih zemljišč, namenjenih za gradnjo, če:
– so posamična stavbna zemljišča, na katerih so projektirani objekti, velika do 1.200 m2,
– imajo objekti dostop na javno cesto,
– so projektirani tako, da se ohranjajo prepoznavne krajinske (topografske, vegetacijske in grajene) značilnosti prostora,
– s svojo pojavnostjo ne prevzemajo dominantnosti v prostoru in
– so tipološko in oblikovno usklajeni s krajevno arhitekturo osrednjega Krasa.
(4) Šteje se, da je objekt tipološko in oblikovno usklajen s krajevno arhitekturo osrednjega Krasa, pri čemer so mogoče sodobne arhitekturne rešitve, če so izpolnjene te zahteve:
– višinski gabarit objekta ne presega pritličja in dveh nadstropij v skupni višini 12 m od najnižje točke do slemena,
– faktor izrabe bruto etažne površine objekta glede na površino parcele ne presega 0,75,
– pretežen del strehe objekta je oblikovan kot dvokapnica z naklonom strešin od 15 do 25 stopinj; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta,
– strešna kritina so bodisi opečni korci ali kritina iz avtohtonih materialov (kamen),
– fasade morajo biti bodisi oblikovane iz avtohtonega kamna ali ometane, pri čemer morajo biti ometi v naravnih peščenih odtenkih,
– zunanje asfaltirane ali betonske talne površine morajo biti omejene na najmanjši možni obseg, prednostno je urejanje s tlakovanjem z avtohtonim kamnom, in
– krajinska ureditev zunanjih površin mora ohranjati vrednote iz 3. člena tega odloka, dopustne so ograje in zidovi iz kamna do višine največ 1,5 m nad terenom, višinske razlike na zemljišču morajo biti premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi.
(5) Območje iz drugega odstavka tega člena je določeno na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 9. 12. 2003, Uradni list RS, št. 131/03), datoteke z dne 22. 4. 2008, izvorno merilo 1 : 2880) in vrisano na topografski karti v merilu 1 : 25000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije mora najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka Ministrstvu za kulturo predložiti predlog in opraviti druga dejanja, potrebna za trajno razglasitev območja v skladu z 12. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08), ter predlagati ustrezne rešitve in ukrepe varstva oziroma prostorske izvedbene pogoje, ki bodo del smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov lokalnih skupnosti.

Izvajanje tega odloka nadzoruje Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do uveljavitve akta o stalni razglasitvi, vendar najdlje dvanajst mesecev.