Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2008 z dne 5. 9. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2008 z dne 5. 9. 2008

Kazalo

3726. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, stran 11961.

Na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08 in 80/08; v nadaljevanju: ZSPJS) ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v soglasju z ministrom za finance izdaja
P R A V I L N I K
o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(predmet urejanja)
(1) S tem pravilnikom se določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljevanju: javni zavod).
(2) Javni uslužbenci v javnih zavodih (v nadaljevanju: javni uslužbenci) po določbah tega pravilnika so direktor (plačna podskupina B1), raziskovalci in strokovni sodelavci (plačni podskupini H1 in H2) ter strokovno-tehnično osebje (plačne podskupine J1 do J3).
(3) Napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede po tem pravilniku ne izključuje hkratnega napredovanja javnega uslužbenca v višji naziv, če javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za napredovanje v višji naziv v skladu z določbami področnih predpisov, ki urejajo pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov.
(4) Javni uslužbenec napreduje v plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje. Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Odgovorna oseba po tem pravilniku je poslovodni organ, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v javnih zavodih.
(2) Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje.
(3) Ocenjevalno obdobje je obdobje od 1. januarja do 31. decembra, v katerem se javnega uslužbenca oceni.
(4) Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
(5) Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
(6) Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
(7) Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
(8) Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.
II. NAČIN IN POSTOPEK PREVERJANJA IZPOLNJEVANJA POGOJEV
3. člen
(način preverjanja izpolnjevanja pogojev)
(1) Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede na osnovi treh letnih ocen delovne uspešnosti.
(2) Ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca je lahko: odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo. Za raziskovalce iz plačne podskupine H1 (v nadaljevanju: raziskovalec) je ocena delovne uspešnosti izražena v točkah.
(3) Letna ocena delovne uspešnosti se opravi na osnovi elementov iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS:
– rezultati dela,
– samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
– zanesljivost pri opravljanju dela,
– kvaliteta sodelovanja in organizacija dela ter
– druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
(4) Podrobnejša opredelitev kriterijev po elementih delovne uspešnosti iz tretjega odstavka tega člena je v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika, razen za raziskovalce, za katere je podrobnejša opredelitev kriterijev po elementih delovne uspešnosti iz tretjega odstavka tega člena v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
4. člen
(postopek ocenjevanja)
(1) Javne uslužbence, ki so pri javnem zavodu zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, se oceni enkrat letno.
(2) Postopek ocenjevanja javnega uslužbenca se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca.
(3) Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).
(4) V roku iz drugega odstavka tega člena mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca, ki ga določi odgovorna oseba, izpolniti Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju (Priloga I, ki je sestavni del tega pravilnika) ter javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno in z utemeljitvijo. Zbirni podatki o ocenah v napredovalnem obdobju se vpisujejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II, ki je sestavni del tega pravilnika). Ocenjevalni in evidenčni listi se hranijo v personalni mapi javnega uslužbenca.
(5) Javnega uslužbenca, ki na podlagi določb tretjega odstavka tega člena ni ocenjen, se oceni ob naslednjem roku ocenjevanja iz drugega odstavka tega člena.
(6) Oceno javnega uslužbenca določi odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca po pooblastilu odgovorne osebe.
5. člen
(postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev)
(1) Ocene javnih uslužbencev se točkujejo, in sicer ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Točke se vpišejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II). Izpolnjevanje preverjanja pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen.
(2) Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:
– ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,
– ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,
– ob petem najmanj 13 točk,
– ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.
(3) Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.
(4) Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.
(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.
(6) Izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnih uslužbencev ugotovi odgovorna oseba.
6. člen
(posebnosti načina preverjanja izpolnjevanja pogojev za raziskovalce)
(1) Ne glede na prejšnji člen se za raziskovalce način preverjanja izpolnjevanja elementov iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika izvaja z ugotavljanjem letno doseženega števila točk oziroma letno doseženega števila točk v razmerju z letnim deležem točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv, določenih v predpisu, ki ureja pogoje, kvalitativne in kvantitativne kriterije ter merila in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv, in predstavlja 60% letne ocene delovne uspešnosti raziskovalca. Pri tem se ocena delovne uspešnosti iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika za raziskovalca, ki se točkuje z maksimalno 15 točkami, oblikuje na naslednji način:
– ocena odlično (15 točk) se dodeli za vsaj minimalno določeno število točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv,
– ocene zelo dobro (12 točk), dobro (9 točk) in zadovoljivo (6 točk) se dodeljujejo v razmerju (število C) doseženega števila točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv (število A), z minimalnim številom točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv (število B), pri čemer se zmnožek (število X) tega razmerja (število C) z maksimalnimi 15 točkami zaokroži na najbližjo oceno, v primeru dosežene vmesne ocene pa zaokroži navzgor:
                          X = 15 x C (A / B)
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom mora raziskovalec doseči naslednje število točk:
1. Asistent (kot znanstveni naziv), asistent (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvijalec (kot razvojni naziv), asistent z magisterijem (kot znanstveni naziv), višji asistent (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma višji razvijalec (kot razvojni naziv) in asistent z doktoratom (kot znanstveni naziv), višji strokovno raziskovalni asistent (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma samostojni razvijalec (kot razvojni naziv) najmanj tolikšen delež točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec (kot znanstveni naziv), strokovno raziskovalni sodelavec (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvojni sodelavec (kot razvojni naziv), kot sledi:
– asistent, asistent oziroma razvijalec             3% točk,
– asistent z magisterijem, višji asistent oziroma
višji razvijalec                                    8% točk,
– asistent z doktoratom, višji strokovno raziskovalni
asistent oziroma samostojni razvijalec             13% točk.
2. Znanstveni sodelavec (kot znanstveni naziv), strokovno raziskovalni sodelavec (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvojni sodelavec (kot razvojni naziv), višji znanstveni sodelavec (kot znanstveni naziv), višji strokovno raziskovalni sodelavec (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma višji razvojni sodelavec (kot razvojni naziv) in znanstveni svetnik (kot znanstveni naziv), strokovno raziskovalni svetnik (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvojni svetnik (kot razvojni naziv) najmanj tolikšen delež točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni svetnik oziroma strokovno raziskovalni svetnik oziroma razvojni svetnik, kot sledi:
– znanstveni sodelavec, strokovno raziskovalni
sodelavec oziroma razvojni sodelavec                3% točk,
– višji znanstveni sodelavec, višji strokovno
raziskovalni sodelavec oziroma višji razvojni
sodelavec                                           5% točk,
– znanstveni svetnik, strokovno raziskovalni
svetnik oziroma razvojni svetnik                    7% točk.
(3) Elementa delovne uspešnosti iz četrte in pete alineje tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika predstavljata vsak po 20% letne ocene delovne uspešnosti raziskovalca in se točkujeta na naslednji način: ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami, ocena zadovoljivo z 2 točkama, ocena nezadovoljivo pa se ne točkuje.
(4) Letna ocena delovne uspešnosti za raziskovalca je doseženo skupno število točk iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za strokovne sodelavce v humanistiki, izvoljene v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni strokovni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki, če niso prevedeni v strokovno-raziskovalni naziv.
7. člen
(posebnosti postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev za raziskovalce)
(1) Skupno število doseženih točk iz prejšnjega člena se vpiše v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II). Izpolnjevanje preverjanja pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen delovne uspešnosti.
(2) Za en plačni razred napredujejo tisti raziskovalci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:
– ob prvem in drugem napredovanju najmanj 55 točk,
– ob tretjem in četrtem najmanj 60 točk,
– ob petem najmanj 65 točk,
– ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 70 točk.
(3) Raziskovalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 70 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 75 točk.
(4) Raziskovalcu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Raziskovalec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.
(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena napreduje raziskovalec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro oziroma 15 točk (kar predstavlja ocene dobro po prvem in tretjem odstavku šestega člena tega pravilnika (9 + 3 + 3).
(6) Izpolnjevanje pogojev za napredovanje raziskovalcev ugotovi odgovorna oseba.
8. člen
(pisno obvestilo, aneks k pogodbi o zaposlitvi)
(1) Ob izpolnitvi pogojev za napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede se javnega uslužbenca obvesti s pisnim obvestilom o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače.
(2) Delodajalec hkrati z obvestilom o napredovanju javnemu uslužbencu izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
(3) Obvestilo in pisni predlog aneksa morata biti javnemu uslužbencu izročena najkasneje 15 dni po roku iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.
9. člen
(napredovanje)
(1) Javnemu uslužbencu pripada plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje v višji plačni razred.
(2) Pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja se javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora odgovorna oseba delodajalca, pri katerem je bil javni uslužbenec zaposlen večji del ocenjevalnega obdobja, le-tega oceniti in mu kopijo ocene izročiti, originali pa ostanejo shranjeni v personalni mapi javnega uslužbenca.
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika mora odgovorna oseba v primerih, ko je javni uslužbenec pri enem delodajalcu zaposlen manj kot šest mesecev in se zaposli pri drugemu delodajalcu v javnem sektorju, izvesti postopek ocenjevanja in podati oceno za to obdobje. Delodajalec, pri katerem javni uslužbenec izpolni pogoj najmanj šestih mesecev zaposlitve, mora upoštevati vse predloge ocen predhodnih delodajalcev javnega uslužbenca in na tej podlagi določiti oceno javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju.
10. člen
(napredovanje javnega uslužbenca iz plačne skupine B po prenehanju mandata)
(1) Skladno z določbami šestega odstavka 16. člena ZSPJS javni uslužbenci iz plačne skupine B (v nadaljevanju: direktor) ne napredujejo v višji plačni razred, se pa ocenjujejo. Pri direktorju se ob prenehanju mandata ob razporeditvi na novo delovno mesto upošteva število napredovanj, ki bi jih lahko dosegel, če bi na tem delovnem mestu napredoval vsaka tri leta.
(2) Direktorjem se za posamezno leto mandata določi ocena delovne uspešnosti na naslednji način:
– za leto, ko je na podlagi Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja visokega šolstva, znanosti in tehnologije (Uradni list RS, št. 31/06) prejel redno delovno uspešnost v višini več kot 50 odstotkov, se mu določi ocena odlično oziroma 25 točk (kar predstavlja ocene odlično po prvem in tretjem odstavku šestega člena tega pravilnika (15 + 5 + 5) in za leto, ko je prejel redno delovno uspešnost v višini do 50 odstotkov, se mu določi ocena zelo dobro oziroma 20 točk (kar predstavlja ocene zelo dobro po prvem in tretjem odstavku šestega člena tega pravilnika (12 + 4 + 4);
– za leto, ko ni prejel sredstev za redno delovno uspešnost, se mu določi ocena dobro oziroma 15 točk (kar predstavlja ocene dobro po prvem in tretjem odstavku šestega člena tega pravilnika (9 + 3 + 3).
(3) Plačni razred, dosežen na podlagi napredovanj v skladu s tem členom, ne sme preseči najvišjega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, na katerega je javni uslužbenec razporejen po prenehanju mandata.
(4) Direktor po prenehanju mandata ne napreduje na podlagi določb tega člena, če je bil razrešen iz krivdnih razlogov.
III. NADZOR
11. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika se izvaja v okviru nadzora nad izvajanjem ZSPJS.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen
(nadaljevanje napredovalnega obdobja in napredovanje javnih uslužbencev)
(1) Napredovalno obdobje se z dnem začetka uporabe tega pravilnika ne prekine.
(2) Za javne uslužbence, katerih napredovalno obdobje je pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe tega pravilnika, se za ocenjevanje v obdobju do začetka uporabe tega pravilnika uporablja Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije (Uradni list RS, št. 41/94, 65/95, 44/01 in 40/02), in se na njegovi osnovi izpolnijo ocenjevalni listi. Za obdobje po začetku izplačila plač po ZSPJS se uporablja ta pravilnik.
(3) Javni uslužbenci, ki izpolnijo pogoje za napredovanje do 1. 9. 2008 po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, napredujejo v skladu z navedenim pravilnikom 1. 10. 2008.
(4) V letu 2009 se za javne uslužbence – raziskovalce (plačna podskupina H1) in strokovne sodelavce (plačna podskupina H2), razen tistih, ki v letu 2008 napredujejo v skladu s prejšnjim odstavkom, ugotovi število doseženih točk in doseženega (pretečenega) napredovalnega obdobja v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, najkasneje do roka iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika. Tem javnim uslužbencem se na podlagi ugotovljenih točk določijo točke, in sicer:
a) če bi javni uslužbenec na podlagi ugotovljenega števila točk na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije imel pravico napredovati:
– za dva plačilna razreda (to je skladno z 20. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije), se mu določi trikrat 25 točk,
– za en plačilni razred (to je skladno z 20. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije), se mu določi trikrat 20 točk,
b) če zbrane točke ne zadostujejo za napredovanje, se mu določi trikrat 15 točk.
(5) V letu 2009 se za javne uslužbence – strokovno-tehnično osebje (plačne podskupine J1 do J3), razen tistih, ki v letu 2008 napredujejo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ugotovi število doseženih točk in doseženega (pretečenega) napredovalnega obdobja v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, najkasneje do roka iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika. Tem javnim uslužbencem se na podlagi ugotovljenih pisnih ocen določijo tri ocene, in sicer:
a) če bi javni uslužbenec na podlagi pisne ocene na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije imel pravico napredovati:
– za dva plačilna razreda (to je skladno z 18. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije), se mu določi tri ocene odlično,
– za en plačilni razred (to je skladno s 17. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije), se mu določi tri ocene zelo dobro,
b) če pisna ocena ne zadostuje za napredovanje, se javnemu uslužbencu določi tri ocene dobro.
(6) Ocene, določene v skladu s četrtim odstavkom tega člena, se vpišejo v evidenčni list, ki je kot Priloga V sestavni del tega pravilnika. Ocene, določene v skladu s petim odstavkom tega člena, se vpišejo v evidenčni list, ki je kot Priloga VI sestavni del tega pravilnika.
(7) Javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 2. 2008 in 1. 6. 2008 v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, pridobijo prvo oceno v skladu s tem pravilnikom v letu 2009; javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 10. 2008, pa v letu 2010. Pridobljene ocene se vpišejo v ocenjevalni list iz Priloge I tega pravilnika.
(8) Javni uslužbenec, ki v letih 2009 in 2010 izpolni pogoje za napredovanje, določene v 5. oziroma 7. členu tega pravilnika, lahko napreduje v skladu s tem pravilnikom, če v tekočem letu izpolni pogoj treh let od zadnjega napredovanja.
13. člen
(možna napredovanja)
Na podlagi tega pravilnika lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med plačnim razredom, doseženim s prevedbo, in najvišjim plačnim razredom istega delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem.
14. člen
(ocenjevanje direktorjev)
(1) Javnemu uslužbencu, ki napreduje v skladu z 10. členom tega pravilnika, se za čas do uveljavitve tega pravilnika določijo ocene ob upoštevanju prejete enkratne letne nagrade za uspešno vodenje proračunskega uporabnika v posameznem letu, in sicer v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač na podlagi ZSPJS oziroma na podlagi ocenjevanja delovne uspešnosti do uveljavitve tega pravilnika.
(2) Direktorjem, ki so prejeli letno nagrado, se za posamezno leto do začetka izplačila plač na podlagi ZSPJS določi ocena zelo dobro oziroma 20 točk (kar predstavlja ocene zelo dobro po prvem in tretjem odstavku šestega člena tega pravilnika (12 + 4 + 4)). Direktorjem, ki v skladu z predpisi, ki so veljali do uveljavitve začetka izplačila plač po ZSPJS, letna nagrada ni bila predvidena oziroma letne nagrade niso prejeli, se za posamezno leto določi ocena dobro oziroma 15 točk (kar predstavlja ocene dobro po prvem in tretjem odstavku šestega člena tega pravilnika (9 + 3 + 3)).
(3) Za obdobje od izplačila plač po ZSPJS do uveljavitve tega pravilnika se javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega člena določijo ocene v skladu z 10. členom tega pravilnika.
15. člen
(izvedba postopka in načina preverjanja izpolnjevanja pogojev v letu 2009)
(1) V skladu z določbo drugega odstavka 4. člena tega pravilnika morajo vsi javni zavodi v letu 2009 izvesti postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem pravilniku, razen za tiste javne uslužbence, ki so napredovali s 1. 10. 2008 v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega pravilnika.
(2) Javnemu uslužbencu, ki je izpolnil pogoje za napredovanje po tem pravilniku, pripada plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem od prvega dne naslednjega meseca po izvedbi postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
16. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije (Uradni list RS, št. 41/94, 65/95, 44/01 in 40/02).
17. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-5/2008
Ljubljana, dne 29. avgusta 2008
EVA 2008-3211-0004
Mojca Kucler Dolinar l.r.
Ministrica
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
 
Soglašam!
 
dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister
za finance

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti