Na podlagi 38., 39., 67., 72. in 74. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08) ministrica za zdravje izdaja
P R A V I L N I K
o radiofarmacevtskih izdelkih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(področje urejanja)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 67), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 81 z dne 20. 3. 2008, str. 51), določa posebnosti pri urejanju radiofarmacevtskih izdelkov in je dopolnilo predpisom, ki so izdani na podlagi Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon) in predpisom, ki so izdani na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).
2. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa:
– dodatne pogoje za pridobitev dovoljenja za promet z radiofarmacevtskimi izdelki;
– dodatne pogoje za povzetek glavnih značilnosti zdravila, navodilo za uporabo in označevanje radiofarmacevtskih izdelkov;
– dodatne pogoje za pripravo in uporabo radiofarmacevtskih izdelkov;
– dodatne pogoje za promet na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki;
– način zbiranja in odlaganja odpadkov, ki nastanejo pri uporabi in delu z radiofarmacevtskimi izdelki.
3. člen
(izjeme glede uporabe tega pravilnika)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za radioaktivne izotope v obliki zaprtih virov ionizirajočega sevanja, ki jih urejajo predpisi, izdani na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
4. člen
(definicije)
Poleg izrazov, ki so opredeljeni v zakonu in zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, se v tem pravilniku uporabljajo še naslednji izrazi:
1. Priprava radiofarmaka pomeni sprotno (ex tempore) pripravo radiofarmaka iz generatorjev, kompletov za pripravo radiofarmakov in radiofarmacevtskih predhodnikov;
2. Dobra proizvodna praksa za proizvodnjo radiofarmacevtskih izdelkov je del dobre proizvodne prakse, ki zagotavlja dosledno izdelavo in kontrolo radiofarmacevtskih izdelkov po merilih za kakovost in ustreznost namenu uporabe, kot zahteva dovoljenje za promet in specifikacija izdelka;
3. Dobra praksa za pripravo radiofarmakov v zdravstvenih institucijah je sistem za zagotavljanje ustrezne priprave, rokovanja in razdeljevanja radiofarmakov v pooblaščenih zavodih;
4. Radiooznačevanje je označevanje z radioaktivnimi izotopi;
5. Zunanja ovojnina pri radiofarmacevtskem izdelku pomeni:
a) svinčen, plastičen ali vsebnik iz druge ustrezne snovi, ki zmanjšuje dozo radioaktivnega sevanja na površini ovojnine in na določeni razdalji;
b) pločevinast ali vsebnik iz druge ustrezne snovi, ki zagotavlja nepropustnost oziroma vodotesnost za pline in tekočine ter
c) transportno ovojnino.
II. PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA PROMET
5. člen
(dovoljenje za promet)
(1) Pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom je potrebna za industrijsko pripravljene radiofarmacevtske izdelke.
(2) Pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom ni potrebna za radiofarmake, ki so ob času uporabe po navodilih proizvajalca pripravljeni v pooblaščenih zdravstvenih institucijah pod nadzorom odgovorne osebe iz 12. člena tega pravilnika. Pripravljajo se iz radionuklidnih generatorjev, kompletov za pripravo radiofarmakov ali radiofarmacevtskih predhodnikov, ki imajo dovoljenje za promet z zdravilom v Republiki Sloveniji.
6. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja za promet za radiofarmacevtske izdelke)
Vloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom mora za radiofarmacevtske izdelke v dokumentaciji o kakovosti, varnosti in učinkovitosti poleg pogojev, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, v posameznem modulu vsebovati tudi podatke iz Priloge 1 tega pravilnika.
7. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja za promet za radiofarmacevtske predhodnike)
(1) V vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z radiofarmacevtskim predhodnikom je treba navesti podatke, ki obravnavajo možne posledice slabe učinkovitosti radiooznačevanja ali in vivo stabilnosti radiooznačenega kompleksa, to je vprašanja v zvezi z učinki prostega radionuklida na bolnika. Priložiti je treba tudi ustrezne podatke o poklicnih tveganjih, to je o izpostavljenosti bolnišničnega osebja in okolja sevanju.
(2) Vloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom mora za radiofarmacevtske predhodnike v dokumentaciji o kakovosti, varnosti in učinkovitosti poleg pogojev, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, v posameznem modulu vsebovati tudi podatke iz Priloge 2 tega pravilnika.
III. INFORMACIJE O RADIOFARMACEVTSKIH IZDELKIH
8. člen
(povzetek glavnih značilnosti)
Vsebina in struktura povzetka glavnih značilnosti za radiofarmacevtske izdelke sta določena v Pravilniku o dovoljenju za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini.
9. člen
(navodilo za uporabo)
Navodilo za uporabo mora poleg podatkov, ki so določeni v Pravilniku o označevanju zdravil in navodilu za uporabo (Uradni list RS, št. 54/06), vsebovati še naslednje:
– navodila za sprotno pripravo radiofarmaka, če je potrebno;
– najdaljši čas shranjevanja, v katerem vmesni izdelek, kot je eluat, ali sproti pripravljen radiofarmak, še ustreza predpisanim specifikacijam oziroma zahtevam, če je potrebno;
– previdnostne ukrepe, ki jih morata upoštevati uporabnik in bolnik med postopkom priprave in uporabe;
– podatke o ravnanju z radiofarmacevtskimi izdelki po izteku roka njihove uporabnosti v skladu s predpisi o varovanju okolja pred ionizirajočimi sevanji in navodila za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
10. člen
(označevanje radiofarmacevtskega izdelka)
(1) Radiofarmacevtski izdelki morajo poleg podatkov, ki so določeni v Pravilniku o označevanju zdravil in navodilu za uporabo, vsebovati dodatne podatke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Na steklenički oziroma viali ali na stični ovojnini izdelka, ki vsebuje radionuklide (radioaktivne izotope), morajo biti naslednji podatki:
– navedba učinkovine mora poleg imena ali kode vsebovati tudi kemijski simbol radioaktivnega izotopa;
– mednarodni simbol za radioaktivnost;
– pri tekočih pripravkih, skupna radioaktivnost v viali oziroma steklenički ali radioaktivnost v mililitru tekočine ob določenem datumu in če je potrebno ob uri ter volumen tekočine v viali oziroma steklenički;
– pri trdnih pripravkih, kot so suho zamrznjeni pripravki, skupna radioaktivnost v viali oziroma steklenički ob določenem datumu in če je potrebno ob uri;
– pri kapsulah radioaktivnost vsake kapsule ob določenem datumu in če je potrebno ob uri ter število kapsul v viali oziroma steklenički.
(3) Zunanja ovojnina mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka in Pravilnika o označevanju zdravil in navodilu za uporabo vsebovati še:
– ime izdelka z razlago (obrazložitvijo) kode, uporabljene na stekleničkah/vialah;
– skupno radioaktivnost ob določenem datumu in če je potrebno ob uri.
(4) Radiofarmacevtski predhodniki morajo biti dodatno označeni z opozorili:
– ''Ni namenjeno za neposredno uporabo pri bolnikih.''
– ''Za radiooznačevanje in vitro.''
(5) Kompleti za pripravo radiofarmaka morajo biti po rekonstituciji označeni v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(6) Nalepka na transportni ovojnini mora biti praviloma v slovenskem jeziku in ne sme prekrivati besedila v angleškem jeziku. Pri označevanju transportne ovojnine radiofarmacevtskega izdelka je treba upoštevati mednarodne predpise in predpise o prevozu nevarnega blaga.
IV. PRIPRAVA IN UPORABA RADIOFARMACEVTSKIH IZDELKOV
11. člen
(priprava in uporaba radiofarmacevtskih izdelkov)
(1) Radiofarmacevtski izdelki se lahko pripravljajo oziroma uporabljajo le v zdravstvenih institucijah, ki jih za te dejavnosti določi minister, pristojen za zdravje.
(2) Priprava, rokovanje in uporaba radiofarmacevtskih izdelkov morajo biti v skladu z zakonom, predpisi o ionizirajočih sevanjih in predpisi s področja prevoza nevarnega blaga ter v skladu z načeli dobre prakse za pripravo radiofarmakov v zdravstvenih institucijah.
12. člen
(zahteve za opravljanje dejavnosti)
Zdravstvene institucije, ki jih je minister, pristojen za zdravje, določil, da lahko pripravljajo radiofarmacevtske izdelke, morajo upoštevati načela dobre prakse za pripravo radiofarmakov v zdravstvenih institucijah. Za pripravo radiofarmakov iz radionuklidnih generatorjev, kompletov za pripravo radiofarmakov in radiofarmacevtskih predhodnikov morajo imeti zaposleno odgovorno osebo z najmanj univerzitetno izobrazbo farmacevtske smeri in opravljenim dodatnim usposabljanjem s področja radiofarmacije, v skladu s priporočili Evropskega združenja za nuklearno medicino (The European Association of Nuclear Medicine), ki so dostopna na spletni strani http://www.eanm.org/.
V. PROMET NA DEBELO Z RADIOFARMACEVTSKIMI IZDELKI
13. člen
(dovoljenje za promet na debelo)
Promet na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki lahko opravljajo le pravne ali fizične osebe, ki imajo za to dejavnost dovoljenje organa, pristojnega za zdravila v okviru dovoljenja za promet na debelo z zdravili in izpolnjujejo pogoje po predpisih, ki urejajo promet z zdravili na debelo in pogoje v skladu s tem pravilnikom.
14. člen
(odgovorna oseba)
Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo promet na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki, morajo določiti odgovorno osebo, ki ima poleg pogojev, določenih v 2. točki prvega odstavka 74. člena zakona, in na njegovi podlagi izdanega pravilnika, ki določa natančnejše pogoje za promet na debelo z zdravili, opravljeno tudi dodatno usposabljanje s področja radiofarmacije, v skladu s priporočili Evropskega združenja za nuklearno medicino.
15. člen
(promet z radiofarmacevtskimi izdelki)
(1) Imetniki dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki lahko radiofarmacevtske izdelke kupujejo samo od imetnikov dovoljenja za izdelavo radiofarmacevtskih izdelkov in od imetnikov dovoljenja za promet na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki.
(2) Imetniki dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki lahko radiofarmacevtske izdelke prodajajo samo imetnikom dovoljenja za promet na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki in zdravstvenim institucijam iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika.
(3) Zdravstvene institucije iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika lahko kupujejo radiofarmacevtske izdelke samo od imetnikov dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki.
16. člen
(sprostitveni certifikat)
Pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z radiofarmacevtskimi izdelki na debelo, je dolžna zdravstveni instituciji iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika ob vsaki dobavi radiofarmacevtskega izdelka predložiti kopijo izdelovalčevega oziroma proizvajalčevega sprostitvenega certifikata za vsako dobavljeno serijo radiofarmacevtskih izdelkov.
VI. NAČIN ZBIRANJA IN ODLAGANJA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV
17. člen
(način zbiranja in odlaganja odpadkov)
Vse pooblaščene institucije, ki uporabljajo radiofarmacevtske izdelke, so dolžne z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri delu in uporabi, ravnati v skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
VII. KONČNI DOLOČBI
18. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o radiofarmacevtskih izdelkih (Uradni list RS, št. 7/01).
19. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 72-18/2008
Ljubljana, dne 23. junija 2008
EVA 2008-2711-0011
Zofija Mazej Kukovič l.r.
Ministrica
za zdravje
PRILOGA 1
Modul 3
(a) V kompletu za pripravo radiofarmaka, ki ga je treba pred
uporabo radiooznačiti, se šteje za zdravilno učinkovino tisti del
formulacije, ki nosi radionuklid ali ga veže nase. Pri kompletih
mora opis postopka izdelave vključevati podrobnosti o njegovi
izdelavi ter podrobnosti o priporočeni končni pripravi
radiofarmaka. Potrebne specifikacije radionuklida morajo biti
opisane, kadar je to ustrezno, v skladu s splošno monografijo ali
posebnimi monografijami Evropske farmakopeje. Navesti je treba
tudi vse sestavine, ki so pomembne za radiooznačevanje in opisati
strukturo radiooznačene spojine. Pri radionuklidih je treba
obravnavati vpletene jedrske reakcije. V radionuklidnem
generatorju se kot zdravilne učinkovine štejejo starševski in
potomčevi radionuklidi.
(b) Pri radionuklidih je treba navesti vrsto radionuklida,
istovetnost izotopa, možne nečistote, nosilec, uporabo in
specifično aktivnost.
(c) Pri radiofarmacevtskih izdelkih morajo vhodne snovi
vključevati tarče za obstreljevanje.
(d) Predložiti je treba podatke o kemijski oziroma
radiokemijski čistoti in njeni povezavi z biološko
porazdelitvijo.
(e) Opisati je treba radionuklidno čistoto, radiokemijsko
čistoto in specifično aktivnost.
(f) Pri radionuklidnih generatorjih je treba navesti
podrobnosti o preskušanju starševskih in potomčevih
radionuklidov. Pri eluatih je treba predložiti preskuse
starševskih radionuklidov in ostalih sestavin generatorja.
(g) Zahteva, da se vsebnost zdravilnih učinkovin izrazi z
maso učinkovitih entitet, velja samo za komplete za pripravo
radiofarmakov. Pri radionuklidih je treba radioaktivnost izraziti
v becquerelih, izmerjeno na določen datum, in če je to potrebno,
na čas, z navedbo časovnega območja. Navesti je treba tip
sevanja.
(h) Pri kompletih za pripravo radiofarmaka morajo
specifikacije končnega izdelka vključevati preskuse delovanja
izdelkov po radiooznačevanju. Vključene morajo biti ustrezne
kontrole radiokemijske in radionuklidne čistote radiooznačene
spojine. Vsako snov, ki je bistvena za radiooznačevanje, je treba
identificirati in ji določiti vsebnost.
(i) Navesti je treba podatke o stabilnosti radionuklidnih
generatorjev, kompletov za pripravo radiofarmakov in
radiooznačenih izdelkov. Dokumentirati je treba stabilnost med
uporabo radiofarmakov v večodmernih vialah.
Modul 4
Ocenjeno je, da je pri radiofarmakih toksičnost lahko
povezana z absorbirano dozo sevanja. Pri diagnostiki je to
posledica uporabe radiofarmakov; pri zdravljenju je to želena
lastnost. Ocena varnosti in učinkovitosti radiofarmacevtskih
izdelkov mora obravnavati zahteve za zdravila in vidike
dozimetrije. Dokumentirati je treba izpostavljenost organa
oziroma tkiva sevanju. Treba je izračunati ocene absorbirane doze
sevanja po mednarodno priznanem sistemu, upoštevajoč pot uporabe.
Modul 5
Predložiti je treba rezultate kliničnih preskušanj, razen če
ni drugače utemeljeno v klinični dokumentaciji v Modulu 2
pravilnika o označevanju zdravil in navodilu za uporabo.
PRILOGA 2
Modul 3
Smiselno se uporabljajo določbe glede Modela 3 iz Priloge 1
tega pravilnika.
Modul 4
V zvezi s toksičnostjo pri enkratnem odmerku ali pri
ponavljajočih se odmerkih je treba predložiti rezultate študij,
izvedenih v skladu z dobro laboratorijsko prakso, razen če ni
drugače ustrezno utemeljeno. Študije mutagenosti radionuklidov v
tem posebnem primeru niso smiselne. Predložiti je treba podatke o
kemični toksičnosti in stanju ustreznega 'hladnega' nuklida.
Modul 5
Klinični podatki, pridobljeni iz kliničnih študij z uporabo
samega radiofarmacevtskega predhodnika, ne zadoščajo. Predložiti
je treba podatke, ki prikazujejo klinično koristnost oziroma
uporabnost radiofarmacevtskega predhodnika, vezanega na ustrezen
nosilec.
