Na podlagi tretjega odstavka 16. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08) ministrica za zdravje izdaja

Ta pravilnik določa natančnejše zahteve in postopek za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti zdravil za uporabo v humani medicini in postopek določitve seznama medsebojno zamenljivih zdravil.

Poleg definicij in izrazov, ki so opredeljeni v 6. členu Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon) se v tem pravilniku uporabljajo tudi naslednji izrazi:
– bistveno podobno zdravilo je zdravilo, ki ima enako kakovostno in količinsko sestavo učinkovine in farmacevtsko obliko kakor referenčno zdravilo, in čigar bioekvivalenca z referenčnim izdelkom je dokazana z ustreznimi študijami biološke uporabnosti. Različne soli, estri, etri, izomeri, zmesi izomerov, kompleksi ali derivati učinkovine se obravnavajo kot enaka učinkovina, razen če se pomembno razlikujejo glede varnosti ali učinkovitosti ali obojega. Različne peroralne oblike s takojšnjim sproščanjem se obravnavajo kot enake farmacevtske oblike. Študije biološke uporabnosti ni treba predložiti, kadar tako določajo ustrezna navodila, pripravljena v skladu z znanstveno tehničnimi dognanji, ki so objavljena v zbirki EudraLex (http://ec.europa.eu/ enterprise/pharmaceuticals/ eudralex/eudralex_en.htm) oziroma na spletni strani Evropske agencije za zdravila (http://www.emea.europa.eu/);
– bioekvivalenca dveh zdravil je opredeljena v veljavnem besedilu navodila Evropske agencije za zdravila 'Note for Guidance on the Investigation of Bioavailability and Bioequivalence« CPMP/EWP/QWP/1401/98 (spletna stran: http://www.emea.europa.eu/).

Medsebojno zamenljiva zdravila so lahko samo tista zdravila, pri katerih organ, pristojen za zdravila, na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovi:
– da je verjetnost nastanka klinično pomembnih razlik v učinkovitosti in varnosti zdravil ustrezno majhna oziroma zanemarljiva ob upoštevanju določb 4. člena tega pravilnika;
– da so predložena dokazila o skupnih ali primerljivih lastnostih teh zdravil v skladu z zahtevami zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov;
– da so v dokumentaciji o zdravilih in pri obravnavi zdravil upoštevana sodobna spoznanja oziroma izsledki sodobne biomedicinske znanosti in stroke;
– da imajo zdravila ugoden primerljiv farmakovigilančni profil oziroma razmerje med koristjo in tveganjem v skladu z določbami 5. člena tega pravilnika;
– da ne gre za zdravila z ozkim terapevtskim oknom, za specifično terapevtsko področje ali drugo posebno tveganje, ki bi nastalo zaradi medsebojnega zamenjevanja zdravil;
– da se je stalna komisija za zdravila pozitivno opredelila do njihove medsebojne zamenljivosti.

(1) Zdravila so lahko medsebojno zamenljiva na podlagi ugotovitve njihove bioekvivalence oziroma bistvene podobnosti v skladu s standardi in smernicami za ugotavljanje bioekvivalence oziroma bistvene podobnosti.
(2) Organ, pristojen za zdravila, lahko glede na podatke o klinični varnosti in učinkovitosti zdravil zaostri oziroma sprosti bioekvivalenčna merila v skladu s standardi in smernicami za ugotavljanje bioekvivalence oziroma bistvene podobnosti. V takih primerih lahko od imetnika dovoljenja za promet zahteva dodatne podatke o klinični varnosti in učinkovitosti zdravila.

(1) Medsebojno zamenljiva so lahko le zdravila s primerljivo ugodnim farmakovigilančnim profilom oziroma razmerjem med koristjo in tveganjem.
(2) Organ, pristojen za zdravila, lahko spremeni odločitev o medsebojni zamenljivosti zdravil, če se farmakovigilančni profil zdravil, ki so medsebojno zamenljiva spremeni tako, da to vpliva na primerljivost njihovih razmerij med koristjo in tveganjem.

Organ, pristojen za zdravila, lahko ugotavlja medsebojno zamenljivost zdravil:
– v okviru postopka za pridobitev ali spremembo dovoljenja za promet ali v postopku pridobitve dovoljenja za promet s paralelno uvoženim zdravilom, če je del vloge tudi dokazilo o bistveni podobnosti oziroma bioekvivalenci;
– v okviru samostojnega postopka za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti.

(1) Postopek za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti zdravil izvede organ, pristojen za zdravila:
– po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz dokumentacije o zdravilih, iz uradnih evidenc o zdravilih ter evidenc in objav Evropske agencije za zdravila ali pristojnih organov držav članic Evropske unije,
– na predlog predlagatelja iz 22. člena zakona, ali
– na predlog predlagatelja iz 78. člena zakona.
(2) Pobudo za začetek postopka za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti zdravil iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko dajo tudi:
– ministrstvo, pristojno za zdravje;
– razširjeni strokovni kolegij za zdravila iz svoje pristojnosti;
– stalne komisije za zdravila pri organu, pristojnem za zdravila;
– Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

(1) Predlog iz druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati dokazila o medsebojni zamenljivosti na podlagi meril iz 3., 4. in 5. člena tega pravilnika.
(2) Organ, pristojen za zdravila, lahko v postopkih iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena pridobi od imetnika dovoljenja za promet z zdravilom, imetnika dovoljenja za paralelni uvoz oziroma imetnika mnenja Evropske agencije za zdravila o paralelni distribuciji zdravila dokazila o zdravilu, potrebna za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti.

(1) Organ, pristojen za zdravila, pri odločanju o medsebojni zamenljivosti svoje odločitve opre na mnenje stalne komisije za zdravila.
(2) Organ, pristojen za zdravila, med postopkom odločanja o medsebojni zamenljivosti lahko pridobi od predlagatelja dodatne podatke ali obrazložitve.

(1) V postopku ugotavljanja medsebojne zamenljivosti zdravil o vsakem posameznem primeru da mnenje stalna komisija za zdravila. Mnenje mora vključevati oceno predloženih dokazil na podlagi meril iz 3., 4. in 5. člena tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko stalna komisija za zdravila na lastno pobudo oziroma na pobudo organa, pristojnega za zdravila, da splošno mnenje o medsebojni zamenljivosti zdravil s specifičnih terapevtskih področij ali o medsebojni zamenljivosti zdravil, ki bi lahko povzročila posebno tveganje.

(1) Organ, pristojen za zdravila, zaključi postopek za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti zdravil, ki je del postopka za pridobitev ali spremembo pogojev dovoljenja za promet, ali postopka za pridobitev dovoljenja za promet s paralelno uvoženim zdravilom v rokih, ki so predpisani za te postopke.
(2) Organ, pristojen za zdravila, zaključi samostojni postopek za ugotavljanje medsebojne zamenljivosti zdravil z izdajo odločbe v 90 dneh po prejemu predloga, ki vsebuje potrebna dokazila.

(1) Organ, pristojen za zdravila, lahko spremeni odločitev o medsebojni zamenljivosti zdravil na podlagi sprememb dokazil o medsebojni zamenljivosti, ki so bila podlaga za predhodno odločitev.
(2) Postopek, v katerem organ, pristojen za zdravila, ponovno ugotavlja medsebojno zamenljivost zdravil, se izvaja po enakih merilih in postopku, kot je to opisano v 3. členu ter 8., 9., 10. in 11. členu tega pravilnika.

(1) Organ, pristojen za zdravila, praviloma dvakrat letno izda Sklep o določitvi seznama medsebojno zamenljivih zdravil, s katerim določi seznam medsebojno zamenljivih zdravil, in sicer v prvi polovici leta do 15. aprila in v drugi polovici leta do 15. oktobra ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani.
(2) Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke o zdravilih, razvrščenih v skupine na peti ravni ATC klasifikacije:
– ATC oznako zdravila;
– splošno ime zdravila;
– identifikacijsko oznako zdravila;
– lastniško ime zdravila;
– jakost, farmacevtsko obliko in pakiranje zdravila;
– ime imetnika dovoljenja za promet oziroma dovoljenja za promet s paralelno uvoženim zdravilom oziroma imetnika mnenja Evropske agencije za zdravila o paralelni distribuciji zdravila;
– številko in datum dovoljenja oziroma mnenja iz prejšnje alinee.
(3) Organ, pristojen za zdravila, na seznam medsebojno zamenljivih zdravil uvrsti vsa zdravila, za katera je na dan 1. marca oziroma 1. septembra zaključen postopek ugotavljanja medsebojne zamenljivosti v skladu z določbami tega pravilnika.

(1) Organ, pristojen za zdravila, lahko na podlagi odločitve iz 12. člena tega pravilnika umakne posamezno zdravilo s seznama medsebojno zamenljivih zdravil.
(2) Kadar ima odločitev o umiku zdravila s seznama medsebojno zamenljivih zdravil lahko vpliv na varovanje javnega zdravja, organ, pristojen za zdravila, to takoj objavi na svoji spletni strani in v najkrajšem možnem času izvede izredni postopek sprejema spremembe Sklepa o določitvi seznama medsebojno zamenljivih zdravil.

Ne glede na določbe tega pravilnika se šteje, da so zdravila iz Sklepa o določitvi seznama medsebojno zamenljivih zdravil (Uradni list RS, št. 52/08) medsebojno zamenljiva tudi po tem pravilniku, dokler organ, pristojen za zdravila, ne odloči drugače.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.