Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo (ZLS-UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07), 149. člena Zakona o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo (ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 3. člena Zakona o prekrških – uradno prečiščeno besedilo (ZP-1 – UPB4) (Uradni list RS, št. 3/07), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kranjska Gora (UVG, št. 11/95, 19/96 in 15/02), določb Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), ter 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 18. redni seji dne 27. 7. 2008 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
3. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega uporabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
5. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
6. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura:
7. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
8. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
9. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
10. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
11. uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije;
12. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;
13. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
14. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
15. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih javne gospodarske infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora;
16. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjeno oskrbi s pitno vodo.

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo s storitvami javnega podjetja Komunala Kranjska Gora, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji, v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in storitve javne službe;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda, s katerim upravlja, zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje in obnavljanje objektov in opreme javnega vodovoda in izvajanje investicij na objektih in opremi javnega vodovoda;
4. izvedbo priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod na stroške lastnikov priključkov;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari, ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnih virov za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. pripravo in izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. pripravo programa oskrbe s pitno vodo za naslednje leto;
13. občasno hidravlično modeliranje in modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, na določenem oskrbovalnem območju;
16. vodenje katastra javnega vodovoda v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture;
17. posredovanje podatkov katastra javnega vodovoda občini oziroma pooblaščencu za vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture;
18. vodenje evidenc v skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06);
19. pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta;
20. druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju Občine Kranjska Gora, razen na območjih, ki so nad 1.500 m nadmorske višine in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
V primerih, ko občina ne zagotavlja izvajanja storitev javne službe, se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3. vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja;
4. nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
5. monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
6. obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov;
7. meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero lastniki zasebnega vodovoda sklenejo pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca javne službe.

Objekti in oprema javnega vodovoda, v lasti posameznega uporabnika, ter pogoji za njihovo upravljanje in vzdrževanje, so:
1. vodovodni priključek, ki ga sestavljata spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim vodovodom in vodomerom, vključno s priključnim ventilom na glavni cevi, ali odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim.
Priključitev na javni vodovod lahko izvede samo upravljavec vodovoda.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve javne službe plačati v skladu z izdanim računom za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni cevovod.
2. interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od sekundarnega vodovoda ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam.
3. vodomerni jašek, ki je namenjen merilnemu mestu, mora biti za vse novogradnje izven stavbe, razen v primerih, ko to ni mogoče (npr. strnjena gradnja ob ulici ali cesti oziroma vodotoku, vgradnja v že obstoječe stavbe).
4. interni hidranti, interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, oprema za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.

Objekti in oprema javnega vodovoda so:
1. sekundarni vodovod:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na oskrbovalnem območju;
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov;
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
2. primarni vodovod:
– zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča;
– vodohrani;
– raztežilniki;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju.
3. magistralni vodovod:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, raztežilniki, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Na obstoječem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na sekundarni vodovod. Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod in mu posredovati pogoje za priključitev.
Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod, če ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Poselitvena območja oziroma njihovi deli, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve, morajo biti opredeljeni v programu komunalnega opremljanja naselij.

Upravljavec kot pristojni soglasodajalec lahko v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

Upravljavec je dolžan izvesti priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod in dobavljati vodo uporabniku, ko uporabnik predloži dokazilo o plačilu komunalnega prispevka in ustrezno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov.
Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na javnem vodovodu.

Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega vodovoda v roku enega meseca od pričetka uporabe pitne vode iz javnega vodovoda.

Za prenos sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so v lasti Občine Kranjska Gora ali v lasti drugih oseb javnega ali zasebnega prava, v upravljanje upravljavcu javne službe, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu v upravljanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan digitalni kataster vodovoda, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti ter urejena lastninska razmerja);
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje;
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom;
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun;
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna in diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav;
6. Postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji;
7. Voda, ki se zajema, mora biti zdravstveno ustrezna, zajetje mora imeti ustrezno kapaciteto.

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom priključenih na javni vodovod, ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave, in če ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno vodno dovoljenje.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico, brez povračila škode, prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, skladno s sprejetimi ukrepi za take primere.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu z izdanim soglasjem iz 11. člena tega odloka. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom.
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Stroški bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku in upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu javnega vodovoda za izvajanje vzdrževanja in rednega pregledovanja.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 20. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode,
– števnina,
– komunalni prispevek in
– sredstva občinskega proračuna.

Občinski svet daje soglasje k ceni za porabljeno pitno vodo in števnino daje na predlog upravljavca javnega vodovoda, če z drugimi predpisi ni določeno drugače.

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Kranjska Gora za preteklo leto.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih, po odčitku vsakega obračunskega vodomera, na vodovodnem priključku posebej.
Pri uporabnikih – fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, pri pravnih osebah pa mesečno, pri čemer se ne upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali posameznim uporabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve.

Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Upravljavec javnega vodovoda ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 3. člena tega odloka, naslednje obveznosti:
– zagotavljanje normalnega obratovanja javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljanje predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
– redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika;
– obveščanje uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno;
– odčitavanje vodomerov in redno obračunavanje stroškov po veljavnem ceniku;
– izdajanje soglasij in omogočanje priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
– organiziranje oskrbe s pitno vodo v primeru višje sile in poročanje o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
– letno spremljanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju in priprava programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– na javni vodovod se lahko priključijo le pod pogoji iz IV. poglavja tega odloka;
– redno vzdržujejo interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo, hišni priključek in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala;
– ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem;
– dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
– kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
– javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
– pisno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
– redno plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov;
– urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov;
– upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
– pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;
– povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

Izvajalci del morajo pred pričetkom vzdrževalnih del in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov ter ostale komunalne infrastrukture pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda in zagotoviti vzpostavitev vodovodnega omrežja in opreme v prvotno stanje. Upravljavci drugih infrastrukturnih objektov in naprav morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo elementi javnega vodovoda nepoškodovani.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda, služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor, v katerem je določen tudi način plačila.

V primeru poškodbe hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Stroške popravila poškodbe, ki jo je povzročil, bremenijo uporabnika.

Upravljavec lahko, z obvestilom, prekine dobavo vode uporabniku, na njegove stroške, v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov ali vpliva na kvaliteto pitne vode v javnem vodovodu;
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja, ali v nasprotju s soglasjem upravljavca;
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja;
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo;
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka;
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi;
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden;
9. če z odvodom odpadnih vod, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 9. točke tega člena.

Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljavec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda. O času trajanja prekinitve dobave vode mora pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.

V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

Z globo 1000 € se kaznuje upravljavec:
1. če ne izpolnjuje obveznosti iz 3. in 30. člena tega odloka,
2. če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode v nasprotju s 35. členom tega odloka.
Z globo 200 € se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Uporabnik javnega vodovoda se kaznujejo z globo, če:
1. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (9. člen);
2. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (9. člen);
3. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (15. člen);
4. ne izpolnjuje obveznosti iz 31. člena;
5. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 33. členom.
Z globo 1000 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo 200 € pa posameznik in odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 1000 € se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
1. ravna v nasprotju z 20. členom tega odloka,
2. ravna v nasprotju z 32. členom tega odloka.
Z globo 200 € se kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Uporabniki, ki niso vpisani v kataster uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šest mesecev od uveljavitve tega odloka.

Priključki obstoječih stavb se prenesejo v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda skladno s 7. členom tega odloka na podlagi sklenjene pogodbe najpozneje do 31. decembra 2010.

Uporabniki v obstoječih stavbah, ki še nimajo vgrajenega obračunskega vodomera plačujejo porabljeno vodo, do vgradnje vodomera, na podlagi povprečne porabe na prebivalca v preteklem letu v Občini Kranjska Gora.

Upravljavec mora do 31. 10. 2008 pripraviti ustrezne podlage za označitev oskrbovalnih območij, v skladu s 30. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06).

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v Občini Kranjska Gora (UVG št. 12/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.