Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja obseg vinogradniških površin in podpore za izkrčitev vinogradov za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL L št. 148 z dne 6. 6. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 479/2008/ES) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L št. 170 z dne 30. 6. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 555/2008/ES).

Izrazi v tej uredbi pomenijo naslednje:
1. pridelovalec je fizična ali pravna oseba, ki obdeluje vinograd in je vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register), v skladu s predpisom, ki ureja register;
2. pridelovalec za lastno uporabo je fizična oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja, vendar le za lastno uporabo, in letno pridela manj kakor 240 litrov vina na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva oziroma obdeluje manj kakor 0,02 ha vinograda na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva in ne več kakor 0,1 ha ali največ 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo.

(1) Obseg vinogradniških površin je seštevek površin obstoječih vinogradov za pridelavo grozdja v Republiki Sloveniji, vpisanih v register, obsega pravic za ponovno posaditev vinograda in obsega pravic za posaditev vinograda iz rezerve pravic, razen vinogradov pridelovalcev za lastno uporabo in vinogradov, namenjenih izključno raziskovalni dejavnosti, žlahtnenju ali izključno pridelavi razmnoževalnega materiala.
(2) Obseg vinogradniških površin, določen na dan 23. novembra 2003, je seštevek obsega vinogradov, vpisanih v register na dan 23. novembra 2003, in 5.609 ha vinogradov, ki so bili izkrčeni in namesto njih ni bil zasajen nov vinograd ter so v rezervi pravic za obnovo vinogradov iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: rezerva pravic).
(3) Obseg vinogradniških površin se uravnava s pravicami za obnovo vinogradov.

(1) Pravice za obnovo vinograda so pravice za ponovno posaditev vinograda, pravice za novo posaditev vinograda in pravice iz rezerve pravic.
(2) Pravice za ponovno posaditev vinograda se dodelijo v skladu z določili 92. člena Uredbe 479/2008/ES in 62. do 64. člena Uredbe 555/2008/ES.
(3) Pravice za novo posaditev vinogradov se dodelijo v skladu z določili 91. člena Uredbe 479/2008/ES in 60. člena Uredbe 555/2008/ES.
(4) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v skladu s 93. členom Uredbe 479/2008/ES in 65. členom Uredbe 555/2008/ES oblikuje rezervo pravic, ki vsebuje:
– pravice, ki izhajajo iz v preteklosti izkrčenih vinogradov,
– neizkoriščene pravice za obnovo vinograda in
– pravice za obnovo vinograda, ki so se jim pridelovalci pred iztekom roka za izkoriščenje pravice za obnovo vinograda pisno odpovedali.

(1) Pridelovalec pridobi pravice za obnovo vinograda na podlagi vloge za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda v skladu s predpisom, ki ureja register. Upravna enota, ki vodi register (v nadaljnjem besedilu: upravna enota), pridelovalcu dodeli pravice za obnovo vinograda hkrati z dovoljenjem za obnovo vinograda in pravice vpiše v register.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridelovalec pridobi pravice za ponovno posaditev vinograda, ko vinograd izkrči in to prijavi v register. Upravna enota na podlagi pridelovalčeve prijave izkrčitve vinograda dodeli pridelovalcu pravice za ponovno posaditev vinograda in jih vpiše v register.
(3) Pravice za obnovo vinograda iz rezerve pravic se pridelovalcu dodelijo le, če nima že dodeljenih pravic za obnovo vinograda, ki jih še ni uveljavil.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravna enota pravice za obnovo vinograda, ki se nanaša na obstoječe vinograde, ki še niso vpisani v register in jih želi pridelovalec vpisati v register, dodeli pridelovalcu tako, da pravice za obnovo vinogradov po uradni dolžnosti vpiše v register hkrati z vpisom vinograda v register.
(5) Na površinah, kjer je bila uveljavljena podpora za izkrčitev vinogradov iz III. poglavja te uredbe, ni mogoče pridobiti pravic za ponovno posaditev vinograda.
(6) Če je povpraševanje po pravicah za obnovo vinograda iz rezerve pravic tako veliko, da obstaja verjetnost, da pravic v rezervi zmanjka, določi minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), da lahko pridelovalci pravice za obnovo vinograda iz rezerve pravic dobijo le za plačilo. Način take pridobitve pravic iz rezerve in višino plačila določi minister.
(7) Nadzor nad izkrčitvijo vinogradov, na podlagi katere je dodeljena pravica za ponovno posaditev, izvaja v skladu z 81. členom Uredbe 555/2008/ES vinarska inšpekcija.

Pravice za obnovo vinograda vodi ministrstvo v registru, in sicer po pridelovalcih in v rezervi pravic, skupaj s podatkom o obdobju veljavnosti pravice.

(1) Pridelovalec uveljavi pravice za obnovo vinograda, ko posadi vinograd, za katerega je na podlagi teh pravic izdano dovoljenje za obnovo vinograda.
(2) Pravice za ponovno posaditev vinograda lahko pridelovalec uveljavi do 31. decembra 2015.
(3) Pravice za novo posaditev vinograda lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu dodelitve pravic za obnovo vinograda.
(4) Pravice za obnovo vinograda, dodeljene iz rezerve pravic, lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu dodelitve pravic za obnovo vinograda.
(5) Pridelovalec se pravicam za obnovo vinograda lahko pisno odpove pred iztekom roka iz drugega do četrtega odstavka tega člena.
(6) Odpovedane pravice za obnovo vinograda in tiste, ki jih pridelovalci niso uveljavili v predpisanem roku, ministrstvo prerazporedi v rezervo pravic.
(7) Če pravice iz rezerve pravic niso dodeljene do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene v rezervo pravic, se obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji zmanjša za obseg teh pravic.
(8) Pravice za ponovno posaditev vinograda lahko upravna enota prenese s pisnim soglasjem pridelovalca, ki ima pravico do ponovne posaditve, na drugega pridelovalca, če jih ta namerava porabiti za pridelavo kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, ali deželnih vin s priznano geografsko oznako.

Pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic se dodeljujejo po vrstnem redu vložitve popolnih vlog za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda, v skladu s predpisom, ki ureja register.

Ne glede na določbi prvega in tretjega odstavka 5. člena te uredbe se v posameznem letu ne dodelijo pravice za posaditev vinogradov iz rezerve pravic, če ministrstvo za posamezen vinorodni okoliš ali za celotno območje Republike Slovenije na podlagi podatkov iz registra o prodaji in zalogah vina ter podatkov iz tržnoinformacijskega sistema o cenah ugotovi, da so se:
– zaloge vina s slovenskim geografskim poreklom povečale za več kakor 60% nad običajnimi zalogami (triletno povprečje) ali
– cene vina s slovenskim geografskim poreklom realno znižale za več kakor 30% pod običajno ceno (primerjava triletnega povprečja za isto kategorijo vin).

(1) Podpora za izkrčitev vinograda se dodeli za vinograde, ki izpolnjujejo pogoje iz 100. člena Uredbe 479/2008/ES in 67. člena Uredbe 555/2008/ES.
(2) Podporo iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja pridelovalec, ki ima v register vpisan vinograd, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ali njegov naslednik v primeru smrti pridelovalca.
(3) Izkrčitev vinograda je popolna odstranitev vseh trsov na površini, posajeni s trto, in sicer tako, da so trsi posekani pod cepljenim mestom ali so izruvani. Če trsi niso cepljeni, jih je treba v celoti izruvati.
(4) Na površini, ki je predmet podpore za izkrčitev vinograda, do 31. decembra 2015 ni možno uveljavljati podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin v skladu z 11. členom Uredbe 479/2008/ES, razen če te površine kupi ali dolgoročno zakupi drug pridelovalec.

(1) Vlogo za podporo za izkrčitev vinograda mora pridelovalec posredovati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 15. septembra v vinskem letu, v katerem bo izvedena izkrčitev. Vloga mora vsebovati podatke iz obrazca, ki je kot priloga sestavni del te uredbe. Če gre za zemljišče v lasti države, pokrajine ali občine, mora pridelovalec pred oddajo vloge za podporo pridobiti soglasje lastnika zemljišča.
(2) Agencija na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka preveri izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje podpore in v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES z uporabo daljinskega zaznavanja določi površino, upravičeno do podpore, če se krči cel vinograd, ali pa opravi ogled na kraju samem, pri katerem izmeri zadevno površino, če se vinograd ne krči v celoti ali če meritve ni mogoče opraviti z daljinskim zaznavanjem.
(3) Agencija zavrne vloge, za katere se pri preverjanju iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev za uveljavljanje podpore.
(4) O površini, upravičeni do podpore, in predvideni višini podpore agencija obvesti pridelovalca v dveh mesecih po oddaji popolne vloge oziroma po določitvi enotnega odstotka odobritve prijavljenih zneskov s strani Evropske komisije, če je ta potrebna v skladu s četrtim odstavkom 102. člena Uredbe 479/2008/ES.

(1) Višina podpore za izkrčitev vinograda se določi v skladu s prilogo XV. Uredbe 555/2008/ES, na način iz 69. člena Uredbe 555/2008/ES. Podpora se izplača na podlagi preveritve iz drugega odstavka 11. člena te uredbe in se financira iz sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in se v posameznem proračunskem letu izplača do 15. oktobra.
(2) Če je v skladu s predpisom, ki ureja register, pridelovalec v register prijavljal le grozdje, se pri izračunu višine podpore upošteva 75% povprečni izplen stiskanja grozdja.

(1) Pridelovalec izkrči vinograd po prejemu obvestila iz četrtega odstavka 11. člena te uredbe in o opravljeni izkrčitvi obvesti agencijo, vendar najpozneje do 1. februarja v vinskem letu oddaje vloge za podporo.
(2) Agencija opravi ogled opravljene izkrčitve vinograda, pri katerem izmeri izkrčeno površino v skladu s 75. členom Uredbe 555/2005/ES in o tem sestavi zapisnik. Ogled ni potreben, če je bil opravljen v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe in lahko agencija izkrčitev ugotovi z daljinskim zaznavanjem.
(3) Agencija odloči o vlogah za podporo za izkrčitev vinograda najpozneje v dveh mesecih po prejemu obvestila o izkrčitvi iz prvega odstavka tega člena.

(1) Podatki o dodeljenih podporah za izkrčitev vinogradov se vodijo v evidenci agencije. Agencija podatke o izvedenih izkrčitvah vinogradov in dodeljenih podporah posreduje ministrstvu.
(2) Ministrstvo posredovane podatke iz prejšnjega odstavka in podatke o pravicah za obnovo vinogradov vodi v registru in jih posreduje Evropski komisiji.

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 7. člena te uredbe lahko pridelovalec pravice za ponovno posaditev vinograda, dodeljene v skladu z Uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08), uveljavi v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08).
(2) Šteje se, da so napovedi krčitve vinograda, vložene v skladu z Uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08), vložene kot vloge za podporo za izkrčitev vinograda v skladu s to uredbo.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08), drugi odstavek 8. člena Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08) pa se uporablja za pridelovalce, ki so jim bile pravice za ponovno posaditev vinograda dodeljene pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.