Na podlagi 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) in 137. člena v povezavi s 136. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči na delu vodnega telesa površinske vode:

+-----------+------+----------+-------------+-------+-----------------+
|Del vodnega|Občina|Koordinate|  Koordinate |Srednji|   Potencialna   |
|   telesa  | (ime)| gorvodne |   dolvodne  | pretok|     energija    |
|    (ime   |      | meje dela|  meje dela  |  dela |   dela vodnega  |
| površinske|      |  vodnega |   vodnega   |vodnega|      telesa     |
|  vode, na |      |  telesa  |    telesa   | telesa|Wp               |
| kateri je |      |Yzg /Xzg /|Ysp /Xsp /Hsp|   Q   |    (MWh/leto)   |
|del vodnega|      |    Hzg   |             | (m3/s)|                 |
| telesa, ki|      |          |             |       |                 |
|     se    |      |          |             |       |                 |
| uporablja |      |          |             |       |                 |
|     za    |      |          |             |       |                 |
|proizvodnjo|      |          |             |       |                 |
|           |      |          |             |       |                 |
| električne|      |          |             |       |                 |
| energije) |      |          |             |       |                 |
+-----------+------+----------+-------------+-------+-----------------+
|  Lobnica  | Ruše |  538 524 |   538 365   |  1,39 |      614,5      |
|           |      |  154 222 |   154 412   |       |                 |
|           |      |   302,5  |    292,5    |       |                 |
+-----------+------+----------+-------------+-------+-----------------+

(2) Koordinate iz preglednice iz prejšnjega odstavka so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss-Krügerjevi projekciji) in odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1 : 5000.
(3) Del vodnega telesa površinske vode, za katerega se podeli koncesija, je del vodnega telesa med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinski vodi.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna) je po merilih iz uredbe, ki ureja pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, razvrščena med mikroelektrarne, male ali srednje elektrarne;
2. kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg);
3. kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp);
4. potencialna energija dela vodnega telesa Wp, izražena v MWh, je ocena energije, ki je v povprečju v koledarskem letu razpoložljiva za proizvodnjo električne energije;
5. pretok dela vodnega telesa Q, izražen v m3/s, je ocena pretoka dela vodnega telesa, ki je v povprečju v koledarskem letu razpoložljiv za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar lahko rabi del vodnega telesa površinskih voda iz 1. člena te uredbe izključno za proizvodnjo električne energije, ki jo mora v celoti oddati v javno električno omrežje.

(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba registrirana za proizvodnjo električne energije,
– da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve,
– da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali likvidacijski postopek, ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe in
– da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa ali v teku javnega razpisa ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, oziroma mu ni bila izdana sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva.
(2) Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim osebam hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in imajo sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju pri izkoriščanju vodnega telesa za proizvodnjo električne energije z določenimi pravicami ter obveznostmi pogodbenih strank.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične in pravne osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

(1) Koncesionar sme odvzemati vodo iz površinske vode iz preglednice iz 1. člena te uredbe za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni le, kadar je naravni pretok površinske vode na kraju odvzema večji od ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) Kadar se pretok površinske vode zaradi naravnih razmer zmanjša pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti odvzem vode in ustaviti proizvodnjo električne energije.
(3) Vrednost Qes določi koncedent, obveznosti koncesionarja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena pa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(4) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nemoteno izvajanje vodne pravice do rabe površinske vode drugih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,
– izvedbo objektov in naprav brez vpliva na kakovost površinskih voda ter vodni režim in omogočanje selitve vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo ter trajanjem koncesije,
– smotrno porabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje tako, da bo omogočena najmanjša poraba prostora, snovi in energije med gradnjo ter obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti ter načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– popolno vkopanost tlačnega cevovoda v celotni dolžini cevovoda,
– popolno vkopanost kabla za priključitev na električno distribucijsko omrežje v celotni dolžini kabla, razen če zaradi prečkanja cestne ali druge infrastrukture to ekonomsko ni upravičeno,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, če je tako določeno v prostorskih ureditvah na tem območju,
– ohranjanje biotske raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(5) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za proizvodnjo električne energije.
(6) Za ureditev, vzpostavitev novega in nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode.

(1) Koncesija se podeli za 30 let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, kot jih določata zakon, ki ureja vode, in koncesijska pogodba.
(4) Če koncedent koncesije ne podaljša ali če koncesionar podaljšanja koncesije ne zahteva, se mora koncesionar s koncedentom najpozneje v šestih mesecih po prenehanju koncesije dogovoriti o prenosu energetskega objekta v last koncedenta ali pa v istem roku na svoje stroške odstraniti energetski objekt, vključno s cevovodi in električnimi kabli za priključitev na električno distribucijsko omrežje.

(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto porabe vode posebej, dokler traja koncesija.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti za pridobljeno električno energijo, ki jo koncesionar doseže na trgu.

(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občine, na območju katere je del vodnega telesa površinske vode iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se za hidroelektrarno iz preglednice v prvem odstavku 1. člena te uredbe med državo in občino Ruše razdeli v razmerju 50 : 50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.

(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine pridobljene električne energije.
(2) Letna količina pridobljene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu proizvedena v hidroelektrarni.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka najmanj 4,2 odstotka povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene električne energije.

(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu proizvedena v hidroelektrarni.
(2) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo daje koncesionar neposredno elektrodistribucijskemu podjetju pod pogoji kvalificiranega proizvajalca električne energije s hidroelektrarno z električno močjo nad 1 MW, pri čemer se upošteva v skladu s predpisom, ki ureja odkup elektrike od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, razlika v prodajni ceni elektrike glede na čas obratovanja hidroelektrarne.
(3) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta sporočiti vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

(1) Koncesionar mora po poteku prvega leta, v katerem je začel proizvodnjo električne energije na podlagi te uredbe, najpozneje do 31. januarja naslednjega leta poslati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere mora plačevati za koncesijo po tej uredbi, mora sporočiti agenciji podatke, potrebne za izračun, v 30 dneh po prenehanju uporabe vode za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, poslanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izdala račun za plačilo za koncesijo.

(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
(3) Plačilo prve akontacije v letu je treba poravnati do zadnjega delovnega dneva v juniju, druge akontacije v letu pa do zadnjega delovnega dneva v decembru.
(4) Morebitna razlika med zneskom plačila za koncesijo, vplačanim z akontacijo, in višino plačila za koncesijo se mora nakazati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tistem, ko je agencija koncesionarju izdala poračun plačil za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni sporočil podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo, v predpisanem roku ali je poslal napačne podatke, agencija za določitev višine plačila za koncesijo uporabi podatke o porabi vode iz svojih evidenc.

Koncesionar krije vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe, to je vse stroške zaradi obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in vse nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi proizvodnje električne energije.

Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede agencija.

(1) Javni razpis vsebuje navedbe o:
– vsebini koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– prvinah, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in trajanju koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbiro koncesionarja,
– merilih in postopku za izbiro koncesionarja,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
(2) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo le prijave s ponujenim plačilom koncesijske dajatve, katere višina mora biti usklajena z določbo tretjega odstavka 9. člena te uredbe.
(3) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– ponujena višina plačila za koncesijo,
– razpoložljivost z zemljišči, ki omogočajo izvajanje koncesije,
– predviden čas gradnje objektov, potrebnih za izvajanje koncesije,
– popolnost in kvaliteta idejne zasnove,
– strokovna usposobljenost za zagotovitev obratovanja objekta,
– finančna in poslovna sposobnost.
(4) Natančnejši način uporabe oziroma vrednotenja meril za izbiro koncesionarjev je sestavni del razpisne dokumentacije.
(5) Izpolnjevanje meril in pogojev za podelitev koncesije pri posameznem ponudniku se ugotavlja na podlagi dokumentov, priloženih v ponudbi.

(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
(2) Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti vsebuje vse v razpisu določene sestavine.
(3) Javni razpis je uspešen, če se prijavi vsaj en ponudnik.
(4) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
(5) Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Koncesijsko pogodbo po pooblastilu vlade podpiše direktor agencije.
(3) Ob neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Nadzor nad vplačili koncesijske dajatve opravljajo inšpektorji, pristojni za javne finance.

Javni razpis iz 17. člena te uredbe se objavi najpozneje tri mesece po uveljavitvi te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.