Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) in tretjega odstavka 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – ur. p. b., 17/08 in 58/08) je Ustavno sodišče na 15. upravni seji 30. 6. 2008 sprejelo
P R A V I L N I K
o pogojih in postopku za napredovanje sodnega osebja Ustavnega sodišča v plačne razrede
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(predmet urejanja)
S tem pravilnikom Ustavno sodišče določa pogoje, postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje sodnega osebja Ustavnega sodišča v plačne razrede.
2. člen
(podlaga za odločanje)
Podlaga za odločanje o napredovanju sodnih oseb v višji plačni razred na delovnem mestu (v nadaljevanju napredovanje) je ocena dela.
II. OCENA DELA IN MERILA OCENJEVANJA
3. člen
(osebna veljavnost)
Ocena dela se določi za vse sodno osebje ne glede na možnost napredovanja v plačne razrede.
4. člen
(rok za določitev ocene dela)
(1) Ocene dela se določijo za obdobje treh let (v nadaljevanju ocenjevalno obdobje), in sicer praviloma do 15. marca za pretekla koledarska leta.
(2) Za sodnice oziroma sodnike (v nadaljevanju sodnik), dodeljene na delo na Ustavno sodišče, se ocena dela izdela za obdobje, ki ga določa zakon, ki ureja sodniško službo.
5. člen
(seznanitev z oceno dela)
(1) Generalna sekretarka ali generalni sekretar (v nadaljevanju generalni sekretar) oziroma direktorica ali direktor službe (v nadaljevanju direktor službe) glede na to, kdo izmed njiju opravlja funkcijo predstojnika državnega organa, s sodno osebo v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena opravi razgovor, na katerem jo seznani z oceno dela v ocenjevalnem obdobju.
(2) Ocena dela je obrazložena in se hrani v osebnem spisu. Oceno dela za sodnike, dodeljene na delo na Ustavno sodišče, predloži generalni sekretar tudi personalnemu svetu pristojnega sodišča in predsednici oziroma predsedniku sodišča, kjer je dodeljeni sodnik opravljal sodniško službo.
6. člen
(pogoji za določitev ocene dela v ocenjevalnem obdobju)
(1) V ocenjevalnem obdobju se ocenijo sodne osebe, ki so opravljale delo v tem obdobju.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določi ocena dela za sodno osebo po izteku prvega leta od začetka zaposlitve v sekretariatu Ustavnega sodišča.
7. člen
(določitev ocene dela v primeru odsotnosti z dela)
Za sodno osebo, za katero se ob preverjanju možnosti za napredovanje ugotovi, da je dejansko opravljala delo manj kot tri leta od začetka zaposlitve oziroma od izteka zadnjega napredovalnega obdobja zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja starševskega dopusta ali zaradi zdravstvenih in drugih upravičenih razlogov v posameznem koledarskem letu, se določi ocena za ocenjevalno obdobje na podlagi kakovosti in obsega dejanskega opravljanja dela.
8. člen
(ocene dela)
(1) Ocena dela v ocenjevalnem obdobju se oceni z ocenami dela nezadovoljivo, zadovoljivo, dobro in odlično.
(2) Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanji glede na merila ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(3) Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno v skladu s pričakovanji in delno pod pričakovanji glede na merila ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(4) Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na merila ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(5) Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
9. člen
(merila za določitev ocene dela)
Sodne osebe se v ocenjevalnem obdobju ocenjujejo glede na:
– rezultate dela,
– samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
– zanesljivost pri opravljanju dela,
– kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter
– druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
10. člen
(merilo doseženih rezultatov dela)
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu doseženih rezultatov dela se upoštevata kakovost in količina opravljenega dela. Pri sodnih osebah, ki neposredno organizirajo, razporejajo in nadzirajo delo drugih sodnih oseb, se upošteva tudi doseženo razmerje med pričakovanimi in doseženimi cilji posamezne organizacijske enote.
11. člen
(merila samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti pri opravljanju dela)
(1) Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu samostojnosti se upošteva raven samostojnosti pri izvajanju nalog glede na potrebo po dajanju natančnih navodil in po nadzorovanju.
(2) Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu ustvarjalnosti se upoštevata ustvarjalnost in kvaliteta pri opravljanju nalog, predlaganje novih ali izboljšanje obstoječih metod dela ter dajanje koristnih pobud in predlogov, ki prispevajo k večji učinkovitosti izvedbe nalog.
(3) Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu natančnosti pri opravljanju dela se upošteva zlasti pogostost napak pri opravljanju dela.
12. člen
(merilo zanesljivosti pri opravljanju dela)
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu zanesljivosti pri opravljanju dela se upoštevajo zlasti redno in pravilno izpolnjevanje obveznosti, ter popoln in točen prenos informacij, pomembnih za izvajanje nalog.
13. člen
(merili kvalitete sodelovanja in organizacije dela)
(1) Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu kvalitete sodelovanja se upoštevajo zlasti sposobnost medsebojnega sodelovanja, odnos do strank in sodelavcev, pri vodjih organizacijskih enot pa tudi sposobnosti motiviranja, sposobnost preprečevanja in obvladovanja težavnih oziroma konfliktnih situacij.
(2) Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu organizacije dela se upoštevajo zlasti organizirano in načrtovano izkoriščanje delovnega časa glede na vsebino nalog in postavljene roke ter prilagoditev nepredvidenim okoliščinam.
14. člen
(merilo drugih sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela)
(1) Pri ocenjevanju delovne uspešnosti po merilu drugih sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela se lahko upoštevajo posamezne posebne lastnosti oziroma znanja sodne osebe, ki lahko bistveno prispevajo k izboljšanju kvalitete in učinkovitosti dela Ustavnega sodišča.
(2) Če se pri ocenjevanju delovne uspešnosti upošteva kriterij iz prejšnjega odstavka, se oceno dela vpiše ocenjevana lastnost oziroma posebnost, ki je bila upoštevana.
15. člen
(upoštevanje ocene uspešnosti dela)
(1) Pri določitvi ocene dela se upošteva ocenjena uspešnost dela na podlagi seštevka števila točk, ki jih je sodna oseba dosegla z ovrednotenjem kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, ki so:
– znanje in strokovnost,
– kakovost in natančnost,
– odnos do dela in delovnih sredstev,
– obseg in učinkovitost dela in
– inovativnost.
(2) Delovna uspešnost iz prejšnjega odstavka se ocenjuje na način, določen s kolektivno pogodbo za javni sektor.
III. NAPREDOVANJE
16. člen
(število napredovanj)
Sodne osebe napredujejo za največ pet plačnih razredov glede na razpon plačnih razredov, ki je določen v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanju in napredovanju v nazivih v Sekretariatu Ustavnega sodišča. Na delovnih mestih namestnik generalnega sekretarja, pomočnik generalnega sekretarja, direktor službe in predstojnik službe ni mogoče napredovanje v plačnih razredih.
17. člen
(odločanje o napredovanju)
(1) Generalni sekretar oziroma direktor službe preverita izpolnjevanje pogojev za napredovanje vsaka tri leta od začetka zaposlitve oziroma od izteka zadnjega napredovalnega obdobja.
(2) O napredovanju v višji plačni razred odloči Personalna komisija Ustavnega sodišča (v nadaljevanju Personalna komisija) na predlog generalnega sekretarja oziroma direktorja službe glede na to, kdo izmed njiju opravlja funkcijo predstojnika državnega organa.
18. člen
(pogoji za napredovanje in napredovalna obdobja)
(1) Sodna oseba napreduje za en plačni razred, če je njeno delo ocenjeno najmanj z oceno dela dobro.
(2) Sodna oseba lahko napreduje za dva plačna razreda hkrati, če je njeno delo ocenjeno z oceno dela odlično.
19. člen
(napredovanje)
(1) Sodna oseba napreduje z dnem, ki je določen v odločitvi o napredovanju.
(2) Od dneva napredovanja po prejšnjem odstavku začne teči novo napredovalno obdobje.
IV. DOLOČITEV OCENE DELA, NJEN PREIZKUS IN ODLOČITEV O NAPREDOVANJU
20. člen
(določitev ocene dela)
(1) Za sodno osebje, ki opravlja naloge na uradniških delovnih mestih, ki se izvajajo v položaju, določi oceno dela generalni sekretar.
(2) Za sodno osebje strokovne službe določi oceno dela generalni sekretar na predlog namestnika generalnega sekretarja in na predlog pomočnikov generalnega sekretarja.
(3) Za sodno osebje službe za analize in mednarodno sodelovanje, službe za dokumentacijo in informatiko in glavne pisarne določi oceno dela generalni sekretar na predlog predstojnic oziroma predstojnikov služb (v nadaljevanju predstojnik službe) in vodje glavne pisarne.
(4) Generalni sekretar lahko pooblasti za določitev ocene dela po prejšnjih odstavkih namestnika ali pomočnika generalnega sekretarja ali predstojnika službe.
(5) Za sodno osebje službe za splošne in finančne zadeve določi oceno dela direktor službe na predlog sodnih oseb, ki neposredno organizirajo, razporejajo in nadzirajo delo sodnih oseb.
21. člen
(zahteva za določitev ocene dela oziroma za njen preizkus)
(1) Če ocena dela ni izdelana tri mesece po izteku ocenjevalnega obdobja, lahko sodna oseba zahteva, naj se ocena dela izdela. Generalni sekretar ali direktor službe glede na to, kdo izmed njiju opravlja funkcijo predstojnika državnega organa (v nadaljevanju predstojnik državnega organa), določi oceno dela v 30 dneh od vložitve zahteve. Če ocena dela ni izdelana v tem roku, lahko sodna oseba po izteku tega roka zahteva od Personalne komisije, naj predstojniku državnega organa naroči izdelavo ocene dela.
(2) Če sodna oseba zahteva preizkus ocene dela, se ta opravi pred Personalno komisijo, če preizkus zahteva sodna oseba, ki je na položaju oziroma svetovalka ali svetovalec Ustavnega sodišča. Predstojnik državnega organa, ki je določil oceno dela, ne sodeluje pri odločanju Personalne komisije o zahtevi za preizkus ocene dela. V drugih primerih se preizkus ocene dela opravi pred komisijo, ki jo glede na svoje pristojnosti imenujeta generalni sekretar oziroma direktor službe.
22. člen
(dodatek k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep o določitvi plačnega razreda)
(1) Ob napredovanju v višji plačni razred se sklene dodatek k pogodbi o zaposlitvi (v nadaljevanju dodatek).
(2) Dodatek vsebuje število plačnih razredov napredovanja na delovnem mestu oziroma v nazivu in plačni razred osnovne plače sodne osebe ter podlago za določitev osnovne plače in višino njenih posameznih delov.
(3) Predlog dodatka mora biti sodni osebi predložen v podpis najkasneje 15 dni po odločitvi Personalne komisije.
(4) Če sodna oseba odkloni podpis dodatka k pogodbi, ji Personalna komisija izda sklep o napredovanju, zoper katerega je dovoljena pritožba.
(5) O pritožbi odloča Komisija za pritožbe Ustavnega sodišča.
V. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
(prevedba letnih ocen dela)
(1) V napredovalno obdobje po tem pravilniku se šteje tudi obdobje od zadnjega napredovanja pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Letne ocene dela, določene po splošnih aktih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega pravilnika, predstojnik državnega organa ob prvem preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje upošteva kot sestavni del ocene dela po tem pravilniku.
24. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi na oglasni deski Ustavnega sodišča in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: Su-V-24/08-8
Datum: 30. 6. 2008
Jože Tratnik l.r.
Predsednik
