Na podlagi 2. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarstvo

S tem pravilnikom se določajo vrste, postopki in roki pregledov in preskusov tlačne opreme, sklopov in enostavnih tlačnih posod (v nadaljnjem besedilu: oprema pod tlakom) pri dajanju v uporabo in v uporabi. Pravilnik določa tudi dolžnosti uporabnika in organa za periodične preglede v okviru zagotavljanja varne uporabe opreme pod tlakom.

Oprema pod tlakom je v skladu s tem pravilnikom oprema pod tlakom, ki je bila proizvedena in dana na trg ali v uporabo skladno s Pravilnikom o tlačni opremi (Uradni list RS, št. 15/02, 47/02, 54/03, 114/03 in 138/06; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o tlačni opremi) ali Odredbo o enostavnih tlačnih posodah (Uradni list RS, št. 11/02 in 138/06; v nadaljnjem besedilu: Odredba o enostavnih tlačnih posodah) ter oprema pod tlakom, ki je bila proizvedena in dana na trg ali v uporabo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zgoraj navedenih predpisov.

Uporabnik opreme pod tlakom (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik opreme pod tlakom.

(1) Oprema pod tlakom se glede na stopnjo nevarnosti razvršča v:
– opremo z nizko stopnjo nevarnosti in
– opremo z visoko stopnjo nevarnosti.
(2) Razvrstitev opreme opravi uporabnik ali organ za periodične preglede glede na vrsto opreme pod tlakom, vrsto fluida in parametre uporabe v skladu s Prilogo I, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(1) Uporabnik opreme pod tlakom z nizko stopnjo nevarnosti je odgovoren za njeno varno uporabo. Upoštevati mora navodila proizvajalca o vgradnji, zagonu, uporabi in vzdrževanju te opreme. Opravljati mora preglede in preskuse, ki jih določi proizvajalec opreme pod tlakom in jih ustrezno dokumentirati. Dokumentacija o pregledih in preskusih mora biti vedno na vpogled pristojnemu organu za nadzor.
(2) Uporabnik opreme pod tlakom z nizko stopnjo nevarnosti ni dolžan obvestiti ministrstva, pristojnega za trg (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) o pričetku in prenehanju uporabe tovrstne opreme.

(1) Uporabnik opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti mora:
– zagotoviti uvodni pregled opreme pod tlakom, skladno z 18. členom tega pravilnika;
– zagotoviti periodično pregledovanje opreme pod tlakom, skladno z 19. členom tega pravilnika;
– v osmih dneh obvestiti ministrstvo o pričetku in prenehanju uporabe opreme pod tlakom;
– v osmih dneh obvestiti ministrstvo o vsaki spremembi podatkov, ki jih vsebuje evidenčni list;
– v primeru spremembe uporabnika predati novemu uporabniku evidenco opreme pod tlakom in pripadajočo dokumentacijo.
(2) Uvodni in periodični pregledi opreme pod tlakom se lahko izvajajo le na osnovi sklenjene pisne pogodbe med uporabnikom in organom za periodične preglede.
(3) Obvestilo iz tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena pošlje uporabnik ministrstvu na izpolnjenem evidenčnem listu, katerega obrazec je določen s Prilogo IV, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(1) Organ za periodične preglede je pravna ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki pridobi pooblastilo ministrstva za opravljanje pregledov opreme pod tlakom.
(2) Pogoj za pridobitev pooblastila iz prejšnjega odstavka je pridobitev akreditacijske listine na osnovi standarda SIST EN ISO/IEC 17020 za področja opreme pod tlakom, ki so predmet pooblastila. Organ za periodične preglede mora izpolnjevati tudi minimalne pogoje, določene v Prilogi II, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Organ za periodične preglede mora svoje naloge opravljati v skladu s tem pravilnikom in odločbo, s katero mu je bilo podeljeno pooblastilo. V nasprotnem primeru mu ministrstvo lahko pooblastilo odvzame.
(4) Organ za periodične preglede lahko za določene aktivnosti ali dodatne specifične preskuse v okviru izvajanja pregledov (npr. priprava opreme pod tlakom za pregled, ultrazvočne meritve, radiografija ipd.) pogodbeno najame drugo pravno ali fizično osebo.
(5) Organ za periodične preglede mora zavarovati svojo odgovornost za primer strokovne napake, s katero lahko uporabniku povzroči neposredno ali posredno škodo.
(6) Organ za periodične preglede mora v primeru, da v okviru svojih aktivnosti ugotovi nepravilnosti, ki lahko resno ogrozijo varno uporabo opreme pod tlakom oziroma predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje in v primeru, ko uporabnik ne zagotovi pregleda opreme pod tlakom skladno z določbami tega pravilnika, obvestiti pristojni inšpektorat Republike Slovenije za področje energetike.

(1) Organ za periodične preglede v okviru izvajanja pregledov preverja ali so izpolnjene zahteve za varno uporabo opreme pod tlakom, določene v dokumentaciji proizvajalca, tem pravilniku in predpisih, v skladu s katerimi je bila oprema pod tlakom proizvedena in dana na trg ali v uporabo.
(2) Po vsakem opravljenem pregledu izda organ za periodične preglede uporabniku poročilo o opravljenem pregledu. Poročilo mora vsebovati rezultate pregledov in ustrezna pojasnila, potrebna za razumevanje in tolmačenje rezultatov. Rezultate, ki jih organ za periodične preglede prejme od pod pogodbenika, je potrebno jasno označiti.
(3) V primeru da oprema pod tlakom izpolnjuje zahteve za varno uporabo, organ za periodične preglede uporabniku izda tudi potrdilo o opravljenem pregledu. Obrazec potrdila je določen s Prilogo V, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(4) V primeru, da uporabnik zamenja organ za periodične preglede, mora novi organ obvestiti prejšnjega o zamenjavi. To stori tako, da mu posreduje kopije ustrezno spremenjenih evidenčnih listov, podpisanih s strani uporabnika. Po prejemu obvestila mora prejšnji organ za periodične preglede predati evidenco opreme pod tlakom in pripadajočo dokumentacijo novemu organu za periodične preglede.

(1) Organ za periodične preglede mora, po uspešno opravljenem pregledu, na opremo pod tlakom na vidno mesto namestiti nalepko o pregledu. Na nalepki morajo biti navedeni logotip organa za periodične preglede, evidenčna številka opreme pod tlakom in datum naslednjega predvidenega periodičnega pregleda.
(2) Dihalne aparate in prenosne gasilne aparate se primerno označi z nalepko in/ali žigom, s katerih je razvidno, kateri organ za periodične preglede je opravil pregled in/ali preskus in datum naslednjega predvidenega periodičnega pregleda. Za dihalne in prenosne gasilne aparate se poročilu o pregledu priloži seznam pregledane opreme pod tlakom.
(3) Varnostne ventile se, zaradi posebne časovne dinamike preskušanja, označi s posebno nalepko ali drugo ustrezno pritrjeno oznako, na kateri je naveden datum naslednjega funkcionalnega preskusa in organ za periodične preglede, ki je opravil funkcionalni preskus.

(1) Evidenco opreme pod tlakom vodi organ za periodične preglede v sodelovanju z uporabnikom.
(2) Evidenca opreme pod tlakom se mora voditi ločeno za vsako enoto opreme pod tlakom, ki ima svojo evidenčno številko.
(3) Evidenca opreme pod tlakom vsebuje vse potrebne podatke za identifikacijo opreme pod tlakom, zapisnike o vseh vrstah opravljenih pregledov ter ostalo dokumentacijo o vseh spremembah, aktivnostih in ukrepih, ki se na opremi pod tlakom izvršijo v obdobju njene uporabe.
(4) Organ za periodične preglede in uporabnik morata, za določeno enoto opreme pod tlakom, hraniti vsak svoj izvod evidence opreme pod tlakom ter ostale pripadajoče dokumente z identično vsebino in jo, na zahtevo pristojnega organa za nadzor, dati na vpogled. Dokumentacijo o opremi pod tlakom je potrebno hraniti do izločitve opreme pod tlakom iz uporabe.

(1) Katalog ukrepov izdela organ za periodične preglede, v sodelovanju z uporabnikom, v okviru uvodnega pregleda. Pri tem mora obvezno upoštevati navodila za vgradnjo, zagon, uporabo in vzdrževanje opreme pod tlakom, ki jih izdela proizvajalec.
(2) Katalog ukrepov je zbir ukrepov, ki so potrebni, da bi se v največji možni meri izognili nevarnostim, ki bi lahko ogrozile varno uporabo opreme pod tlakom. Izvajanje teh ukrepov omogoča identifikacijo okvar ali odpovedi preden pride do večjih škodljivih vplivov na varno uporabo opreme pod tlakom.

(1) Program periodičnih pregledov opreme pod tlakom določi organ za periodične preglede, v sodelovanju z uporabnikom, v okviru uvodnega pregleda.
(2) Na podlagi obratovalnih zahtev in tehničnih značilnosti opreme pod tlakom organ za periodične preglede uvrsti opremo pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti v enega od naslednjih programov periodičnih pregledov:
– predpisan program periodičnih pregledov ali
– poseben program periodičnih pregledov.
(3) Kolikor organ za periodične preglede med uporabo opreme pod tlakom ugotovi, da predpisan program periodičnih pregledov ne ustreza več dejanskemu stanju, mora o tem obvestiti uporabnika, le-ta pa proizvajalca opreme pod tlakom in njegov priglašeni organ oziroma, če proizvajalca te opreme ni več, ustrezen priglašeni organ, ki po potrebi spremeni oziroma dopolni navodila za uporabo in za opremo pod tlakom pripravi poseben program periodičnih pregledov.

(1) V skupino opreme pod tlakom, za katero se periodični pregledi opravljajo v skladu s predpisanim programom, sodi vsa oprema pod tlakom, za katero proizvajalec ni izdelal posebnega programa periodičnih pregledov.
(2) Obseg in roki periodičnih pregledov za skupine opreme pod tlakom s predpisanim programom so določeni v Prilogi III, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(1) Poseben program pregledov izdela proizvajalec opreme pod tlakom. V njem določi obseg in roke periodičnih pregledov.
(2) Če proizvajalec za opremo pod tlakom izdela poseben program periodičnih pregledov se mora le-to pregledovati po njegovem programu.

(1) Ministrstvo vodi seznam opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: seznam opreme pod tlakom).
(2) Seznam opreme pod tlakom tvorijo ustrezno izpolnjeni evidenčni listi, ki jih ministrstvu, za vsako enoto opreme pod tlakom v uporabi, posredujejo uporabniki ali organi za periodične preglede, ki imajo z uporabniki sklenjeno ustrezno pisno pogodbo.
(3) Obrazec evidenčnega lista je določen s Prilogo IV in vsebuje osnovne podatke za identifikacijo določene enote opreme pod tlakom.

(1) Ministrstvo vsaki enoti opreme pod tlakom dodeli evidenčno številko.
(2) Evidenčna številka predstavlja identifikacijsko številko enote opreme pod tlakom. Ministrstvo jo določi na osnovi ustrezno izpolnjenega evidenčnega lista, ki, skladno s 6. členom tega pravilnika, predstavlja obvestilo uporabnika o začetku uporabe opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti. Dodeljeno evidenčno številko ministrstvo posreduje uporabniku.
(3) Evidenčna številka mora biti, skladno z 9. členom tega pravilnika, navedena tudi na nalepki, ki jo organ za periodične preglede namesti na vidno mesto na opremo pod tlakom po vsakem opravljenem periodičnem pregledu.

Organ za periodične preglede lahko opravlja naslednje vrste pregledov:
1. Uvodni pregled
2. Periodični pregled
3. Izredni pregled.

(1) Uvodni pregled opreme pod tlakom opravi organ za periodične preglede v okviru:
– postopka dajanja nove opreme pod tlakom v uporabo,
– postopka prevzema opreme pod tlakom v uporabi v pogodbeno razmerje za opravljanje periodičnih pregledov.
(2) Organ za periodične preglede mora v okviru uvodnega pregleda preveriti:
– obstoječo evidenco opreme pod tlakom,
– dokumentacijo o skladnosti opreme z bistvenimi varnostnimi zahtevami in ostalo dokumentacijo proizvajalca opreme pod tlakom,
– upoštevanje navodil proizvajalca za vgradnjo, zagon, uporabo in vzdrževanje opreme pod tlakom,
– skladnost postavitve opreme pod tlakom z dokumentacijo proizvajalca,
– skladnost varovalne opreme z dokumentacijo proizvajalca.
(3) Organ za periodične preglede mora v okviru uvodnega pregleda izdelati katalog ukrepov in določiti program periodičnih pregledov opreme pod tlakom.

(1) Periodični pregled izvaja organ za periodične preglede v določenih časovnih presledkih, ki jih, s posebnim programom pregledov, določi proizvajalec opreme pod tlakom. V kolikor tega proizvajalec ne stori, velja za opremo pod tlakom predpisan programom pregledov, določen v Prilogi III tega pravilnika.
(2) Periodični pregled obsega naslednje vrste pregledov in preskusov:
– zunanji pregled,
– notranji pregled,
– trdnostni preskus ali drug enakovreden, ustrezno validiran preskus,
– druge potrebne preskuse.
(3) Pred izvedbo periodičnega pregleda mora uporabnik obvestiti organ za periodične preglede o vseh pomanjkljivostih ali morebitnih poškodbah opreme pod tlakom, do katerih je prišlo med njeno uporabo.
(4) V času izvajanja periodičnega pregleda je potrebno upoštevati vse varnostne zahteve, ki jih predpisal proizvajalec oziroma jih določajo predpisi za to področje.
(5) Periodični pregled je opravljen v roku, če je opravljen v skladu s programom periodičnih pregledov do konca leta, v katerem je periodični pregled potrebno opraviti.
(6) Rok do naslednjega periodičnega pregleda začne teči z letom proizvodnje opreme pod tlakom oziroma z letom, v katerem je bil opravljen izredni pregled opreme pod tlakom.

(1) Z zunanjim pregledom se ugotavlja stanje opreme pod tlakom, pregleduje se ustreznost in funkcionalnost varnostne in druge opreme ter stanje prostora oziroma mesta postavitve opreme pod tlakom.
(2) Zunanji pregled se izvaja kot vizualen pregled. Če rezultat vizualnega pregleda ne zadošča za varnostno-tehnično oceno opreme pod tlakom je potrebno opraviti še druge preglede in preskuse.
(3) Uporabnik in organ za periodične preglede se lahko dogovorita, da se zunanji pregled izvede po delih, če tak pristop zahtevajo pogoji uporabe in za to ni varnostno-tehničnih zadržkov.
(4) Sestavni del zunanjega pregleda je lahko tudi preskus tesnosti. Preskus tesnosti se opravi na opremi pod tlakom, kadar se preverja njena sposobnost zadrževanja fluida. Preskus tesnosti se izvede po enakem postopku kot pri preskusu tesnosti nove opreme pod tlakom. Uporabi se lahko tudi standardiziran ali drug enakovreden preskus tesnosti.
(5) Zunanji pregled cevovodov služi za varnostno-tehnično oceno zunanjega stanja cevovoda ob upoštevanju posledic uporabe in pogojev postavitve in obsega preveritev:
– namenske uporabe,
– obstoječega stanja v primerjavi s stanjem v trenutku prvega obratovalnega preskusa,
– vzdrževanja cevovoda,
– stanja varnostne opreme in drugih varovalnih delov opreme.
(6) Delni zunanji pregledi cevovodov zadoščajo, če je mogoče iz njihovih rezultatov po analogiji sklepati na celotno varnostno stanje cevovoda. Zajeti morajo reprezentativne dele cevovodov.
(7) Izolirane cevovode, ki so na podlagi njihove uporabe in dosedanjih izkušenj pri uporabi znani kot neodporni za zunanjo korozijo, je treba na reprezentativnih mestih naključno preveriti glede zunanje korozije. Kadar se izolacija odstrani zaradi razlogov, ki niso predvideni v tem pravilniku, mora uporabnik to sporočiti organu za periodične preglede, da se lahko opravijo zunanje preiskave na izolacije prostih delih cevovoda.

(1) Notranji pregled se izvaja kot vizualen pregled, ki se ga po potrebi dopolni z uporabo primerne merilne in preskusne opreme. Pri notranjem pregledu je potrebno preveriti stanje tlačno obremenjenih delov.
(2) V primeru, da je notranji pregled vizualno težko izvedljiv ali je le delno mogoč (ni vstopne odprtine primerne velikosti, majhne dimenzije, zapletena oblika, cevi, armature ipd.) se mora, poleg vizualnega pregleda, opraviti tudi trdnostni preskus in meritve debeline sten na najbolj kritičnih mestih. V primeru utemeljenega suma deformacij, poškodb ali prekomerne obrabe je potrebno uporabiti tudi druge ustrezne metode pregledov brez porušitve materiala, na osnovi katerih se lahko izdela ustrezna varnostno-tehnično ocena.
(3) Če stanja določenih delov posode oziroma sten zaradi nedostopnosti ali nepreglednosti ni mogoče zadostno oceniti, je potrebno odstraniti dele, ki ovirajo pregled.
(4) Delni notranji pregledi zadoščajo, če je mogoče iz njihovih rezultatov po analogiji sklepati na varnostno stanje celotne opreme pod tlakom. Zajeti morajo reprezentativne dele opreme pod tlakom.
(5) Notranji pregled sklopa opreme pod tlakom se lahko ob dogovoru med uporabnikom in organom za periodične preglede izvede tudi po delih (v različnih časovnih razdobjih), če to zahtevajo pogoji uporabe in za to ni varnostno-tehničnih zadržkov.
(6) Notranji pregled ni potreben, če so bili na tlačni opremi izvršeni ustrezni ukrepi, zaradi katerih se utemeljeno pričakuje, da do poškodb na notranjih stenah ne more priti. Takšni ukrepi morajo biti ustrezno dokumentirani.

(1) Trdnostni preskus, kot je opredeljen v Pravilniku o tlačni opremi, se izvede na enak način kot pri preskusu nove opreme pod tlakom. Lahko se uporabi tudi druga enakovredna, ustrezno validirana preskusna metoda.
(2) Trdnostni preizkus je potrebno opraviti tudi v primeru, če rezultati zunanjega ali notranjega pregleda opreme pod tlakom ne omogočajo zadostne varnostno-tehnične ocene ali če notranjega pregleda ni mogoče opraviti.

(1) Izredni pregled opreme pod tlakom se opravlja izven rokov za periodične preglede na način in po postopkih, kot to velja za periodični pregled. Izredni pregled obsega zunanji in notranji pregled opreme pod tlakom in po potrebi tudi trdnostni preskus oziroma druge potrebne preskuse. Izredni pregled je potrebno opraviti:
– če obstaja utemeljen sum, da je bila oprema pod tlakom poškodovana,
– če so na površini opreme pod tlakom opažena raztezanja, razpoke, zareze ali druge deformacije,
– če rezultati periodičnega pregleda niso ustrezni,
– če je rok za periodični pregled potekel,
– če oprema pod tlakom ni obratovala več kot eno leto,
– če je opremi pod tlakom poteklo obratovalno dovoljenje,
– če je za opremo pod tlakom spremenjen program pregledov,
– če je bila oprema pod tlakom prestavljena na novo lokacijo,
– v primeru dajanja v uporabo nove opreme pod tlakom, ki ni bila izdelana po predpisih iz 2. člena tega pravilnika,
– v primeru dajanja v uporabo opreme pod tlakom, ki je bila izdelana pred uveljavitvijo predpisov iz 2. člena tega pravilnika in nima obratovalnega dovoljenja ali potrdila o pregledu konstrukcije in prvem tlačnem preskusu, izdanega po takrat veljavnih predpisih,
– v primeru popravil in/ali rekonstrukcij opreme pod tlakom.
(2) Izredni pregled opravi organ za periodične preglede in o tem izda potrdilo, skladno z 8. členom tega pravilnika.
(3) V kolikor je bil izredni pregled opreme pod tlakom opravljen zaradi negativne varnostno-tehnične ocene, popravil ali rekonstrukcij, spremembe programa periodičnih pregledov, dajanja v uporabo nove opreme pod tlakom, ki ni bila izdelana po predpisih iz 2. člena tega pravilnika ali dajanja v uporabo opreme pod tlakom, ki je bila izdelana pred uveljavitvijo predpisov iz 2. člena tega pravilnika in nima obratovalnega dovoljenja ali potrdila o pregledu konstrukcije in prvem tlačnem preskusu, izdanega po takrat veljavnih predpisih, mora uporabnik pridobiti tudi ustrezno pozitivno mnenje priglašenega organa ali imenovanega neodvisnega organa, ki sta priglašena skladno s Pravilnikom o tlačni opremi.

(1) Pri popravilih opreme pod tlakom izvedena dela ne smejo bistveno vplivati na parametre, ki so bili upoštevani pri njenem načrtovanju. Namembnost opreme pod tlakom, tip in njeni obratovalni parametri morajo ostati enaki. Običajno gre za varilska in vzdrževalna dela kot so npr. popravila poškodb z varjenjem, menjava okvarjenih ali obrabljenih delov.
(2) V primeru izvedenih popravil opreme pod tlakom mora uporabnik, pred ponovnim dajanjem te opreme v uporabo, pridobiti pozitivno mnenje imenovanega neodvisnega organa ali priglašenega organa in potrdilo organa za periodične preglede o opravljenem izrednem pregledu te opreme.
(3) V primeru menjave okvarjenih ali obrabljenih delov z novimi deli enakih karakteristik brez porušitve osnovnega materiala (npr. menjava varnostnega ventila, delov cevovoda, spojenih s prirobnicami, ipd.) je potrebno pridobiti samo potrdilo organa za periodične preglede o opravljenem izrednem pregledu te opreme.

(1) Pri rekonstrukciji opreme pod tlakom izvedena dela bistveno vplivajo na parametre, ki so bili upoštevani pri njenem načrtovanju. Spremeni se lahko namembnost opreme, tip in obratovalni parametri.
(2) V primeru rekonstrukcije opreme pod tlakom, ki je bila dana v uporabo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo Pravilnika o tlačni opremi ali Odredbe o enostavnih tlačnih posodah, je uporabnik dolžan, pred ponovnim dajanjem te opreme v uporabo, pridobiti pozitivno mnenje priglašenega organa, da oprema izpolnjuje zahteve za varno uporabo.
(3) V primeru rekonstrukcije opreme pod tlakom, ki je bila proizvedena in dana na trg oziroma v uporabo po uveljavitvi Pravilnika o tlačni opremi ali Odredbe o enostavnih tlačnih posodah, je postopek za ponovno dajanje te opreme v uporabo enak, kot to velja za novo opremo pod tlakom.
(4) Pred ponovno uporabo opreme pod tlakom, ki je bila predmet rekonstrukcije, je potrebno pridobiti tudi potrdilo organa za periodične preglede o opravljenem izrednem pregledu te opreme.

(1) Seznam opreme pod tlakom, ki je na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi, se vzpostavi na podlagi obratovalnih dovoljenj za opremo pod tlakom, izdanih pred uveljavitvijo tega pravilnika, v obliki knjig pregledov tlačnih posod oziroma v drugih oblikah.
(2) Uporabnik na podlagi dodeljene evidenčne številke opreme pod tlakom prevzame njeno tehnično dokumentacijo iz arhiva tlačnih posod in arhiva parnih kotlov na ministrstvu.
(3) Izdano obratovalno dovoljenje opreme pod tlakom v knjigi pregledov tlačnih posod ali v drugih oblikah velja do izteka veljavnosti. Uporabnik je dolžan pred iztekom veljavnosti obratovalnega dovoljenja zagotoviti periodično preverjanje opreme pod tlakom z visoko stopnjo nevarnosti tako, da z organom za periodične preglede sklene pisno pogodbo o opravljanju periodičnih pregledov te opreme. Organ za periodične preglede opravi uvodni pregled ter sestavi katalog ukrepov in program pregledov. Katalog ukrepov mora vsebovati ukrepe, ki so bili predpisani ob izdaji obratovalnega dovoljenja. Program pregledov se mora izvajati v rokih, ki so bili določeni ob izdaji obratovalnega dovoljenja.
(4) Uporabnik lahko spremeni program pregledov oziroma ga uskladi s tem pravilnikom. V takšnem primeru mora pridobiti pozitivno mnenje priglašenega organa, da oprema pod tlakom izpolnjuje bistvene zahteve za varno uporabo tudi v primeru spremenjenega programa pregledov. Mnenje se mora nanašati na vsako enoto opreme pod tlakom. Program pregledov je mogoče spremeniti le za opremo pod tlakom, ki je bila redno periodično pregledovana skladno s tem pravilnikom. V nasprotnem primeru je potrebno predhodno opraviti izredni pregled.
(5) Opremo pod tlakom, ki je bila izdelana pred uveljavitvijo pravilnika o tlačni opremi in za katero ni bilo izdano obratovalno dovoljenje oziroma nima potrdila o pregledu konstrukcije in prvem tlačnem preskusu, se lahko da v uporabo le v primeru, če priglašeni organ izda mnenje, da oprema izpolnjuje bistvene zahteve za varno uporabo. Mnenje se mora nanašati na vsako enoto opreme pod tlakom. Pred začetkom uporabe takšne opreme mora organ za periodične preglede pripraviti katalog ukrepov in opredeliti program pregledov.
(6) Za opremo pod tlakom, ki je sestavni del stroja ali postrojenja in cevovode, ki so bili izdelani oziroma dani v uporabo pred uveljavitvijo Pravilnika o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom (Uradni list RS, št. 45/04), se evidenčna številka izda na osnovi ustrezno izpolnjenega evidenčnega lista, skladno s 6. členom tega pravilnika.
(7) Pri cevovodih, ki so bili v uporabi pred uveljavitvijo tega pravilnika, se opravi prvi periodični pregled v skladu s tem pravilnikom najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
(8) Ministrstvo lahko, do vključno 31. 5. 2009, na podlagi ustrezne vloge pravne ali fizične osebe, odloči o pooblastilu le-te za organ za periodične preglede za določen čas. Pogoj za pridobitev pooblastila za določen čas je, da se pravna ali fizična oseba nahaja v postopku pridobivanja akreditacijske listine in da izpolnjuje minimalne pogoje, določene v Prilogi II.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom (Uradni list RS, št. 45/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.