Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 80/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač
v javnem sektorju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(veljavnost)
(1) Ta uredba določa enotno metodologijo in obrazce za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, na podlagi katerih morajo v skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 80/08; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) izplačevalci obračunavati in izplačevati plače.
(2) Ta uredba velja za vse uporabnike proračuna Republike Slovenije, kot jih določa Sklep o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
II. IZPLAČILA
3. člen
(vrste izplačil)
(1) Vrste izplačil so vrednosti, ki pripadajo funkcionarju in javnemu uslužbencu ob izplačilu plače.
(2) Vrste izplačil so združene v naslednje tipe izplačil:
A – bruto plača – redno delo
B – bruto plača – nadomestila
C – dodatki
D – delovna uspešnost
E – bruto plača – delo preko polnega delovnega časa
F – bonitete
G – nadomestila v breme delodajalca
H – nadomestila v breme ZZZS, ZPIZ, MO, MNZ in sodišča
I – povračilo stroškov
J – drugi dohodki iz delovnega razmerja
K – odtegljaji
L – starševski dopust
M – kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje
N – neplačana odsotnost
O – dežurstvo
R – dodatki za delo v tujini
S – povračila/nadomestila v tujini
T – odtegljaji v tujini
III. PRISPEVKI IN DAVKI
4. člen
(vrste prispevkov in davkov)
(1) Prispevki in davki so zneski, ki jih zavarovanec oziroma delodajalec plačuje v skladu z zakoni, ki urejajo prispevke in davke.
(2) Vrste prispevkov in davkov so:
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|Tip |Vrsta |% |Opomba |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za pokojninsko in |15,50 |zavarovanec |
|iz plače |invalidsko zavarovanje | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za zdravstveno |6,36 |zavarovanec |
|iz plače |zavarovanje | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za zaposlovanje |0,14 |zavarovanec |
|iz plače | | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za starševsko |0,10 |zavarovanec |
|iz plače |varstvo | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za pokojninsko in |8,85 |delodajalec |
|od plače |invalidsko zavarovanje | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za zdravstveno |6,56 |delodajalec |
|od plače |zavarovanje | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za zaposlovanje |0,06 |delodajalec |
|od plače | | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za starševsko |0,10 |delodajalec |
|od plače |varstvo | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za poškodbe pri |0,53 |delodajalec |
|od plače |delu in poklicne bolezni | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|prispevki |prispevek za obvezno |stopnja|delodajalec |
|od plače |dodatno pokojninsko | | |
| |zavarovanje in zavarovalna | | |
| |doba s povečanjem | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|davčni |davčni odtegljaj |stopnja|osnova je |
|odtegljaj | | |dohodek iz |
| | | |delovnega |
| | | |razmerja (37. |
| | | |člen ZDoh-2), |
| | | |zmanjšan za |
| | | |obvezne |
| | | |prispevke za |
| | | |socialno |
| | | |varnost in |
| | | |olajšave z |
| | | |upoštevanjem |
| | | |določb (127. |
| | | |člen ZDoh-2) |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
+----------+----------------------------+-------+--------------+
|davek na |davek na izplačano plačo |stopnja|Z 410 |
|izplačano | | | |
|plačo | | | |
+----------+----------------------------+-------+--------------+
+--------+-----------------------------------------------------------------+
|stopnje |Če znaša mesečna bruto plača znaša |
|davka od| zaposlenega stopnja davka |
|1. | |
|januarja| do 688,53 0% |
|2008 | nad 688,53 do 1.669,17 1,1% |
|(v | nad 1.669,17 do 3.129,69 2,3% |
|eurih) | nad 3.129,69 4,4% |
| | |
+--------+-----------------------------------------------------------------+
+---------+----------------------------------------------------------------+
|stopnje | Če znaša neto letna davčna |
|dohodnine| osnova znaša dohodnina |
|od 1. | |
|januarja | nad do |
|2008 (v | 7.187,60 16% |
|eurih) | 7.187,60 14.375,20 1.150,02 + 27% nad 7.187,60 |
| | 14.375,20 3.090,67 + 41% nad 14.375,20 |
+---------+----------------------------------------------------------------+
+---------------------------+----------------+-----------------------------+
| stopnje za obvezno |12/14 – 4,20 | |
| dodatno pokojninsko |12/15 – 6,25 | Z220,Z230 |
| zavarovanje za zavarovalno|12/16 – 8,40 | |
| dobo s povečanjem |12/17 – 10,56 | |
| |12/18 – 12,60 | |
+---------------------------+----------------+-----------------------------+
5. člen
(prispevki in davki iz in od plače ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja)
IV. IZRAČUN PLAČE
6. člen
(določitev povprečne mesečne delovne obveznosti)
(1) Z delovnim koledarjem so določeni delovni dnevi, prazniki in drugi dela prosti dnevi.
(2) Povprečna mesečna delovna obveznost se določi na podlagi 40 delovnih ur na teden in znaša 174 ur.
(3) Za delovna mesta, za katera je s posebnim zakonom določena drugačna osnova delovnih ur na teden, se upošteva pri povprečni mesečni delovni obveznosti.
(4) Ure za redno delo, nadomestila in izračun stalnih dodatkov (C010, C020, C040, (C050 ali C051 ali C052) in C150) ter A040 se normirajo na povprečno mesečno delovno obveznost. Normiranje ur ne velja za obračun dela preko polnega delovnega časa pa tudi ne za dodatke, ki so vezani na obračun dela preko polnega delovnega časa.
(5) Število normiranih ur se izračuna po formuli:
dejanske ure (Z060)
normirane ure = –––––––––––––––––––––––––– x povprečna mesečna delovna obveznost (Z050)
mesečna delovna obveznost
7. člen
(sprememba plačnega razreda)
(1) Plačni razred je določen z delovnim mestom, nazivom oziroma napredovanjem javnega uslužbenca ali funkcionarja. Povečanje ali zmanjšanje osnovne plače (Z070) je mogoče izključno s spremembo plačnega razreda.
(2) Za spremembe plačnih razredov javnega uslužbenca in funkcionarja se vodi evidenca.
(3) Če se spremeni plačni razred med mesecem, se evidentirajo vrste izplačil za število dni, ki so veljale za vsak posamezen plačni razred.
8. člen
(določitev bruto urne postavke za osnovno plačo)
Bruto urna postavka za osnovno plačo (Z150) se izračuna tako, da osnovno plačo delimo s povprečno mesečno delovno obveznostjo.
9. člen
(bruto plača)
(1) Bruto plača se na prvi stopnji izračuna na podlagi ur, ki se nanašajo na posamezne vrste izplačila.
(2) BRUTO PLAČA 1. stopnja = (tip izplačil A, B, G in H ).
(3) BRUTO PLAČA 2. stopnja = BRUTO PLAČA 1. stopnja + tip izplačila C, E in O.
(4) BRUTO PLAČA 3. stopnja = BRUTO PLAČA 2. stopnja + tip izplačila D – vrsta izplačila M011 – (mesečno število ur zmanjšanega obsega dela pedagoške oziroma učne obveznosti x Z601).
10. člen
(osnova za izračun prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja)
Osnova za izračun prispevkov (Z270) se dobi tako, da seštejemo bruto plačo, tipa izplačil F in N ter vrste izplačil I011, I021, I072, 080, I090, I110 in I901.
11. člen
(osnova za izračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz delovnega razmerja)
Osnovo za izračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz delovnega razmerja (Z271) dobimo tako, da osnovi za izračun prispevkov odštejemo neplačano odsotnost, prispevke iz plače, prispevke iz bonitet, povračil stroškov in olajšave v skladu z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 10/08 in 78/08; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2).
12. člen
(osnova za izračun prispevkov od drugih dohodkov iz delovnega razmerja)
Osnova za izračun prispevkov od drugih dohodkov iz delovnega razmerja je enaka vsoti drugih dohodkov iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo prispevki, vključno s tistimi, ki so višji od zneska, določenega z uredbo Vlade Republike Slovenije.
13. člen
(osnova za izračun davčnega odtegljaja od drugih dohodkov iz delovnega razmerja)
(1) Osnova za izračun davčnega odtegljaja od drugih dohodkov iz delovnega razmerja je enaka vsoti obdavčljivih drugih dohodkov iz delovnega razmerja, zmanjšani za prispevke (12. člen te uredbe).
(2) Merilo za izračun višine davčnega odtegljaja od drugih dohodkov iz delovnega razmerja se določi iz osnove za izračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz delovnega razmerja (11. člen te uredbe), povečane za osnovo iz prvega odstavka tega člena, z upoštevanjem petega odstavka 127. člena ZDoh-2, kadar je potrebno.
14. člen
(osnova za izračun davka na izplačano plačo)
Osnova za izračun davka na izplačano plačo se izračuna tako, da se osnovi za izračun prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja odšteje tip izplačil F, H in N ter vrste izplačil I011, I021, I072, 080, I090, I110 in I901.
15. člen
(bruto bruto plača)
Vrednost bruto bruto plače (Z280) se izračuna tako, da se seštejejo bruto plača, prispevki od plače in davek na izplačano plačo.
16. člen
(neto plača I)
Neto plača I (Z290) se izračuna tako, da se od bruto plače odštejejo prispevki iz plače in davčni odtegljaj.
17. člen
(neto plača II)
Neto plača II (Z291) se izračuna tako, da se od osnove za izračun prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja odštejejo prispevki iz bruto plače, bonitet in povračil stroškov nad višino, določeno v uredbi, ter davčni odtegljaj iz plače, od bonitet in povračil stroškov nad višino, določeno v uredbi.
18. člen
(neto drugi dohodki iz delovnega razmerja)
Neto drugi dohodki iz delovnega razmerja se izračunajo tako, da se od drugih dohodkov iz delovnega razmerja odštejejo prispevki od dohodkov iz delovnega razmerja in davčni odtegljaj od drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
19. člen
(neto izplačilo)
Neto izplačilo se izračuna tako, da se od neto plače II, neto drugih dohodkov iz delovnega razmerja in neto tipa izplačil l (razen vrste izplačil I011, I021, I072, 080, I090, I110, in I901) odšteje tip izplačil K.
20. člen
(posebnosti pri izračunavanju plače)
(1) Za zavarovanca:
– ki do začetka začasne zadržanosti od dela še ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov,
– ki se poškoduje na poti na delo, preden ga je nastopil,
se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, kakor če bi delal.
(2) Osnova za vrsto dela, ki v šifrantu izplačil ni posebej opredeljena, je osnovna plača za obračun.
(3) Če je javni uslužbenec pri istem proračunskem uporabniku razporejen na dve ali več delovnih mest, ki so v različnih plačnih razredih, ali če se mu med mesecem spremeni plačni razred, se izvedeta dva ali več ločenih obračunov plač. Ločeni obračuni so samo pri izračunu »bruto plača 1. stopnja« in »bruto plača 2. stopnja« ter morajo biti prikazani na eni plačilni listi. Plačilne liste so priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.
(4) Na plačilni listi so pri neto znesku prikazane vrednosti za:
– tip izplačil F in vrste izplačil I011, I021, I072, 080, I090, I110, I901 zaradi plačila prispevkov in davčnega odtegljaja,
– vrste izplačil tipa I, katerih del se v skladu z uredbo vlade všteva v davčno osnovo, se na plačilni listi v delu, v katerem so prikazana povračila stroškov, prikažejo v celoti,
– vrsta izplačila A030 zaradi plačila prispevkov,
– vrsta izplačila M011, ker zmanjšuje bruto plačo in posledično neto plačo.
(5) V skladu z 49. členom ZSPJS izplačana plača (bruto plača 2. stopnje brez tipa izplačil C060 do C140 in od C160 do C300 ter tipov izplačil E in O) ne sme biti nižja, kakor je bila pred prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS. Izračunana razlika se obračuna z vrsto izplačila A040. Ko je razlika do plače v skladu z 49. členom ZSPJS (A040) glede na primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), prvič negativna ali enaka nič, se preneha izračunavati. S tem na plačilni listi vrsti izplačil Z111 in A040 ni potrebno več prikazati.
(6) Kadar se izračunava plača za delo v skrajšanem delovnem času, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za skrajšani delovni čas (Z071). Pri izračunu števila normiranih ur (Z061) se upošteva: Z060/Z053 x Z052.
(7) Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah (49.č člen ZSPJS), se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za obračun, ki se ji prištejejo dodatki C010, C020, C030, (C050 ali C051 ali C052) in C150. Ko se od nje odšteje primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), se dobi razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040).
(8) Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje osnovne plače funkcionarja iz plačne podskupine A5 zaradi odprave nesorazmerja (prvi odstavek 52.c člena ZSPJS), se pri obračunu plače in na plačilni listi prikaže prevedena plača (Z105), osnovna plača – za obračun V (Z108) in po potrebi tudi korekcijska plača (Z106). A040 je pri obračunu plače za funkcionarja iz plačne podskupine A5 enaka nič.
(9) Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje osnovne plače iz 12. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača – za obračun II (Z114), ki se ugotovi in prikaže tako, da se od osnovne plače (Z070) odšteje zmanjšanje po uredbi (Z115). A040 je pri obračunu plače za direktorja enaka nič.
(10) Kadar je pri izračunavanju plače treba upoštevati zmanjšanje ali povečanje osnovne plače, se zaradi večje ali manjše obremenjenosti javnega uslužbenca od pričakovanega obsega dela (prvi odstavek 14. člena ZSPJS) pri obračunu plače in na plačilni listi prikaže osnovna plača – za obračun III (Z116).
(11) Če je javni uslužbenec zaposlen pri več uporabnikih proračuna, se mu pri vsakem izplača sorazmerni del plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno pri posameznem uporabniku proračuna.
(12) Ker pripada javnemu uslužbencu v skladu z zakonom minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, se pri vrstah izplačil tipa C upoštevajo le tisti dodatki, ki se obračunajo in izplačajo za polni delovni čas. Če javni uslužbenec zaradi odsotnosti prejema nadomestila in zato ne dela polni delovni čas, se upošteva bruto urna postavka v razliki do minimalne plače le za ure dela. Tako ugotovljena razlika se prišteje k A010 in dodajo se zneski nadomestil. Razlika med Z100 in prej ugotovljenim zneskom je A030.
(13) Če se odsotnosti evidentirajo in nadomestila obračunajo z enomesečno zamudo, se v postopku iz prejšnjega odstavka poračuna že izplačana razlika do minimalne plače za ure odsotnosti.
(14) Če javni uslužbenec prejema del plače pri enem in del plače pri drugem uporabniku proračuna, se A040 razdeli na uporabnike proračuna sorazmerno, in sicer: A040/174 se primerja na bruto urno postavko plače javnega uslužbenca iz drugega odstavka 49. člena ZSPJS pri posameznem uporabniku proračuna in se upošteva pri uporabniku proračuna, pri katerem ima javni uslužbenec nižjo bruto urno postavko.
(15) Pri izračunavanju plače po tej uredbi se morajo vse vrednosti zaokroževati na dve decimalki natančno.
(16) Vsi dodatki, ki so upoštevani v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124), so med izplačili ponovno izračunani in prikazani samo od normiranih ur rednega dela. V prvem mesecu prehoda na nov obračun plač po ZSPJS velja, da je Z124 = Z120.
(17) Kadar je pri izračunavanju plače funkcionarja iz plačne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavnega sodnika, državnega tožilca in državnega pravobranilca) treba upoštevati odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah (49.č člen ZSPJS), se pri obračunu plače uporabi in na plačilni listi prikaže osnovna plača za obračun, ki se ji prištejejo dodatki C010, C020, C030, (C050 ali C051 ali C052) in C150. Ko se od nje odšteje primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), zmanjšan za pet odstotkov, se dobi razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040). Kadar je razlika negativna, se pri izračunavanju plače upošteva osnovna plača (Z070).
(18) Sredstva, ki se namenjajo za izplačilo redne delovne uspešnosti, se zagotavljajo iz finančnih sredstev tekočega leta.
(19) Če je treba izvesti poračune plač za preteklo obdobje pred prvim obračunom plače po ZSPJS, se poračuni izvedejo po izračunih, ki so se uporabljali pred prvim obračunom plače po ZSPJS.
(20) Pripravniku se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako, da je njegova osnovna plača med pripravništvom za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva, razen če področni zakon ne določa drugače.
(21) Delež razlike za odpravo nesorazmerja (Z113), ki je ugotovljen pri prehodu javnega uslužbenca v nov plačni sistem, pripada javnemu uslužbencu od maja 2008. Delež se poračuna za pripadajoče mesece (število pripadajočih mesecev x Z113) pri prvi plači, izračunani na osnovi določil ZSPJS. Če se javnemu uslužbencu upošteva korekcijska osnovna plača (Z106), se za pripadajoče mesece poračuna tudi ¼ razlike med korekcijsko osnovno plačo (Z106) in prevedeno osnovno plačo (Z105) v skladu z Dogovorom o izvedbi 50. člena KPJS (Uradni list RS, št. 86/08). Za mesece, ko je javni uslužbenec na porodniškem dopustu, v neplačani in neupravičeni odsotnosti, ko je odstranjen z dela, ko čaka na delo in ko prejema refundirano nadomestilo med bolniško odsotnostjo, se delež za odpravo nesorazmerja ne izračuna in ne izplača. Delež za odpravo nesorazmerja v primeru bolniške odsotnosti v breme organizacije se korigira s faktorjem bolniške odsotnosti.
(22) Osnovna plača se v skladu s 15. členom ZSPJS zaradi zaposlitve za določen čas lahko poveča le z določenim številom plačnih razredov. Pri tem se za osnovo vedno upošteva plačni razred, ki je določen za zaposlitev na takem delovnem mestu ali s takim nazivom za nedoločen čas.
(23) Pri premestitvi javnega uslužbenca na novo delovno mesto oziroma pri imenovanju v nov naziv, v obdobju do 1. marca 2010, je potrebno pri izračunu skupne razlike za odpravo nesorazmerja (Z107), na eni strani, upoštevati plačni razred prevedene plače novega delovnega mesta oziroma novega naziva in na tej osnovi določiti ustrezen plačni razred prevedene plače javnega uslužbenca na novem delovnem mestu oziroma v novem nazivu (Z105). Na drugi strani je potrebno upoštevati plačni razred javnega uslužbenca, v katerega je uvrščen na novem delovnem mestu oziroma v novem nazivu v skladu z določili 19. in 20. člena ZSPJS. Ponovno se izračunata tudi primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS (Z104), in primerljivi znesek plače javnega uslužbenca, izračunan in določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111).
(23a) Pri napredovanju javnega uslužbenca v plačnih razredih na istem delovnem mestu ali v istem nazivu, v obdobju do 1. marca 2010, se skupna razlika za odpravo nesorazmerja (Z107) ponovno izračuna tako, da se nominalni vrednosti plačnega razreda osnovne plače javnega uslužbenca, povečanega za število plačnih razredov napredovanja, odšteje nominalna vrednost plačnega razreda prevedene plače javnega uslužbenca, povečanega za enako število plačnih razredov, kot je bila povečana osnovna plača javnega uslužbenca (Z105). Ponovno se izračuna tudi primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS (Z104). Primerljivi znesek plače javnega uslužbenca, izračunan in določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), se ne spremeni.
(23b) Pri novi zaposlitvi javnega uslužbenca v javnem sektorju je potrebno pri izračunu skupne razlike za odpravo nesorazmerja (Z107), na eni strani, upoštevati plačni razred prevedene plače novega delovnega mesta oziroma novega naziva, na drugi strani pa plačni razred javnega uslužbenca, v katerega je uvrščen na novem delovnem mestu oziroma v novem nazivu. Primerljivi znesek plače javnega uslužbenca, izračunan in določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111), se ne izračuna.
(24) Zaradi načina izračuna bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) in bruto osnove za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – pretekli mesec (Z124), pri čemer se upoštevajo tudi spremenljivi dodatki (dodatki pod posebnimi pogoji dela v rednem delovnem času), se po izračunu Z104 in A040 izračunajo vse vrste izplačil, ki jih Z120 in Z124 zajemata.
(25) Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske učne obveznosti, se plačilo za povečano tedensko učno obveznost določi tako, da se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za faktor povečane učne obveznosti (nadobremenitve) (Z600).
(26) Če je javnemu uslužbencu v skladu s petim odstavkom 14. člena ZSPJS določena zmanjšana tedenska učna obveznost, se mu bruto plača ustrezno zniža. Znesek zmanjšanega plačila se določi tako, da se mesečno število ur zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za ustrezni faktor zmanjšanega obsega dela (podobremenitve) (Z600).
(27) Faktor za izračun povečane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z600) iz 25. in 26. odstavka tega člena znaša od 1,00 do 1,30, in sicer:
– faktor 1,00 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja 30- do 35-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,05 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja 23- do 29-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,20 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja 19- do 22-urna predpisana tedenska učna obveznost,
– faktor 1,30 za predavatelja v višji strokovni šol in za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja predpisana tedenska učna obveznost v obsegu manj kot 19 ur.
(28) Če javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske pedagoške obveznosti, se plačilo za dodatno tedensko pedagoško obveznost določi tako, da se število ur dejanske dodatne tedenske pedagoške obveznosti, določene v skladu s 63. členom Zakona o visokem šolstvu, pomnoži z vrednostjo mesečne osnovne plače za obračun ter deli s 40. To se pomnoži s faktorjem za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z603).
(29) Faktor za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602) iz 28. odstavka tega člena znaša od 2,65 do 3,00, in sicer:
– faktor 2,65 za asistente,
– faktor 3,00 za visokošolske učitelje (lektorje, predavatelje, višje predavatelje, docente, izredne profesorje, redne profesorje),
– 3,00 drugi visokošolski sodelavci, za katere dodatno tedensko pedagoško obveznost določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom.
(30) V mesecu, ko se javnemu uslužbencu izplača delovna uspešnost za več mesecev skupaj, se v osnovo za izračun nadomestila Z120 oziroma Z124 upošteva le delež delovne uspešnosti za ta mesec, izračunan na naslednji način:
– delež letne delovne uspešnosti = letna delovna uspešnost /12
– delež polletne delovne uspešnosti = polletna delovna uspešnost / 6
– delež trimesečne delovne uspešnosti = trimesečna delovna uspešnost / 3.
(31) Pri izračunu vrst izplačil tipa E in O se od izplačil (C100, C120, C111, C112, C110 ...), ki nastopajo v formulah, upošteva zgolj njihov faktor, določen pri posamezni vrsti izplačila. Dodatek za delo preko polnega delovnega časa (C120) se ne izplačuje.
IV.a PLAČA JAVNEGA USLUŽBENCA ZA DELO V TUJINI
20.a člen
(sestava plače za delo v tujini)
(1) Javnemu uslužbencu, napotenemu na delo v tujino, se izračuna osnova za izračun plače za delo v tujini (Z470) v skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini in Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ter notranjim aktom Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
(2) Dodatki za delo v tujini (tip izplačil R), povračila in nadomestila javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino (tip izplačil S), so določeni v Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (v nadaljnjem besedilu: PJUDT), v Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: OKO), in notranjem aktu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
20.b člen
(dodatki, povračila, nadomestila in odtegljaji v tujini)
(1) Dodatki za delo v tujini
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|Šifra|Vrsta izplačila |Tip izplačila |Opis |Opombe |
| | | |deviznega | |
| | | |dodatka | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R010 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |oddaljenost |delo v tujini |PJUDT |znesku |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R020 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v % |
| |zahtevnost dela v |delo v tujini |PJUDT | |
| |tujini | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R030 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |opravljanje |delo v tujini |PJUDT |znesku |
| |finančnih, | | | |
| |varnostnih in | | | |
| |drugih dodatnih | | | |
| |nalog | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R040 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |nezaposlenega |delo v tujini |PJUDT |znesku |
| |partnerja | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R050 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |diplomatsko |delo v tujini |PJUDT |znesku |
| |aktivnost partnerja| | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R060 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |nepreskrbljene |delo v tujini |PJUDT |znesku |
| |otroke | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R070 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |nevarnost |delo v tujini |PJUDT |znesku |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R080 |dodatek za posebne |dodatki za |8. člen |v |
| |življenjske razmere|delo v tujini |PJUDT |znesku |
| |v tujini | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R090 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v % |
| |pripravljenost in |delo v tujini |PJUDT | |
| |premestljivost | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R100 |dodatek za delovno |dodatki za |8. člen |v % |
| |dobo |delo v tujini |PJUDT | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R110 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |specializacijo, |delo v tujini |PJUDT |znesku |
| |magisterij ali | | | |
| |doktorat | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R120 |položajni dodatek |dodatki za |8. člen |v % |
| | |delo v tujini |PJUDT | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R200 |dodatek za |dodatki za |8. člen |v |
| |nevarnost na |delo v tujini |PJUDT, 7. |znesku |
| |območju delovanja | |člen OKO | |
| |(OKO) | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R210 |dodatek za nevarne |dodatki za |8. člen |v |
| |naloge (OKO) |delo v tujini |PJUDT, 7. |znesku |
| | | |člen OKO | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R220 |dodatek za posebne |dodatki za |8. člen |v |
| |življenjske pogoje |delo v tujini |PJUDT, 7. |znesku |
| |oziroma pogoje | |člen OKO | |
| |bivanja in | | | |
| |delovanja v tujini | | | |
| |(OKO) | | | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R230 |položajni dodatek |dodatki za |8. člen |v |
| |(OKO) |delo v tujini |PJUDT, 7. |znesku |
| | | |člen OKO | |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
|R900 |dodatki za delo v | | |v |
| |tujini – poračun | | |znesku |
+-----+-------------------+--------------+------------+--------+
(2) Povračila v tujini in nadomestila v tujini
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|Šifra|Vrsta izplačila |Tip izplačila |Vrednost |Opombe|
| | | |povračila/nadomestila| |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S010 |povračilo stroškov za|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |postrežbo |v tujini | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S020 |povračilo stroškov |povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |prostovoljne |v tujini | |znesku|
| |vključitve v obvezno | | | |
| |pokojninsko in | | | |
| |invalidsko | | | |
| |zavarovanje za | | | |
| |nezaposlenega | | | |
| |partnerja, povračilo | | | |
| |stroškov zavarovanja | | | |
| |za primer | | | |
| |brezposelnosti in za | | | |
| |starševsko varstvo | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S030 |povračilo dela |povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v % |
| |stroškov vpisnine in |v tujini | |ali v |
| |šolnine | | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S040 |povračilo potnih in |povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |selitvenih stroškov |v tujini | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S050 |dnevnica |povračila/nadomestila|22. člen |v |
| | |v tujini |PJUDT, 13. |znesku|
| | | |člen OKO | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S060 |povračilo stroškov za|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |reprezentanco |v tujini | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S070 |povračilo članarine v|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |diplomatskih in |v tujini | |znesku|
| |konzularnih | | | |
| |združenjih | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S080 |povračilo članarine v|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |novinarskih oziroma |v tujini | |znesku|
| |drugih sorodnih | | | |
| |strokovnih združenjih| | | |
| |in organizacijah | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S090 |povračilo potnih |povračila/nadomestila|22. člen |v |
| |stroškov za izrabo |v tujini |PJUDT, 16. |znesku|
| |letnega dopusta v | |člen OKO | |
| |Republiki Sloveniji | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S100 |povračilo stroškov za|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v % |
| |nastanitev |v tujini | |ali v |
| | | | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S110 |povračilo stroškov za|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |prevoz na delo v |v tujini | |znesku|
| |kraju službovanja | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S120 |povračilo stroškov za|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |uporabo lastnega |v tujini | |znesku|
| |osebnega avtomobila v| | | |
| |službene namene | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S130 |povračilo stroškov |povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |prehrane med delom |v tujini | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S140 |regres za letni |povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |dopust |v tujini | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S150 |nadomestilo plače za |povračila/nadomestila|22. člen |v |
| |čas odsotnosti z dela|v tujini |PJUDT, 12. |znesku|
| |zaradi bolezni, | |člen OKO | |
| |poškodbe ali nege | | | |
| |družinskega člana | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S160 |povračilo stroškov |povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |zdravstvenega |v tujini | |znesku|
| |zavarovanja | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S170 |povračilo stroškov za|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |dodatno nezgodno |v tujini | |znesku|
| |zavarovanje | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S180 |povračilo stroškov za|povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |učenje tujega jezika |v tujini | |znesku|
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S190 |organizacija oziroma |povračila/nadomestila|22. člen PJUDT |v |
| |povračilo stroškov, |v tujini | |znesku|
| |nastalih ob smrti | | | |
| |javnega uslužbenca na| | | |
| |delu v tujini oziroma| | | |
| |ožjega družinskega | | | |
| |člana, ki je z njim | | | |
| |bival v tujini | | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
|S900 |povračila/nadomestila|povračila/nadomestila| | |
| |v tujini – poračun |v tujini | | |
+-----+---------------------+---------------------+---------------------+------+
(3) Odtegljaji v tujini
+-------+-------------------+---------------+-------------+--------+
|Šifra |Vrsta izplačila |Tip izplačila |Opis |Opombe |
| | | |odtegljaja | |
+-------+-------------------+---------------+-------------+--------+
|T010 |vračilo akontacije |odtegljaji v |43. člen |v |
| |plače |tujini |PJUDT |znesku |
+-------+-------------------+---------------+-------------+--------+
|T900 |odtegljaji v tujini|odtegljaji v | |v |
| |– poračun |tujini | |znesku |
+-------+-------------------+---------------+-------------+--------+
V. IZPLAČEVANJE PLAČ
21. člen
(izplačevanje plač)
(1) Plača se izplačuje mesečno. Druge vrste izplačil se dobijo skupaj s plačo.
(2) Plača se izplača najpozneje petnajsti dan v tekočem mesecu za pretekli mesec.
(3) Plača za delo v tujini se začne obračunavati s prvim in preneha z zadnjim delovnim dnem v tujini.
(4) Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje v valuti države, v kateri javni uslužbenec dela. Če ta valuta ni konvertibilna, se izračunava in izplačuje v konvertibilni valuti, ki jo za posamezno državo določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
VI . KONČNI DOLOČBI
22. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 64/08, 69/08 in 78/08).
(2) Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2008.
Št. 00714-28/2008/6
Ljubljana, dne 24. septembra 2008
EVA 2008-3111-0062
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
