Na podlagi drugega odstavka 107. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B in 45/08) minister za pravosodje po predhodnem mnenju notarske zbornice določa

(1) Ta tarifa določa način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev. Po njej se vrednotijo notarske storitve, določene v Zakonu o notariatu.
(2) Storitve zastopanja strank, ki jih opravi notar, se vrednotijo po odvetniški tarifi.
(3) Izvleček posebnega dela notarske tarife, ki je kot priloga 1 notarske tarife objavljen skupaj z njo in je njen sestavni del, mora biti vidno izobešen v notarski pisarni.

(1) Za notarsko storitev, ki je glede na obseg, pravno zahtevnost in odgovornost ocenjena kot povprečna, se obračuna pristojbina po tej tarifi v polnem znesku, kot je določeno v posebnem delu tarife.
(2) V pristojbini za notarsko storitev iz prejšnjega odstavka so vrednotena tudi običajna pripravljalna dela, ki so povezana z notarsko storitvijo (posveti s stranko in drugimi udeleženci posla, koncipiranje, branje in obrazložitev notarske listine).

(1) V primeru uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja s področja drugih strok ali pri uporabi tujega jezika ali pravnega specialističnega znanja, sme notar pristojbino zvišati iz vsakega od navedenih razlogov za 25 odstotkov, vendar iz vseh navedenih razlogov za največ 100 odstotkov.
(2) Za delo, ki ga mora notar na zahtevo stranke ali zaradi preprečitve nastanka škodljivih posledic, ki bi za stranko lahko nastale zaradi prekoračitve roka, opraviti v času med 18. in 8. uro ali ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih, se pristojbine zvišajo za 25 odstotkov.
(3) Za delo, ki ga notar v skladu s predpisom, ki ureja delovni čas notarjev, opravi med uradnimi urami ob sobotah, se pristojbine ne zvišajo.

(1) Skupna višina pristojbine za sestavo in za potrditev zasebnih listin po 49. in 50. členu Zakona o notariatu se odmeri v enaki višini kot pristojbina, ki je v posebnem delu tarife določena za sestavo notarskih zapisov.
(2) Če za potrditev zasebne listine po določbi 49. člena Zakona o notariatu ni treba sestaviti notarskega zapisa, se določi pristojbina v enaki višini kot pristojbina, ki je v posebnem delu tarife določena za sestavo notarskega zapisa, znižana za eno četrtino.

(1) Stranka mora notarju povrniti sodne in upravne takse, izvednine, cenitve, izdatke za hrambo premoženja ter druge izdatke, ki jih je zanjo založil.
(2) Stranka mora povrniti notarju tudi izdatke za poštne storitve, obrazce, bančne storitve, fotokopiranje dokumentacije in druge drobne izdatke. Te izdatke notar obračuna v dejanski višini ali v višini 2 odstotka od skupne cene storitve, kolikor ta znaša skupaj do 459 eurov, pri zadevah, v katerih skupna cena storitve presega 459 eurov, pa še 1 odstotek od presežka nad 459 eurov, če glede na vrsto izdatka tega ni mogoče obračunati v dejanski višini.

(1) Notar ima pravico do povračila izdatkov za prevozne stroške, do dnevnice in dejanskih stroškov za prenočevanje, če so ti stroški povezani z opravljanjem notarskih storitev.
(2) Notar ima pravico do uporabe osebnega avtomobila in povračila kilometrine za potovanje na razdalji do 300 km v eno smer, pri čemer se sme notar s stranko dogovoriti za uporabo osebnega avtomobila in plačilo kilometrine tudi na daljši razdalji.
(3) Kilometrina za uporabo osebnega avtomobila se lahko odmeri največ v višini, ki se po Zakonu o dohodnini ne všteva v davčno osnovo.
(4) Kolikor notar uporablja javna prevozna sredstva (vlak, avtobus, ladja ali letalo), je upravičen do uporabe poslovnega razreda ali 1. razreda in do uporabe spalnika v vlaku ali kabine na ladji, če opravi potovanje ponoči.
(5) Dnevnica za odsotnost iz kraja notarske pisarne se lahko odmeri največ v višini, ki se po Zakonu o dohodnini ne všteva v davčno osnovo.
(6) Pravice iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka pripadajo tudi notarskemu uslužbencu, če je njegova prisotnost pri izvedbi notarske storitve nujna. Notar mora v ustreznem vpisniku navesti razloge za nujno prisotnost notarskega uslužbenca pri izvedbi notarske storitve.
(7) Za odsotnost iz pisarne med potovanjem zaradi izvedbe notarske storitve pripada notarju za vsake začete pol ure odsotnosti urnina v višini 9 eurov.

Pristojbine za notarsko storitev po tej tarifi se odmerijo:
– po vrednosti predmeta,
– po strokovni zahtevnosti oziroma zapletenosti zadeve,
– po strokovnem znanju s področja drugih strok,
– po porabljenem času,
– v stalnem znesku.

(1) Za sestavo notarskih listin, zasebnih listin in za plačilo drugih notarskih storitev, pri katerih je vrednost predmeta znana ali se lahko določi, se pristojbina odmeri od vrednosti predmeta, na katerega se storitev nanaša.
(2) Osnova za odmero pristojbine je prometna vrednost predmeta ob sklenitvi pravnega posla brez odbitka dolgov.
(3) Notar sme določiti prometno vrednost predmeta ne glede na vrednost, ki jo stranka in drugi udeleženci posla navedejo kot vrednost pravnega posla, če tako navedena vrednost ne ustreza prometni vrednosti. Pri tem mora notar upoštevati vrednost, ki jo je ugotovil za sklenjeni posel pristojni davčni organ, oziroma vrednost, ki jo je ocenil sodno zapriseženi cenilec.
(4) Osnova za odmero pristojbine pri dvostranskih pravnih poslih, pri katerih obveznosti pogodbenih strank nista enaki, je višja vrednost.
(5) Pri delitvi skupnega premoženja se kot osnova za odmero pristojbine vzame vrednost celotnega premoženja.
(6) Za sestavo notarskih listin o gospodarskih pogodbah je osnova za odmero pristojbine v pogodbi določena vrednost predmeta.
(7) Za sestavo ustanovitvenih aktov družb in drugih pravnih oseb ter za potrjevanje sklepov organov upravljanja je osnova za odmero pristojbine vrednost osnovnega kapitala, pri spremembi osnovnega kapitala pa vrednost spremenjenega osnovnega kapitala.
(8) Če so predmet pravnega posla vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, se osnova za odmero pristojbine izračuna po borznem tečaju, veljavnem na dan pred sklenitvijo pravnega posla.
(9) Notarske storitve, ki niso opisane v posebnem delu tarife, se vrednotijo s primerjavo podobnih storitev, ki so ovrednotene v posebnem delu tarife. Pri vrednotenju se upoštevajo tarifne postavke za podobna opravila in porabljeni čas ter določila splošnega dela tarife.

(1) Kadar se pristojbina za opravljeno notarsko storitev ne more odmeriti po vrednosti predmeta in tudi ne v stalnem znesku, se odmeri po porabljenem času.
(2) Pri določitvi časa, potrebnega za posamezno notarsko storitev, se poleg časa, ki je potreben za sestavo notarske listine ali druge notarske storitve, upošteva tudi čas, ki ga je notar porabil za posvet s stranko in drugimi udeleženci, čas za druga pripravljalna dela notarja in čas odsotnosti iz pisarne, če se storitev opravi zunaj notarske pisarne.
(3) Za sestavo meničnih in čekovnih protestov se pristojbina odmeri od vrednosti in po porabljenem času, če se storitev opravi zunaj notarske pisarne.

Dogovor o višini pristojbine, ki bi ga notar sklenil v nasprotju z določili te tarife, je neveljaven.

(1) Notar sme na prošnjo fizične osebe, ki je v hudi premoženjski stiski, znižati pristojbino, ki bi mu pripadala po tej tarifi, izjemoma pa celo odpustiti plačilo pristojbine, vendar samo če pri poslu, na katerega se nanaša notarska storitev, ni udeležena druga oseba, ki je plačila zmožna.
(2) Notar mora v ustreznem vpisniku navesti razlog za odpustitev pristojbine oziroma znesek nižje odmerjene pristojbine.
(3) O primerih iz prvega odstavka mora notar voditi posebno evidenco, ki jo mora na zahtevo predložiti predsedniku zbornice.
(4) Fizična oseba, ki prosi za znižanje ali odpustitev pristojbine, mora na zahtevo notarja izkazati utemeljenost prošnje z verodostojnimi pisnimi dokazili (npr. z mnenjem centra za socialno delo, potrdilom o premoženjskem stanju ipd.).

(1) Pristojbine, določene v posebnem delu tarife za sestavo zasebnih listin ter overitve, ki so v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku enakovredne notarskim overitvam (upravne overitve), so določene kot najvišje pristojbine, ki jih sme notar odmeriti za posamezno notarsko storitev.
(2) Notar sme za notarske storitve iz prejšnjega odstavka odmeriti nižjo pristojbino kot je za posamezno notarsko storitev določena v posebnem delu tarife.

Če ostane naročena notarska storitev nedokončana, je notar upravičen do povrnitve izdatkov in stroškov v celoti ter do dela pristojbine, ki ustreza njegovemu že opravljenemu delu, če ni sam kriv za nedokončanje storitve ali če lahko stranka in drugi udeleženci porabijo delno opravljeno storitev.

(1) Za notarsko listino, ki je zaradi napake v obliki ali sicer po krivdi notarja neveljavna ali nepotrebna in za prepise, potrdila in overitve, ki so neuporabni zaradi formalnih pomanjkljivosti, za katere je odgovoren notar, se pristojbina ne plača, že plačano pristojbino pa mora notar vrniti.
(2) Če je listina iz prejšnjega odstavka uporabna kot zasebna listina, stranke in drugi udeleženci pa se strinjajo, da tako listino uporabijo kot zasebno listino, je notar upravičen do povrnitve izdatkov in stroškov ter do pristojbine za sestavo zasebne listine.

(1) Za plačilo pristojbine, izdatkov in stroškov notarja so zavezane vse osebe, ki so notarsko storitev naročile, z njihovim soglasjem pa tudi drugi udeleženci pravnega posla.
(2) Če je za plačilo notarske storitve zavezanih več oseb, odgovarjajo notarju solidarno.

(1) Notar je upravičen do plačila pristojbine neposredno po opravljeni storitvi.
(2) Zavezanec za plačilo notarske storitve mora plačati notarju storitev po tarifi, veljavni v času, ko je notar storitev opravil.
(3) Notar sme zahtevati, da mu stranka ob naročilu storitve plača primerno akontacijo za potrebne izdatke in stroške ter za pristojbino.
(4) Če akontacija ni plačana takoj ali v roku, ki ga določi notar, je dolžan opraviti storitev šele po prejemu akontacije.

Če pri sestavi notarske listine sodelujejo zapisne priče ali sodni tolmač, morajo udeleženci pravnega posla plačati tudi stroške zapisnih prič in sodnega tolmača ter nagrado, ki pripada sodnemu tolmaču.

Če pri sestavljanju notarske listine sodelujeta dva notarja, obračuna notar, v katerega pisarni se opravlja notarska storitev, pristojbino po tej tarifi, drugi notar pa 25 odstotkov pristojbine za storitev, pri kateri sodeluje, vendar ne manj kot 23 eurov.

(1) Notar mora stranki ali drugim udeležencem izročiti notarsko listino oziroma odpravke, prepise, potrdila, overitve, zasebno listino ter druge pisne izdelke, namenjene strankam in udeležencem šele potem, ko so stroški, izdatki in pristojbine plačani v celoti.
(2) Notar mora stranki izdati specificiran obračun izdatkov, stroškov in pristojbine po posameznih tarifnih postavkah.
(3) Če je pristojbina zvišana v skladu s 3. členom tarife ali zaradi zahtevnosti oziroma zapletenosti zadeve, mora notar v računu izrecno navesti, za koliko je pristojbina zvišana, in razlog za zvišanje pristojbine.

(1) Če zavezanec za plačilo ne soglaša s pristojbino, izdatki in stroški, kot jih odmeri notar, lahko zahteva sam ali notar mirno poravnavo spora pri izvršnem odboru Notarske zbornice Slovenije.
(2) Notarska zbornica Slovenije mora na zaprosilo sodišča ali drugih državnih organov podati stališče o pravilnosti in primernosti zahtevanih izdatkov, stroškov in pristojbine.

(1) Z dnem, ko začne veljati ta tarifa, preneha veljati Notarska tarifa (Uradni list RS, št. 28/95, 31/96, 6/97, 65/98, 45/99 Odl. US: U-I-57/99, 48/99, 78/00, 27/01, 37/01 – prečiščeno besedilo, 2/02, 71/03, 84/05).
(2) Ta tarifa začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.