Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja ELEKTRONIKA
1. člen
Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti predavatelji višje strokovne šole (v nadaljevanju: predavatelji) in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja elektronika, ki ga je sprejel minister, pristojen za šolstvo, s Pravilnikom o sprejemu novih in prenovljenih višješolskih študijskih programov (Uradni list RS, št. 117/07).
2. člen
V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).
3. člen
Če v tem pravilniku pri posameznih predmetih ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
4. člen
1. Strokovna terminologija v tujem jeziku
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program ustreznega tujega jezika.
2. Poslovno komuniciranje in vodenje
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program komunikologije, ekonomije, organizacije in managementa sistemov, psihologije, pedagogike ali sociologije.
3. Računalništvo in informatika
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, računalništva z matematiko, računalništva, matematike, fizike, elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, računalništva z matematiko, računalništva, matematike, fizike, elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program računalništva in informatike, praktične matematike, fizikalne merilne tehnike ali elektrotehnike.
4. Tehniška matematika
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike, gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika, matematike ali računalništva z matematiko.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike, gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika, matematike ali računalništva z matematiko ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike ali praktične matematike.
5. Električne meritve
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
Laborant je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali
– visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike ali
– višješolski študijski program elektrotehnike ali
– višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja elektroenergetike ali elektronike.
6. Elektronski elementi
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
7. Sistemi vodenja procesov
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
8. Varstvo pri delu in ekologija
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
9. Projektiranje
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
10. Ekonomika podjetja
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike, gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika, ekonomije ali organizacije in managementa sistemov.
11. Računalniško vodeni procesi
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
12. Procesne in industrijske meritve
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
13. Materiali v elektrotehniki
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike, gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika, fizike, kemije, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije.
14. Krmiljenje in regulacija procesov
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
15. Izvršilni sistemi
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
16. Elektronska vezja in naprave
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
Laborant je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali
– visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike ali
– višješolski študijski program elektrotehnike ali
– višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja elektroenergetike ali elektronike.
17. Prenosna elektronika
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
18. Pogonska tehnika
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
19. Inteligentne instalacije
Predavatelj je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika.
Inštruktor je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program elektrotehnike ali gospodarskega inženirstva – smer elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program elektrotehnike.
20. Praktično izobraževanje
Predavatelj je lahko, kdor izpolnjuje pogoje o izobrazbi za predavatelja v skladu s tem pravilnikom.
21. Knjižničar
Knjižničar je lahko, kdor:
– je končal univerzitetni študijski program bibliotekarstva,
– izpolnjuje pogoje o izobrazbi za predavatelja v skladu s tem pravilnikom in je končal študijski program izpopolnjevanja iz bibliotekarstva.
Kdor je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva, mu ni treba opravljati študijskega programa izpopolnjevanja iz bibliotekarstva.
5. člen
Ne glede na določbe tega pravilnika je za predavatelje ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri.
6. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-46/2008
Ljubljana, dne 18. septembra 2008
EVA 2008-3311-0050
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport