Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08) in v povezavi z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o normativih za financiranje višjih strokovnih šol
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se ureja financiranje izvajanja višješolskih študijskih programov (v nadaljnjem besedilu: študijski program), razvojnih nalog, mednarodnega sodelovanja in drugih z zakonom določenih dejavnosti, potrebnih za izvajanje višješolskega študija.
II. LETNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV IN DRUGIH NALOG
2. člen
(letna sredstva za izvajanje študijskega programa)
Letna sredstva za izvajanje študijskega programa (v nadaljnjem besedilu: LSP) so sredstva, ki se določijo ob upoštevanju izhodiščne letne cene stroškov na študenta, števila rednih študentov (v nadaljnjem besedilu: študent) in diplomantov posameznega študijskega programa ter faktorja programske skupine, v katero je študijski program razvrščen.
Letna proračunska sredstva za izvajanje študijskega programa za proračunsko leto (t) (izvajanje dejavnosti od 1. 12. preteklega koledarskega leta do 30. 11. tekočega koledarskega leta) se izračunajo po naslednji enačbi:
LSP(i) = LC(t)*f(k)*(2*p*Š(i) + 2*(1-p)*D(i)), pri čemer uporabljeni izrazi pomenijo:
LCt je izhodiščna letna cena stroškov na študenta v letu t, ki jo s sklepom za vsako proračunsko leto določi minister, pristojen za višje strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister).
Ši je število redno vpisanih študentov 2. letnika v posamezni študijski program v študijskem letu, ki se je začelo pred letom t (v nadaljnjem besedilu: i).
Di je število diplomantov rednega študija i – tega študijskega programa v letu t-2.
f(k) je faktor študijske skupine, v katero je razvrščen i- ti študijski program, določen v 4. členu tega pravilnika.
p je parameter, ki določa razmerje, v katerem se pri izračunu letnih sredstev za študijski program upošteva število vpisanih študentov in število diplomantov. Vrednost parametra p je 0,80. Za študijske programe, ki se na višji strokovni šoli (v nadaljnjem besedilu: šola) začenjajo izvajati prvič v preteklem proračunskem letu, je vrednost parametra p za prvo in naslednja tri proračunska leta 1. Za prvo proračunsko leto, se sredstva določijo ob upoštevanju števila študentov prvega letnika. Za obdobje od 1. 10. do 30. 11. prvega študijskega leta se upošteva število vpisanih študentov v prvi letnik.
3. člen
(letna cena študijskega programa)
Letna cena študijskega programa je seštevek stroškov dela in materialnih stroškov, potrebnih za izvedbo študijskega programa, preračunan na študenta v skladu z metodologijo, ki je priloga tega pravilnika.
Stroški dela vključujejo sredstva za plačilo dela, vključno s prispevki in drugimi dajatvami delodajalca iz plač, ter druge osebne prejemke v skladu s predpisi iz delovnega razmerja.
Cenik za vrednotenje posameznih vrst delovnih mest določi za vsako proračunsko leto minister.
Materialni stroški vključujejo sredstva za izdatke za blago in storitve, ki nimajo narave stroškov dela.
Materialni stroški se določijo v odstotku od stroškov dela in znašajo najmanj 8% stroškov dela.
4. člen
(programske skupine)
Študijski programi se po stroškovni zahtevnosti razvrščajo v naslednje programske skupine z naslednjimi faktorji:
+-----------------+---------------+----------------------------+
| Programska | Faktor | Študijski programi |
| skupina | programske | |
| |skupine (f(k)) | |
+-----------------+---------------+----------------------------+
|1. skupina | 1,10 |TELEKOMUNIKACIJE, LOGISTIČNO|
| | |INŽENIRSTVO, |
| | |ELEKTROENERGETIKA, |
| | |ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE, |
+-----------------+---------------+----------------------------+
|2. skupina | 1,25 |GRADBENIŠTVO, EKONOMIST, |
| | |MEDIJSKA PRODUKCIJA, |
| | |GEOTEHNOLOGIJA IN RUDARSTVO,|
| | |POSLOVNI SEKRETAR, |
| | |FOTOGRAFIJA, HORTIKULTURA, |
+-----------------+---------------+----------------------------+
|3. skupina | 1,35 |VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA, |
| | |STROJNIŠTVO, LESARSTVO, |
| | |ELEKTRONIKA, |
+-----------------+---------------+----------------------------+
|4. skupina | 1,60 |UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN |
| | |KRAJINE, ŽIVILSTVO IN |
| | |PREHRANA, OBLIKOVANJE |
| | |MATERIALOV, GOSTINSTVO IN |
| | |TURIZEM, INFORMATIKA, |
| | |MEHATRONIKA. |
+-----------------+---------------+----------------------------+
Ob sprejetju novega študijskega programa minister na predlog pristojnega strokovnega sveta razvrsti program v programsko skupino.
5. člen
(normativi za določitev obsega dela)
Za določitev obsega organiziranega izobraževalnega dela se za polni delovni čas strokovnih in drugih delavcev uporabljajo naslednji normativi:
– predavatelj višje strokovne šole z obveznostjo 384 ur predavanj letno,
– predavatelj, ki vodi programsko področje, z obveznostjo 384 ur predavanj letno,
– inštruktor z obveznostjo 480 ur seminarskih vaj letno,
– inštruktor z obveznostjo 480 ur laboratorijskih vaj letno,
– laborant VI z obveznostjo 630 ur laboratorijskih vaj letno,
– predavatelj-organizator praktičnega izobraževanja na 150 študentov,
– knjižničar na 600 študentov,
– vzdrževalec učne tehnologije V na 600 študentov,
– referent VI (za študijske in študentske zadeve) na 240 študentov,
– računovodja VI na 600 študentov,
– poslovni sekretar VI na 600 študentov,
– hišnik IV na 600 študentov,
– čistilka II na 180 študentov.
6. člen
(mentorstvo pripravniku)
Za mentorstvo pripravniku se prizna štiri ure na teden za delo s pripravnikom.
7. člen
(normativi za določitev obsega izobraževanja)
Za določitev obsega organiziranega izobraževalnega dela se upošteva naslednje normative o oblikovanju skupin:
– obseg organiziranega izobraževalnega dela za 120 študentov na letnik višješolskega študijskega programa,
– 90 študentov v skupini za predavanja,
– 30 študentov v skupini za seminarske vaje,
– 15 študentov v skupini za laboratorijske vaje,
– 30 študentov v skupini za izbirni predmet ali posamezni modul,
– 120 študentov za vodenje programskega področja.
8. člen
(druge naloge)
Za opravljanje drugih nalog, ki jih šola opravlja v skladu z zakonom in drugimi predpisi, minister vsako leto določi višino sredstev v obsegu največ 5% letnih stroškov programa.
Druge naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:
– razvoj izvedbenega kurikula,
– razvoj prosto izbirnih modulov,
– mednarodno sodelovanje,
– sodelovanje z drugimi višjimi strokovnimi šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami v terciarnem izobraževanju,
– sodelovanje s sorodnimi institucijami, ki opravljajo razvojno in raziskovalno delo na področjih, za katere izobražuje višja strokovna šola,
– delovanje skupnosti študentov in interesne dejavnosti študentov (športne aktivnosti, tekmovanja …).
9. člen
(zagonski stroški)
Financiranje novo ustanovljene šole do začetka izvajanja študija, vendar največ za 6 mesecev, s sklepom določi minister.
III. DOLOČITEV LETNEGA OBSEGA SREDSTEV ZA VIŠJO STROKOVNO ŠOLO
10. člen
(letni obseg sredstev šole)
Letni obseg sredstev za šolo je obseg sredstev, ki jih prejme šola v posameznem proračunskem letu (t) za izvajanje študijskih programov in za druge naloge.
11. člen
(pogodba o zagotavljanju sredstev)
Obseg sredstev za financiranje v skladu s tem pravilnikom se določi s pogodbo o zagotavljanju proračunskih sredstev za izvajanje višješolskega študija, ki jo skleneta šola in minister.
Pogodba se sklene za vsako proračunsko leto najkasneje do 15. decembra tekočega proračunskega leta. Če pogodba do tega datuma ni sklenjena, minister izda sklep o začasnem financiranju šole.
Obvezni elementi pogodbe so:
– število redno vpisanih študentov
– število diplomantov rednega študija
– letni obseg sredstev šole
– dinamika zagotavljanja sredstev v proračunskem letu
– druge medsebojne pravice in obveznosti.
IV. POROČANJE
12. člen
(poročanje o številu študentov in diplomantov)
Za določanje letnih sredstev šole morajo šole ministrstvu, pristojnemu za višje strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), enkrat letno poslati podatke o številu vpisanih študentov za tekoče študijsko leto. Podatke o številu vpisanih študentov na dan 30. oktobra šole sporočijo do 15. novembra., za študijske programe, ki se na določeni šoli začenjajo na novo, pa šole prve podatke o številu vpisanih študentov sporočijo do 15. oktobra.
Podatke o številu diplomantov v preteklem proračunskem letu šole sporočijo do 15. marca.
Podatki o številu študentov in diplomantov morajo biti prikazani po študijskih programih in po letnikih.
Podatke o številu študentov, ki so v preteklem študijskem letu uspešno zaključili letnik, šole pošljejo do 31. oktobra.
13. člen
(poročanje o poslovanju šole)
Program dela, finančni načrt in letno poročilo višje strokovne šole morajo biti pripravljeni v skladu s finančno-računovodskimi predpisi in navodili ministrstva ter ministrstva pristojnega za finance.
V. NADZOR
14. člen
(nadzor)
Finančni nadzor nad porabo sredstev, nakazanih v skladu s tem pravilnikom, opravlja ministrstvo na podlagi letnih poročil in na drug ustrezen način.
Podatke, ki jih posredujejo šole, lahko ministrstvo kadar koli preveri. Šola mora ministrstvu omogočiti vpogled v evidence, listine in drugo dokumentacijo, povezano z njenim poslovanjem.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(določitev cene v prehodnem obdobju)
Ne glede na določbo 2. člena tega pravilnika minister za obdobje od 1. 10. do 30. 11. 2008 s sklepom določi vrednost izhodiščne letne cene.
16. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odredba o normativih in standardih za financiranje višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 39/96).
17. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-79/2008
Ljubljana, dne 19. septembra 2008
EVA 2005-3311-0046
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport
PRILOGA
Metodologija za vrednotenje programov za pridobitev višje
strokovne izobrazbe
Metodologija za vrednotenje programov za pridobitev višje
strokovne izobrazbe se uporablja za določitev skupne letne cene
stroškov na študenta posameznega javno veljavnega programa in
temelji na:
a) obsegu organiziranega izobraževalnega dela v povezavi s
številom študentov,
b) obsegu sredstev za materialne stroške.
Letna cena stroškov na študenta upošteva:
– sredstva za plačilo opravljenega dela, vključno s
prispevki in davkom delodajalca;
– sredstva za zagotavljanje pravic iz delovnega razmerja (za
prehrano delavcev na delu, prevoz delavcev na in z dela, za
regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob
upokojitvi ter za solidarnostne pomoči);
– sredstva za materialne stroške;
– sredstva za opravljeno delo pri diplomi in diplomskem
izpitu, vključno z zagovorom diplome;
– sredstva za delovanje sindikalnega zaupnika ter
– sredstva za invalidsko zavarovanje študentov za primer
nesreče pri praktičnem izobraževanju.
I. Določitev potrebnih sredstev za:
1. Plačilo opravljenega dela (letni obseg sredstev na
študenta)
Sredstva za opravljeno delo so v ceni stroškov na študenta
določena za vsa tipična delovna mesta po veljavni zakonodaji
oziroma po tem pravilniku. Delež delovnih mest strokovnih
delavcev in strokovnih sodelavcev je – v povezavi z zakonsko in
normativno opredeljeno obveznostjo predavanja, izvajanja
seminarskih ali laboratorijskih vaj – določen s posameznim
programom, delež delovnih mest drugih strokovnih delavcev ter
računovodsko-administrativnih in drugih tehničnih delavcev pa s
tem pravilnikom. V ceni so upoštevana:
– sredstva za bruto plače (vključno s sredstvi za delovno
uspešnost) izračunana ob upoštevanju povprečne višine končnega
količnika za posamezno tipično delovno mesto s področja višjega
strokovnega šolstva in zadnje izhodiščne plače za negospodarske
dejavnosti za I. tarifni razred, skladno z zakonodajo in
kolektivno pogodbo, ob upoštevanju temeljnih proračunskih
izhodišč. Pri določitvi povprečne višine končnega količnika za
posamezno tipično delovno mesto se upoštevajo podatki
ministrstva o kadrovski strukturi zaposlenih v javnih višjih
strokovnih šolah. Na delovnih mestih predavatelj in inštruktor
se upošteva delež delavcev v javnih višjih strokovnih šolah, ki
so na teh delovnih mestih sklenili pogodbo o zaposlitvi, in
delež delavcev, ki so na teh delovnih mestih sklenili pogodbo o
delu (podjem);
– sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost so
določena v skladu s področnim zakonom;
– sredstva za davek na izplačane plače so določena po
povprečni davčni stopnji, izračunani na podlagi izplačil
ministrstva za bruto plače in za davek na izplačane plače v
srednjem šolstvu in dijaških domovih v preteklem letu,
upoštevajoč temeljna proračunska izhodišča;
– sredstva za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje so
določena na podlagi povprečne vrednosti in normativnega števila
delavcev. Povprečna vrednost je določena na podlagi analitičnih
podatkov ministrstva, upoštevajoč temeljna proračunska
izhodišča.
2. Sredstva za zagotavljanje pravic iz delovnega razmerja
– Sredstva za prehrano delavcev so določena z normativnim
številom delavcev v povezavi z opredeljenim obsegom
organiziranega izobraževalnega dela za posamezni program (v
nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev za program)
ter povprečno vrednostjo tega nadomestila na zaposlenega v
javnih srednjih šolah in dijaških domovih v letu 2006, ob
upoštevanju temeljnih proračunskih izhodišč po tem letu.
– Sredstva za prevoz delavcev na in z dela so določena z
normativnim številom delavcev za program ter povprečno
vrednostjo tega nadomestila na zaposlenega v javnih srednjih
šolah in dijaških domovih v letu 2006, povečana za priznano
rast v posameznem letu.
– Sredstva za regres za letni dopust so določena z
normativnim številom delavcev za program ter vrednostjo regresa
za letni dopust na zaposlenega, skladno z veljavnim socialnim
sporazumom.
– Sredstva za druge osebne prejemke (sredstva za jubilejne
nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči) so
določena s povprečno vrednostjo stroška na dijaka v letu 2005
in ob upoštevanju temeljnih proračunskih izhodišč po tem letu.
3. Sredstva za materialne stroške
Skupna letna sredstva za materialne stroške se določijo v
odstotku od stroškov dela v skladu s tem pravilnikom.
4. Sredstva za delovanje sindikalnega zaupnika so določena
ob upoštevanju normativnega števila delavcev.
5. Sredstva za invalidsko zavarovanje študentov za primer
nesreče pri praktičnem izobraževanju so določena na podlagi
veljavne cene zavarovanja v Republiki Sloveniji.
II. Korekcijski faktor
Minister lahko v primeru manjšega števila vpisanih študentov
v posamezni program za izvajanje programa pri izračunu letne
cene stroškov na študenta določi korekcijski faktor, če je
izvajanje tega programa v javnem interesu.
Zaradi ugotovljene v povprečju nižje ali višje kadrovske
strukture, povezane z nazivi in plačilnimi razredi ter deležem
strokovnih delavcev, ki delajo na osnovi pogodbe o zaposlitvi,
in deležem strokovnih delavcev, ki delajo na podlagi pogodbe o
delu (podjem), od povprečja za tipična delovna mesta s področja
višjega strokovnega šolstva (po podatkih ministrstva o
kadrovski strukturi zaposlenih v javnih višjih strokovnih
šolah) se lahko v pogodbi s posameznim zavodom določi
korekcijski faktor, s katerim se upošteva obstoječa kadrovska
struktura zavoda.