Na podlagi 97. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 15/07) in 17. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07) je Občinski svet Občine Poljčane na 16. redni seji dne 23. 9. 2008 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralni naselji v Občini Poljčane, ki obsega:
– Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, z dne 1. 4. 1993)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/01, z dne 10. 10. 2001)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02, z dne 19. 4. 2002)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica za območje občine Poljčane (Uradni list RS, št. 97/08)
O D L O K
o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralni naselji v Občini Poljčane (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Centralni naselji v Občini Poljčane sta Zgornje Poljčane in Poljčane.
2. člen
Začasni ureditveni pogoji določajo:
I. Splošne določbe
II. Obseg območja
III. Skupna merila in pogoji za posege v prostor:
a) za graditev novih objektov
b) za gradnjo stanovanjskih objektov
c) za gradnjo gospodarskih objektov
d) za gradnjo objektov za proizvodnjo in obrt
e) pogoji za določitev funkcionalnih zemljišč in
velikosti gradbenih parcel
f) posegi na obstoječih objektih
g) gradnja pomožnih objektov
h) postavljanje spominskih obeležij
i) urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo,
škarp in ograj
j) prometna ureditev
k) komunalno urejanje
l) vodooskrba
m) odvajanje odpadnih voda
n) posegi na vodotokih
o) oskrba z električno energijo
p) odstranjevanje odpadkov
q) ogrevanje
r) oskrba s plinom
s) omrežje zvez
t) širitev pokopališč
u) ukrepi za varstvo okolja
v) posegi na kmetijskih zemljiščih
IV. Podrobnejši pogoji in merila za posege v prostor v
značilnih območjih:
a) stara vaška jedra
b) vaška naselja
c) območja novejše stanovanjske gradnje
d) pogoji v proizvodno obrtnih področjih
V. Varovanje naravne in kulturne dediščine
VI. Pogoji za izrabo prostora
VII. Prehodne in končne določbe
3. člen
PUP-i so prostorsko izvedbeni akti in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljen za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije.
Namenska raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti občine, podrobnejša namenska raba pa je določena v kartografskem delu prostorsko ureditvenih pogojev, ki je sestavni del tega odloka.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja in vpliv novih dejavnosti ne presega zakonsko določenih vplivov na okolje.
Pri posegih v prostor, pri katerih je pričakovan večji vpliv na okolje in prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove.
Investitor je dolžan predložiti ekspertize, kadar gre za tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin.
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da je občanom omogočen neoviran in varen dostop do objektov, naprav in zemljišč ter njihova splošna uporaba.
II. OBSEG OBMOČJA
4. člen
Območje Občine Poljčane, ki se ureja s predloženimi prostorsko ureditvenimi pogoji, obravnava ureditveni območji centralnih naselij Poljčane in Zgornje Poljčane.
Ureditveni območji sta prikazani na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000, s prikazom podrobnejše namenske rabe prostora.
Meje ureditvenih območij so določene v kartografski dokumentaciji veljavnega planskega dokumenta Občine Poljčane.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
a) Graditev novih objektov
5. člen
Novogradnje so dopustne na tistih zemljiščih, kjer tako namembnost dopuščajo planski dokumenti in to omogoča oblikovanost terena, velikost razpoložljive parcele in je poseg skladen z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, obdelavo in barvo fasad, kritino in drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami.
Smeri slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s smerjo plastnic.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji.
Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarno-varnostni ukrepi in dovoljuje vplivno območje.
Odmiki od državnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z Zakonom o javnih cesta, odmiki od občinskih cest pa usklajeni z Odlokom o občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica.
b) Splošni pogoji za gradnjo stanovanjskih objektov
6. člen
Tloris: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,2 ali več. Tlorisna zasnova je lahko drugačna, kolikor upošteva obstoječo pozidavo in je v skladu z mnenjem urbanistične komisije.
Višina: praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerih je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom, višina kapi pa 5,5 m nad koto pritličja. Objekti imajo lahko tudi klet, če to dopuščajo terenske in geološke razmere.
Posegi v prostor se volumensko prilagode obstoječi okoliški pozidavi.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45°, izjemoma je lahko naklon manjši, kolikor je okoliška pozidava s položnejšimi nakloni.
Smer slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin.
Kritina: kritina je temne ali opečne barve (žgana opeka), razen v območjih, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno kritino.
7. člen
Skladno s pogoji tega odloka so na obravnavanih območjih dovoljene novogradnje, nadomestne gradnje, adaptacije, nadzidave, dozidave, komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
c) Splošni pogoji za gradnjo gospodarskih poslopij
8. člen
Gospodarska poslopja je možno graditi v sklopu morfoloških enot, v katerih predstavljajo kmetije sestavni del obstoječe urbane strukture.
Gradnjo gospodarskih poslopij mora omogočiti velikost funkcionalnega zemljišča, pri čemer morajo biti zagotovljeni pogoji za ureditev manipulativnega prostora, shranjevanja mehanizacije in ureditev gnojišč, oziroma drugega sistema deponiranja živilskih odpadkov, v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznice.
Odmik gospodarskih objektov od parcelne meje mora biti minimalno 4m.
Tloris: podolgovat, razmerje med širino in dolžino 1: 1,5 ali več.
Velikost: tlorisno objekt ne sme presegati 30 m dolžine.
Višina: maksimalna višina slemena 12 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje strešin in kritin: naklon strešin osnovnega objekta (prevladujoč tlorisni gabarit) 35°–45°, lahko tudi manj, glede na obstoječo okoliško pozidavo, kritina temne ali opečne barva (žgana opeka).
d) Graditev objektov za proizvodnjo in obrt
9. člen
Gradnja objektov za storitveno obrtne dejavnosti in mirno obrt je možna v okviru obstoječih območij na površinah namenjenih stanovanjem oziroma centralnim dejavnostim. Gradnja objektov za proizvodnjo je možna v območju, ki je opredeljeno za proizvodne dejavnosti. Na območjih namenjenim centralnih dejavnostim in v okviru starih vaških jeder je možno graditi, oziroma spremeniti namembnost obstoječim objektom za potrebe gostinstva in turizma. Objekte namenjene prenočitvenih zmogljivostim oziroma penzionom je možno graditi tudi v območjih namenjenim stanovanjem.
Pogoji za oblikovanje so enaki pogojem za gradnjo stanovanjskih objektov razen omejitve tlorisnih gabaritov.
9.a člen
Vsa odstopanja od splošnih določil za gradnjo stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in objektov za proizvodnjo in obrt, se morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja, predložiti v pregled in potrditev občinski urbanistični komisiji.
9.b člen
Za gradnjo večstanovanjskih objektov, vrstnih hiš, stanovanjskih dvojčkov, objektov za družbene dejavnosti, športne dejavnosti, turizem, sakralnih objektov in urbane opreme, se upoštevajo splošna določila za graditev novih objektov opredeljena v 5. členu odloka. Smernice za arhitekturno oblikovanje poda občinska urbanistična komisija, katera tudi potrdi izdelano projektno dokumentacijo.«
e) Pogoji za določitev funkcionalnega zemljišča in velikosti gradbenih parcel
Določitev gradbenih parcel
10. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.
Velikost gradbene parcele za individualno stanovanjsko hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju.
Novograjeni objekti za obrtno in proizvodno dejavnost in kmetijsko gospodarski objekti imajo sorazmerno večje parcele.
Določitev funkcionalnih zemljišč
10.a člen
Velikost funkcionalnega zemljišča objekta mora omogočati normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta.
Pri določevanju velikosti funkcionalnega zemljišča za vse posege je potrebno upoštevati obliko parcele in razgibanost terena.
Velikost funkcionalnega zemljišča za gospodarske objekte in objekte namenjene obrtni in proizvodni dejavnosti mora omogočiti normalno uporabo objektov vključno s potrebnimi manipulacijskimi površinami, površinami za parkiranje in izvajanje ukrepov za zaščito okolice pred vplivi objekta oziroma dejavnosti.
Velikost funkcionalnega zemljišča za nove objekte se določi tako, da se okrog bodoče lokacije vriše pas 4m ali pas širine do parcelne meje z drugimi lastniki, če je odmik manjši od 4 m. Razen tako dobljene površine je potrebno v funkcionalno zemljišče všteti še vse ostale površine, ki po dokončanju ne bodo rabile več kmetijskemu namenu (dostopi, dovozi, parkirišča, obračališča, hišne cvetlične grede …).
Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljeno funkcionalno zemljišče, določimo funkcionalno zemljišče tako, da zemljišče za redno rabo določimo na podlagi ogleda na terenu in vanj vključimo še dostope, obračališča, cvetlične grede, .... Funkcionalno zemljišče za izredno rabo objekta (ureditvena dela) pa določimo po potrebi v širini od 0–4 m okrog objekta.
10.b člen
Pri novogradnjah in drugih posegih na objektih mora biti v vsaki lokacijski dokumentaciji vrisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova površina.
f) Posegi na obstoječih objektih
11. člen
Med posege na obstoječih objektih štejemo prizidave, nadzidave, preureditve podstrešij, spremembe namembnosti, vzdrževalna dela in rekonstrukcije.
Navedeni posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti (gradbena črta, os slemena, gabariti, kritina in drugi gradbeni materiali, arhitekturni detajli, stavbne odprtine). Spremembe namembnosti so dovoljene, kolikor se ne spremenijo vplivi na okolje (osončenje, veduta, hrup, smrad, dostop idr.) Pri morfološko homogenih območjih in objektih (vaška jedra) ter območjih, za katera veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine, isto velja za objekte starejše od 50 let.
Tlorisna velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50% tlorisne velikosti obstoječega objekta, hkrati mora biti razmerje med zazidano in prosto površino zemljišča najmanj 40:60. Za oblikovanje prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. Odstopanje je možno kadar gre za nadgraditev ambienta.
Preureditve podstrešij v okviru obstoječih gabaritov so dovoljene. Preureditve podstrešij in nadzidave ne smejo biti opravljene na račun obstoječega strmega naklona strehe (zdaj ima npr. hiša streho v naklonu 45°, po pozidavi pa bo višina slemena ostala ista, le naklon strehe bo nižji).
Spremembe namembnosti so dovoljene, kadar dopolnjujemo osnovno namembnost območja ali pa njegovo odstranitev.
Posegi na obstoječih objektih so možni v primeru, da gre za objekte zgrajene na osnovi gradbenega dovoljenja, oziroma objekte zgrajene pred l. 1967 in se le-ti nahajajo na območjih namenjenih za rabo kakršni služi objekt.
Vzdrževalna dela so dopustna za vse obstoječe objekte s tem, da se ohranjajo obstoječi gabariti in gradbena linija objekta. Potrebno je ohraniti značilne arhitektonske elemente in materiale (kamen, omet, les, barve itd.).
Pri posegih na obstoječih objektih morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki ali drugi ukrepi (izbira ognje odpornih materialov, izvedba protipožarnih zidov in podobno) za preprečevanje prenosa požara.
g) Gradnja pomožnih objektov
12. člen
Postavitev pomožnih objektov opredeljenih z republiškim pravilnikom je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnjah so garaže in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu objekta.
Pomožni objekti ne smejo rušiti lokalnih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti:
– biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti avtohtonega stavbnega fonda ob upoštevanju splošnih pogojev za novo gradnjo,
– za gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne odstopajo od gradiv in obdelav obstoječih objektov,
– za pomožne objekte veljajo ista načela kot za druge objekte: podolžni tloris, 35°–45° strma simetrična streha krita s temno ali opečno kritino, klet mora biti popolnoma vkopana.
13. člen
Kioski lahko služijo storitvam, uslužnostim in informativnim dejavnostim in so lahko nameščeni v morfoloških enotah, ki imajo javne površine tako, da ne ovirajo nobene oblike prometa.
Tlorisna dimenzija kioska naj bo prilagojena namembnosti kioska (do maks. 12 m2). Postavitev kioska ne sme poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop idr.).
Kioski so lahko locirani le tam, kjer ni ustreznih lokalov, enotno oblikovani, izdelani po vzorcu naše arhitekture, glede oblikovanja in gradiv po vzorni.
Stojnice za priložnostno sezonsko ponudbo naj sledijo okvirom enotnega oblikovanja ožjih območij urejanja. Stojnice so odprti objekti.
13.a člen
Začasni objekti in naprave namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene in družbene dejavnosti ter ostale potrebe (do zgraditve trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdaj je potrebno objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
Pogoji za postavitev začasnih objektov so analogni pogojem kot za trajni poseg v prostor.
h) Postavljanje spominskih obeležij
14. člen
Spominska obeležja so lahko samostojni objekti – spomeniki ali pa skulpture in spominske plošče, postavljene na ali ob obstoječe objekte.
Lokacija za postavitev spominskih obeležij naj bo določena na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet.
Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
V območjih ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo spominska obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ista pravila veljajo tudi za napise na fasadah, reklamne panoje, reklamne izveske ipd.
i) Urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj
15. člen
Okolico novogradenj je treba skladno z okoliškimi ureditvami ustrezno ozeleniti z avtohtonim zelenjem.
Ob individualnih objektih je možno urediti individualne zelenjavne vrtove.
Kjer konfiguracija terena z višinskimi razlikami zahteva njihovo premostitev, naj se ta praviloma uredi s travnimi brežinami. Kadar pa je nujna postavitev škarpe, naj se ta intenzivno ozeleni. Ograje okoli funkcionalnih zemljišč se sme postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča že tako urejena. Ograja naj bo usklajena z obstoječimi, živa meja v bližini prometnic (križišča, ovinki) ne sme presegati višine 0,60 m.
16. člen
Ob naseljih je možno urediti površine za potrebe ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo.
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (1. območje), površinah, ki so zavarovane zaradi varstva naravne in kulturne krajine oziroma namenjene parkovni ureditvi.
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati:
– na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij
– na zemljiščih, ki so v zaraščanju
– začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posega v prostor.
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 150 m2.
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja skupnih lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 3 m2 na uporabnika. Izjemoma je dovoljena gradnja individualne lope, kadar velikost kompleksa zemljišč ne presega dovoljenega obsega za enega uporabnika. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem.
Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je zasaditev meje do višine 0,60m.
Vrtičkarstvo ne sme biti osnova za prodajo zemljišč (najemni odnos) in iz tega izhajajoče zahteve za izgradnjo sekundarnih bivališč (počitniške hiše in gospodarske kleti).
j) Prometna ureditev
17. člen
Za prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila Zakona o javnih cestah, določila Odloka o občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica in določila Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Slovenska Bistrica, oziroma z odloki, ki urejajo kategorizacijo občinskih cest in ureditev cestnega prometa na območju Občine Poljčane.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic se ne smejo graditi stanovanjski hiše in druge stavbe ter naprave, razen v primerih, ko to dopušča oziroma izhaja iz smernic ali projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev.
V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta, zaradi morebitne razširitve ceste.
V varovalnih pasovih prometnic so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
V rezervatu prometnice, za katero še niso dokončno določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije so dovoljeni posegi v prostor s soglasjem predlagatelja prometnega rezervata.
Novogradnje in obnove prometnic morajo biti izvedene tako, da omogočajo dostop intervencijskih gasilskih vozil (osni pritiski 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in gabariti).
Odmik objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotoviti:
– minimalno vzdrževanje cest v zimskem in letnem času
– širino cestnega telesa v skladu z veljavnimi normativi.
18. člen
Dovozi in priključki na cesto omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se cesta in cestni objekti ne poškodujejo. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojnega soglasodajalca. Ob cestah se priključki predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo in morajo biti izvedeni tako, da omogočijo dostop intervencijskim gasilskim vozilom (osni pritisk 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in gabariti).
Bencinski servisi so lahko grajeni v ureditvenih območjih naselij ob izpolnjenih pogojih soglasodajalcev (odmiki, priključki na ceste, odvodnjavanje itd.).
18.a člen
Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah ali v primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta zagotoviti možnost parkiranja.
Za stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta v objektu vsaj eno parkirno mesto na zemljišču investitorja. V kolikor se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno zgraditi še dodatna parkirna mesta za konkretno dejavnost.
18.b člen
Pri objektih različnih dejavnosti je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na zemljišču investitorja. Za vsako dejavnost je nujno zagotoviti vsaj dve parkirni mesti za stranke.
Število potrebnih parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti se določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, leto 1991).
Kolikor investitor ne more zagotoviti primernega števila parkirišč na svojem zemljišču, mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiusi 100 m ni možno zagotoviti parkirišča, se dejavnost ne more opravljati.
k) Komunalno urejanje
19. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v ureditvenem območju obsega naprave za oskrbo s pitno vodo, elektroenergetsko omrežje, naprave cestnega prometa in hidrantno omrežje, priključitev na javno kanalizacijo oziroma izgradnjo nepretočnih in nepropustnih greznic in odvoz smeti.
l) Vodooskrba
20. člen
Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode.
Na področjih, kjer obstoječe vodovodno napajanje ne zadovoljuje vseh potreb, se predvideva ojačitev ali rekonstrukcija. Širina rezervatov primarnih vodovodov oziroma njihov varovalni pas je 2,50 m, če ti potekajo izven ceste.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
Pri zagotavljanju zadostnih količin vode mora biti zagotovljena tudi voda za požarno zaščito. Upravljalec vodovodnega omrežja mora predvideti in izvesti ustrezne tehnične rešitve na omrežju ali alternativne vire za zagotovitev večjih količin požarne vode v primeru večjih požarov.
Na območju obdelave PUP ni obstoječih ali predvidenih črpališč.
m) Odvajanje odpadnih voda
21. člen
I. Odvajanje odpadne komunalne vode
a) Naselja opremljena z javno kanalizacijo
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati prečiščena v vode ali javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo, izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene gradnje.
b) Območja brez javne kanalizacije
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije se lahko odpadna voda odvaja v:
– nepretočno, nepropustno greznico,
– malo komunalno čistilno napravo,
– če je stavba ne geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici (greznici brez iztoka) oziroma mali komunalni čistilni napravi in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.
c) Odvajanje odpadnih voda iz obstoječih stavb
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno razen, če gre za obstoječo pretočno greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Po predpisanem roku se morajo odpadne komunalne vode odvajati na način opisan pod točko 1a), v primeru izgradnje javne kanalizacije ali na način opisan pod točko 1b), v primeru območja brez javne kanalizacije.
Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, katerih v skladu s predpisi, ni potrebno opremiti z javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi oziroma izgraditi nepretočno greznico.
Na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda pa se mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah.
II. Odvajanje padavinske vode
Za naselje ali del naselja, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh, ali, če je to ekonomsko upravičeno, zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje in čiščenje padavinske vode.
Smiselni ukrepi so:
– izvedba ponikovalnice, kjer je to mogoče,
– zadrževanje padavinske vode v zadrževanih bazenih in postopno odvajanje v javno kanalizacijo,
– izgradnja rezervoarjev za meteorne vode za lastne potrebe.
Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, se mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo.
III. Gnojnične jame in gnojišča
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna in brez iztoka. Razredčena vsebina se lahko odvaža na kmetijske površine, v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla in pravilnikaza izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu »obdelane lagune« ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov se tekoča vsebina gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati. V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditve na parceli.
n) Posegi na vodotokih oziroma na vplivnem območju le-teh
22. člen
Za vse posege v varovalnem pasu vodotokov in v območju vodotokov je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske smernice in vodnogospodarsko soglasje.
o) Oskrba z električno energijo
23. člen
Področje elektrooskrbe zahteva upoštevanje veljavnih predpisov s tega področja in zasnov elektroomrežja v strokovnih podlagah ter dolgoročni in srednjeročni družbeni plan.
Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, za katere so določeni varovalni pasovi oziroma rezervati naslednjih širin (od osi voda)
– daljnovodi do 35 kV 10 + 10 m
– daljnovodi 2 x 110 kV 15 + 15m.
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri Elektru d.d., posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje.
Napeljave kablov preko ali v bližini fasad in objektov kulturne dediščine oziroma postavljanja električnih in podobnih drogov v bližini le-teh praviloma ni dovoljeno. Kolikor zaradi tehničnih možnosti drugače ni izvedljivo se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
p) Odstranjevanje odpadkov
24. člen
Za vse obstoječe in novo predvidene objekte ter za dopolnilno gradnjo, je potrebno zagotoviti organiziran odvoz odpadkov na komunalno urejeno odlagališče.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati in urediti v prvotno stanje.
q) Ogrevanje
25. člen
Ogrevanje na območjih obdelave PUP bo praviloma individualno,vendar je potrebno uporabljati ekološko neoporečna goriva (drva, lahko kurilno olje, plin in podobno).
r) Oskrba s plinom
26. člen
V ureditvenem območju, kjer poteka plinovod, je potrebno upoštevati pogoje, ki izhajajo iz pravilnika o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85).
Za posege v bližini plinovoda (zaščitni pas plinovoda 2 x 200 m in varovalna pasova 2 x 30 m ter 2 x 5 m) je potrebno pridobivati soglasja upravljalca plinovoda.
s) Omrežje zvez
26.a člen
Ob upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljalca TK voda.
Telekom bo na območju naselij Poljčane in Zg. Poljčane gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Rešitve za zunanje TK priključke ter notranje optične instalacije poda upravljavec.
Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni omarici, bo Telekom Slovenije izvedel priključek, preko katerega bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekom Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno predhodno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Investitor objekta kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
t) Širitev pokopališč
26.b člen
Širitve pokopališč so možne v skladu z veljavno zakonodajo. Načrtovanje širitev se dimenzionira na 30-letne potrebe. Pri širitvah, ureditvah ter drugih posegih v območje pokopališča pa veljajo pogoji:
– širitve se dovoljujejo na območje proti odprtemu prostoru, ne pa v smeri naselij
– pokopališča naj imajo minimalen 10-metrski varovalni nezazidan pas
– v vplivnem pasu 100m se pogoji bivanja in delovanja prilagodijo nemotenemu delovanju pokopališč.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za širitev pokopališč je potrebno poleg ureditve grobnih polj definirati tudi pogoje ureditve dostopov, poslovilnih ploščadi, ureditve prostorov za odpadke, oskrbo z vodo. Pred izdajo dovoljen je potrebno pridobiti pozitivno soglasje pristojne službe za varstvo voda, ki opredeli pogoje glede izcednih vod.
u) Ukrepi za varstvo okolja
27. člen
Za zagotovitev pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem,
– organiziranje odvoza komunalno odpadnih in sekundarnih surovin,
– sanacija neurejenih odlagališč odpadkov, njihova ureditev v prvotno stanje in namembnost ter sprotno urejanje osrednje deponije občine,
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečitev nastajanja novih virov v bližini stanovanj in delovnih mest,
– za zaščito pred hrupom je ob prometnicah, kjer raven hrupa presega dovoljeno raven za stanovanjsko okolje, dovoljeno izvesti zaščitne ukrepe z ozelenjenimi nasipi, živimi mejami višine do 2 m ter protihrupnimi pregradami, ki morajo biti iz naravnih materialov in ozelenjene. Izvedba teh ukrepov ni dovoljena, če ruši osnovni oblikovni koncept urejanja ulice in če onemogoča vzdrževanje ceste ali preglednosti posameznih cestnih odsekov,
– stalna kontrola virov onesnaženja zraka in preprečevanje nastajanja novih virov, ki bi onesnaževali ozračje preko meje, ki jo dopuščajo predpisi s tega področja,
– urediti ustrezno skladiščenje tekočih goriv in naftnih derivatov,
– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih javnih zelenih površin kot so javni parki in nasadi, zelenice, varovalni zeleni pasovi,
– upoštevati vse predpise oziroma zakone s področja varstva okolja.
v) Posegi v kmetijskih zemljiščih
Na površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot kmetijske površine namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo, ni dovoljena sprememba namembnosti rabe in uporabe ljubiteljske dejavnosti.
IV. PODROBNEJŠI POGOJI IN MERILA ZA POSEGE V PROSTOR V ZNAČILNIH OBMOČJIH
28. člen
a) Stara vaška jedra
– Novogradnje v okviru starih vaških jeder so možne, in sicer kot izpolnitve gradbenih vrzeli. Pri tem je potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja, katero predstavlja arhitekturo nastalo pred letom 1970.
– V starih vaških jedrih so od posegov v obstoječih objektih dopustne spremembe namembnosti ter redna vzdrževalna dela. Ti posegi se morajo kriti znotraj obstoječih gabaritov objektov.
– Dopušča se gradnja pomožnih objektov pod splošnimi pogoji tega odloka, medtem ko postavitev kioskov ni dovoljena.
– Rekonstrukcija obstoječe komunalne in cestne infrastrukture je dovoljena.
– V okviru urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati kmečke, sadne in zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in sajenje neavtohtonega drevja in iglavcev.
– Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov, opredeljenih v 34. členu odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje.
b) Vaška naselja
29. člen
– V območjih vaških naselij so dopustne novogradnje stanovanjskih objektov, če te zapolnjujejo gradbene vrzeli in so usklajene z obstoječo grajeno strukturo naselja. Gradnja gospodarskih poslopij in obrtnih delavnic je dopustna, če je zadoščeno splošnim pogojem ter prostorsko ureditvenih pogojev.
– V območjih vaških naselij je dovoljena gradnja objektov oziroma posegi na obstoječih objektih centralnih dejavnosti za potrebe naselja in gravitacijskega območja. Posegi se lahko izvajajo v skladu s skupnimi merili in pogoji.
– Sprememba namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanje oziroma v turistične namene je dopustna pod pogojem, da ostane objekt arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo.
– V morfoloških enotah, kjer veljajo ta določila, je možno vse ostale posege na obstoječih objektih izvajati z upoštevanjem splošnih pogojev za take posege, kar velja tudi za postavitev samostojnih pomožnih objektov.
– Postavitev kioskov ni dovoljena.
– Posegi s področja prometnega in komunalnega urejanja se urejajo pod splošnimi pogoji.
c) Novejše stanovanjske gradnje na območjih redkejših in gostejše pozidave
30. člen
– Gradnja novih stanovanjskih objektov je dovoljena, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli z upoštevanjem splošnih pogojev tega odloka.
– Na površinah centralnih dejavnosti znotraj morfoloških enot so dovoljeni posegi, ki dopolnjujejo in izpolnjujejo zahteve po pretežnem javnem programu ter nimajo motilnih vplivov na okolje.
– V območju je mogoče izvesti potrebne komunalne ureditve oziroma rekonstrukcije.
d) Posegi v industrijskih conah in obrtno proizvodnih conah
31. člen
Površine namenjene proizvodni in proizvodnoobrtni dejavnosti je ob novih posegih urejati tako, da bodo posegi tudi dolgoročno upravičeni in da bodo omogočali razvoj dejavnosti ob čim manjši porabi novih površin.
Predpogoj na nove posege v prostor in širitev obstoječih kapacitet je po potrebi ekološka sanacija obstoječih dejavnosti in tehnološka izboljšava obstoječe proizvodnje.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblaščene organizacije glede eventualnih negativnih vplivov proizvodnje ali obrti na okolje.
Spreminjanje namembnosti je dopustno, če dopolnjuje pretežno namembnost, posebno če predstavlja izboljšanje tehnologij in čistost.
Nova dejavnost ne sme imeti motečih in škodljivih vplivov na okolje.
V območju površin za proizvodnjo in obrt je potrebno zagotoviti tudi zelene površine, ki naj bodo parkovno urejene z avtohtonim zelenjem.
Postavitve pomožnih objektov in začasnih objektov so dovoljene, če ne slabšajo možnosti izkoriščenosti površin sosednjih objektov, ne zahtevajo posebnih komunalnih naprav oziroma povečave obstoječih priključkov in ne ovirajo prometa znotraj proizvodnega kompleksa.
V. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
32. člen
Na območjih varovanja naravne in kulturne dediščine ter območjih ohranjanja značilno oblikovane kulturne krajine je pri vsakem posegu potrebno sodelovanje pristojne varstvene službe.
33. člen
OHRANJANJE NARAVE
Na območju naselij Poljčane in Zgornje Poljčane se nahajajo sledeča zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembna območja in biotska raznovrstnost v krajini:
Pregled zavarovani območij
+---------+------------+-----------------+--------+------------+
|EVID.ŠT. | IME | KRATKA OZNAKA | STATUS | URADNA |
| | | | | OBJAVA |
+---------+------------+-----------------+--------+------------+
| 33 |Črnogova |Sodi med večje | NS |Uradni list |
| |tisa |tise v Sloveniji,| | RS, št. |
| | |je krajevna | | 21/92 |
| | |znamenitost in | | |
| | |dendrološko | | |
| | |pomemben objekt | | |
+---------+------------+-----------------+--------+------------+
| 80 |Zgornje |Sodi med | NS |Uradni list |
| |Poljčane- |debelejše lipe v | | RS, št. |
| |lipa |občini, cerkvena | | 21/92 |
| | |lipa | | |
+---------+------------+-----------------+--------+------------+
| 98 |Petrinina |Sodi med | NS |Uradni list |
| |lipa |debelejše lipe v | | RS, št. |
| | |občini. Je | | 21/92 |
| | |dominantno drevo | | |
| | |v kraju | | |
+---------+------------+-----------------+--------+------------+
| 1 |Drevored |Drevored divjih | SON |Uradni list |
| |divjih |kostanjev. Je | | RS, št. |
| |kostanjev v |najstarejši in | | 21/92 |
| |Poljčanah |največji drevored| | |
| | |v Poljčanah | | |
+---------+------------+-----------------+--------+------------+
Pregled naravnih vrednot
+---------+---------------+--------------------+------+------------+
|EVID.ŠT. | IME | KRATKA OZNAKA |STATUS| URADNA |
| | | | | OBJAVA |
+---------+---------------+--------------------+------+------------+
| 6144 |Črnogova tisa |Tisa pri doma čiji| drev | NVDP |
| | |Črnoga v Podboču, | | |
| | |jugovzhodno od | | |
| | |Poljčan | | |
+---------+---------------+--------------------+------+------------+
| 6189 |Zgornje |Lipa pri cerkvi Sv. | drev | NVLP |
| |Poljčane-lipa |Križa v Zgornjih | | |
| | |Poljčanah, južno od | | |
| | |Poljčan | | |
+---------+---------------+--------------------+------+------------+
| 6207 |Petrinina lipa |Lipa pri Petri nini| drev | NVLP |
| | |vili v Zgornjih | | |
| | |Poljčanah, južno od | | |
| | |Poljčan | | |
+---------+---------------+--------------------+------+------------+
3. Pregled območij pričakovanih naravnih vrednot
+-------+--------------+--------------------------------------+
|ZAP.ŠT.| IME | KRATKA OZNAKA |
+-------+--------------+--------------------------------------+
| 1 |Haloze |Nahajališče miocenskih fosilov, |
| | |školjk, polžev in rakovic |
+-------+--------------+--------------------------------------+
Namen opredelitve območij pričakovanih naravnih vrednot je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na nanovo odkritih naravnih vrednot.
4. Pregled ekološko pomembnih območij
+-----+--------------+------------------------------+------+
| KODA| IME | KRATKA OZNAKA |STATUS|
+-----+--------------+------------------------------+------+
|44100|Dravinjska |Reka Dravinja je eden redkih | EPO |
| |dolina |večjih nižinskih vodotokov v | |
| | |SV Sloveniji, ki imajo vsaj | |
| | |delno ohranjeno naravno | |
| | |strugo in obsežno zarast. | |
| | |Zaradi ohranjene naravne | |
| | |rečne dinamike obstajajo v | |
| | |strugi pestre hidromorfološke | |
| | |strukture, poplavno območje | |
| | |pa v veliki meri pokrivajo | |
| | |ekstenzivni travniki | |
| | |različnih tipov, ki s | |
| | |številnimi morfološkimi | |
| | |elementi, kot so mejice, vrbe | |
| | |glavače, drevesni osamelci, | |
| | |zaraščeni mrtvi rokavi, | |
| | |okljuke in depresije, | |
| | |močvirja in mlake, tvorijo | |
| | |tipično podobo kulturne | |
| | |krajine. Območje predstavlja | |
| | |bivališče številnih | |
| | |ogroženih, redkih in | |
| | |zavarovanih živalskih vrst in | |
| | |je s stališča ohranjanja | |
| | |biotske raznolikosti | |
| | |izjemnega pomena. | |
+-----+--------------+------------------------------+------+
5. Biotska raznovrstnost v krajini
Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Na območju naselij Poljčane in Zgornje Poljčane se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo:
– ekstenzivni travniki
– travniški sadovnjaki
– mejice
– samotna drevesa.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje naselij Poljčane in Zgornje Poljčane« (ZRSVN, OE Maribor, oktober 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Poljčane.
34. člen
VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju ureditvenih območij naselij Poljčane in Zgornje Poljčane, ob že zavarovanih kulturnih spomenikih na podlagi Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92), so v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, vpisane še naslednji evidentirani kulturni spomeniki in enote kulturne dediščine:
EŠD Ime spomenika
----------------------------------------------------------
1459 Poljčane-kretniška postavljalnica
2051 Poljčane-Spomenik NOB
3264 Zgornje Poljčane-Cerkec sv.Križa
3267 Zgornje Poljčane-Kapela Žalostne Matere božje
3268 Zgornje Poljčane-Kapela Sv. Luke
6967 Poljčane-Hiša Bistriška 67
6968 Poljčane-Bistriška 65
6973 Zgornje Poljčane-Vila Potrčeva 7
6975 Zgornje Poljčane-Hiša Prvomajska 11
6976 Zgornje Poljčane-Šola Ulica Erne Starovasnik 10
7078 Zgornje Poljčane-Dom Erne Starovasnik
20213 Poljčane-Damšetova kapelica
20222 Spodnje Poljčane-Smiljaničeva kapelica
22163 Poljčane-Kostanjev drevored
23013 Poljčane-Hiša Bistriška 61
23847 Zgornje Poljčane-Domačija Vernik
23848 Zgornje Poljčane-Hiša Prvomajski trg 22
----------------------------------------------------------
34.a člen
Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor.
V primeru celovite prenove kulturnih spomenikov je potrebno izdelati konservatorski program oziroma konservatorsko restavratorski projekt.
V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje upoštevati tudi kulturno dediščino. Za ostali prostor je zlasti v primerih oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja (tipična arhitektura nastala pred letom 1970 prejšnjega stoletja).
34.b člen
Na področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati dominantno lego kulturnih spomenikov, ki ga v ureditvenem območju naselja Zg. Poljčane predstavlja (EŠD 3264) Zgornje Poljčane-Cerkev sv. Križa. Spomenik z dominantno lego ima vplivno območje, katero se lahko poveča, v kolikor so v bližini predvideni posegi, ki bi lahko okrnili dominanto spomenika.
Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v bližini stanovanjskih hiš se ne pričakuje večjih negativnih posledic. Za tiste kapelice in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih in regionalnih cestah pa je v primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste potrebno upoštevati, da kapelic in znamenj ni možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno izjemoma v celoti prestaviti na ustreznejšo lokacijo.
Arheoloških spomenikov na območju ureditvenih območij naselij Poljčane in Zgornja Poljčane ni evidentiranih, prav tako ni nobenega kulturnega spomenika s področja arheologije.
Etnološki spomeniki predstavljajo posamezne domačije, hiše, kozolec in nekaj vinskih kleti. Pri morebitnih gradnjah na območju spomenikov je potrebno upoštevati dovolj velik odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.
35. člen
Na območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i veljajo za varovanje naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92).
VI. POGOJI ZA IZRABO PROSTORA
36. člen
Na posameznih območjih (conah) so dovoljeni naslednji posegi v prostor.
A. dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih objektov, prizidave, nadzidave, adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske namene in nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov; mirna obrt + obstoječe dejavnosti nadaljevati;
B. dovoljena je gradnja obrtnih, obrtno-stanovanjskih objektov, kmetijskih objektov, spremljajočih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za obrtne in servisne dejavnosti ob upoštevanju veljavnih predpisov, povečava obstoječe obrtne delavnice (prizidava) kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe dejavnosti. Vsaka povečava tehnologije mora biti podprta s potrebnimi ekološkimi mnenji in pogoji.
C. dovoljena je gradnja proizvodno obrtnih delavnic ob upoštevanju veljavnih normativov in predpisov;
D. dovoljena je družbeno usmerjena gradnja (novogradnja) večstanovanjskih objektov v smislu prostorsko-funkcionalne zaokrožitve območja, zapolnitve, prizidave, nadzidave, prenove in gradnja nadomestnih več-stanovanjskih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih prostorov za potrebe servisne dejavnosti in mirne uslužnostne obrti; dovoljeno je tudi nadaljevanje vseh že obstoječih dejavnosti;
E. dovoljena je povečava obstoječih industrijskih objektov kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječih dejavnosti;
F. dovoljena je gradnja nadomestnih individualnih stanovanjskih in obrtno – stanovanjskih objektov. Prizidave, nadzidave ter adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske in obrtno-stanovanjske namene, namenjene drobni nemoteči obrti.
G. dovoljene so novogradnje, prizidave, adaptacije in nadomestne gradnje za kmetijske proizvodnje,
H. dovoljena je gradnja športno rekreacijskih objektov s spremljajočimi programi, turizem in trgovina,
I. banka, trgovina, upravne zgradbe.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Na osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju posameznega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti pa naravi posega.
38. člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje,
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede zaokroževanja njihovih prostorskih potreb, koder obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. Analiza iz prvega odstavka tega člena se pripravi kot strokovna podlaga pred izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
39. člen
Sestavni del odloka je grafična priloga Namenska raba v merilu 1:5000, ki je v digitalni in analogni obliki.
40. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni enoti Slovenska Bistrica in Občini Poljčane.
41. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična in komunalna inšpekcija.
42. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/2001), vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
32. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/2002), vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 97/08), vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-0002/2008-9-201
Poljčane, dne 23. septembra 2008
Župan
Občine Poljčane
Stanislav Kovačič l.r.
