Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 19. seji dne 25. septembra 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Šempeter - Vrtojba (Uradne objave, št. 1/2001 in 14/2001) – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 114/03) – v nadaljevanju spremembe in dopolnitve PUP.
Spremembe in dopolnitve obsegajo spremembe v tekstu odloka in spremembe v kartografskem delu odloka.

V 6. členu (Gradnja) se tretji odstavek 1. poglavja »1. Kmetijska zemljišča« spremeni tako, da glasi:
»Na kmetijskih zemljiščih je možna tudi gradnja pod in nadzemnih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, ki bistveno ne spreminjajo kmetijske rabe in nimajo negativnih vplivov na okolje in na krajino. Gradnja naprav kot npr. črpališča odpadne in meteorne vode, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, revizijski jaški, črpališča in hidroforne naprave za pitno vodo, vodovodni jaški, bazne postaje za brezžične povezave in podobno ne predstavljajo bistvene spremembe kmetijske rabe.«
V 6. členu (Gradnja) se zadnji odstavek 2. poglavja »2. Gozdna zemljišča« spremeni tako, da glasi:
»Na gozdnih zemljiščih je možna tudi gradnja pod in nadzemnih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, ki bistveno ne ovirajo in ne spreminjajo gozdne rabe ter nimajo negativnih vplivov na okolje in na krajino. Gradnja naprav kot npr. črpališča odpadne in meteorne vode, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, revizijski jaški, črpališča in hidroforne naprave za pitno vodo, vodovodni jaški, bazne postaje za brezžične povezave in podobno ne predstavljajo bistvene spremembe gozdne rabe.«

V 8. členu »(varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranjanje kulturne krajine)« se za prvim stavkom drugega odstavka doda besedilo, ki glasi:
»Na ekološko pomembnih območjih je poseganje v vegetacijo (lesna zarast) dopustno izven spomladanskega časa (gnezdenje ptic).
Gradnje na teh območjih je potrebno načrtovati na način, ki bo dvoživkam omogočal prehode.«

Na koncu 10. člena »(Osončenje in osvetlitev)« se doda besedilo, ki glasi:
»Pri načrtovanju umetne osvetlitve zunanjih površin je potrebno načrtovati uporabo svetilk, ki ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabo žarnic s čimmanjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanje zunanjih površin naj se načrtuje tako, da v drugem delu noči lahko ostene prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno.«

Naslov 12. člena se dopolne tako, da glasi: 12. členu »(Emisije hrupa ter snovi v ozračje in elektromagnetna sevanja)«.
Za prvim odstavkom točke (1) 12. člena se doda stavek, ki glasi:
»Pri načrtovanju objektov in drugih posegov je potrebno izdelati oceno obremenjenosti okolja s hrupom ter glede na občutljivost posameznega območja predvideti in ob izgradnji zagotoviti izvedbo ustreznih ukrepov za zaščito varovanih prostorov in funkcionalnega zemljišča pred hrupom cestnega prometa.
Ob obstoječi hitri cesti je treba načrtovati rabo prostora ob upoštevanju načrtovanih obremenitev okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa (za 20-letno plansko obdobje).«
Za tretjim odstavkom točke (1) 12. člena se doda odstavek, ki glasi:
»Morebitno potrebne protihrupne ukrepe in druge ukrepe, ki so potrebni zaradi delovanja prometnic, je dolžan zagotoviti investitor gradnje.«
Na koncu 12. člena se doda nova točka (4), ki glasi:
»(4) Elektromagnetna sevanja
Obremenitev okolja s sevanjem ne sme presegati vrednosti, določenih z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).«

13. člen odloka »(Vode) se spremeni in dopolni tako, da glasi:
»Varstvo voda pomeni varstvo površinskih (tekočih in stoječih) voda in podtalnice pred onesnaževanjem z vsemi nevarnimi in škodljivimi snovmi. Fekalne in vse odpadne vode morajo biti če obstaja možnost priključevanja, odvajane v odvodne kanalizacijske sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prevodnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje odpadnih voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav morajo biti posebej onesnažene (tehnološke) odpadne vode pred izpustom v kanalizacijski sistem nevtralizirane oziroma prečiščene do tiste mere, ki jo sistem dopušča. Kjer odvodnih naprav še ni, oziroma njihova izgradnja kratkoročno ni predvidena, je potrebno odplake voditi na manjše naprave za delno ali popolno mehansko – biološko čiščenje. Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih voda mora biti usklajeno z veljavnimi predpisi s področja ravnanja z odpadnimi vodami. Na komunalno neopremljenih območjih je v čimvečji možni meri potrebno načrtovati ločen sistem javne kanalizacije. Pri opremljanju novih območij je potrebno obstoječe kanalizacijsko omrežje hidravlično preveriti in ga po potrebi rekonstruirati za potrebe dodatnega sprejema odpadnih vod.
Če za padavinske vode odvajanje v javno kanalizacijo ni možno, je potrebno prvenstveno preveriti možnost ponikanja, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje padavinskih vod ni možno, je potrebno preveriti možnost speljave vod v najbližji vodotok, če tudi te možnosti ni, jih je potrebno speljati razpršeno po terenu, pri čemer mora biti odvodnja načtovana tako, da padavinske vode niso speljane po plazovitem ali erozijsko ogroženem območju oziroma je odvodnja preko takih območij urejena po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Odvajanje padavinske vode z večjih območij je potrebno urediti tako, da bo v čimvečji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin.
Kakovost voda ogrožajo predvsem tisti posegi v prostor, ki služijo skladiščenju in pretakanju tekočih goriv in nevarnih snovi, zbiranje, shranjevanje in odvajanje odplak in drugih odpadnih voda, odlaganje odpadkov, gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsekavanje vegetacije, posegi, ki poškodujejo tla in matično kamnino ipd.
Skladišča tekočih goriv in drugih strupenih snovi morajo biti zato grajena tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejevanje le-teh v podtalje, kanalizacijo ali v odvodnike.
Odvodni sistemi za padavinske vode s tistih prometnih površin, kjer obstaja nevarnost razlitja tekočih goriv ali drugih nevarnih tekočin, morajo zato obsegati ustrezne lovilne objekte in naprave za zajem teh tekočin in snovi, da se tako prepreči odtok teh tekočin v odvodnike.
Na varovanem območju vodnih virov in podtalnice, ki so ali ki bodo določena z odloki o zavarovanju teh virov, je v ožjem varstvenem pasu prepovedana gradnja, ki ustvarja fekalije in druge strupene snovi.
Fekalne vode in druge odpadne vode (tehnološke) morajo biti odvajane v odvodne kanalizacijske sisteme, ki morajo poleg zbiralnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Izgradnja odvodnega sistema z biološkim čiščenjem odpadnih komunalnih vod bo urejena v obdobju petih let.
Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav morajo biti posebno onesnažene (tehnološke) odpadne vode pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma prečiščene do tiste mere, ki jo sistem dopušča.
Gnojevk in gnojnic iz hlevov in farm ni dopustno priključevati na kanalizacijski sistem.
V ta namen je potrebno urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter po ustreznem tretiranju odvažati na kmetijske površine.
Pri gradnji je potrebno upoštevati omejitve, ki jih veljavna zakonodaja predpisuje za posege v vodnih in priobalnih zemljiščih. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo vključno z bregom do izrazite geomorfološke spremembe. Priobalno zemljišče Vrtojbice je na območju Občine Šempeter - Vrtojba opredeljeno z Zakonom o vodah in Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku Vrtojbica v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 138/06, 16/07), njegova zunanja meja sega 15m oziroma 5m od meje vodnega zemljišča, upoštevaje predvideno regulacijo vodotoka. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture in objektov javnega dobra,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, za varstvo voda pred onesnaževanjem, za obrambo države, zaščito in reševanje ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za obstoječe objekte in naprave na vodnem zemljišču oziroma znotraj priobalnega pasu je možna rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter posegi, ki bi onemogočali izvajalcu javne službe dostop do vodotoka s strojno mehanizacijo. Na teh zemljiščih je prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v vseh oblikah, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov oziroma podobnih snovi, odlaganje odpadkov.
Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.«

Prvi stavek 14. člena »(Naravne katastrofe)« se dopolne tako, da glasi:
»Zaradi varstva pred naravnimi katastrofami je pri projektiranju potrebno upoštevati zlasti nevarnost potresov, poplav ter erozij in plazovitost terena.«
Za prvim odstavkom 2. točke 14. člena »(Naravne katastrofe)« se doda besedilo, ki glasi:
»Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, namenjenih varstvu pred škodljivim delovanjem voda.«
Na koncu 1. točke 14. člena »(Naravne katastrofe)« se doda besedilo, ki glasi:
»Na plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki bi lahko sprožili gibanje hribim oziroma ogrozili stabilnost območja, prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč ali dvig nivoja podzemne vode,
– izvjanje del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije.«
Na koncu 14. člena »(Naravne katastrofe)« se doda točka 3, ki glasi:
»(3) Za objekte, določene v Uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, je potrebno načrtovati ojačitev prve plošče oziroma gradnjo zaklonišč.«

V 15. členu »(Požari)« se pred prvo alineo dodajo nove alinee, ki glasijo:
»– požarno ogroženost naravnega okolja,
– ukrepe varstva pred požarom, ki jih določa Zakon o varstvu pred požarom,
– v primeru požara morajo biti zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja,
– morebitni vpliv industrijskih objektov.«

Tekst 18. člena Odloka o PUP se spremeni tako, da glasi:
(Nadomestni objekti, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, kletne etaže)
Nadomestni objekti se lahko gradijo na gradbeni parceli prvotnega objekta. Do preselitve objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih:
– ko zaradi geoloških razmer gradnja objekta na prvotni lokaciji ni možna,
– ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarnohigienskih pogojev,
– ko je obstoječ objekt dotrajan,
– ko je namen izboljšati izkoriščenost stavbnega zemljišča ali spremeniti namembnost, ki je dopustna,
– ko ima selitev za cilj pridobiti površine za razvoj infrastrukturnih ali komunalnih naprav in objektov oziroma objektov skupnega pomena,
– ko gre za prenovo območja.
Rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov so možne, razen v urejevalnih enotah, kjer je gradnja oziroma kjer so posegi izrecno prepovedani.
Spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov so možne, razen v urejevalnih enotah, kjer je gradnja oziroma so posegi izrecno prepovedani oziroma kjer namembnost take gradnje ni skladna s prevladujočo namensko rabo oziroma z dopolnilno rabo enote.
Gradnja kletnih etaž je možna, razen v primerih ko je to nedopustno zaradi varnosti objektov ali naprav v bližini in kadar je to v urejevalni enoti izrecno prepovedano. Pri določilih za omejitev etažnosti se v primerih gradenj v pobočju kletna etaža na dostopni, nevkopani strani šteje kot pritlična etaža.
Na poplavnih območjih je pri zasnovi kletnih etaž potrebno upoštevati možnost poplav.«

V 23. členu odloka »(Objekti za oglaševanje)« se za zadnjo alineo doda besedilo, ki glasi:
»V varovalnem pasu državnih cest je prepovedano postavljanja tabel, napisov in drugih objektov za ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje, razen tistih, ki so v skladu z določili Zakona o javnih cestah in s predpisi o prometni signalizaciji.«

Tekst 24. člena Odloka o PUP se spremeni tako, da glasi:
»(Odmiki)
Gradnja mora biti od parcelne meje odmaknjena toliko, da ni motena sosednja posest.
Praviloma znaša najmanjši odmik od parcelne meje 4 m. V primeru, ko konfiguracija terena, medsebojne razdalje objektov ter velikost in racionalna raba parcele dopuščajo, je odmik od parcelne meje lahko manjši, vendar je potrebno le-tega predhodno preveriti in utemeljiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Gradnja do parcelne meje je možna takrat, ko objekt meji na požarni zid sosednjega objekta, in sicer:
– v primeru nadomestne gradnje, ko se nova gradnja nahaja na istem mestu,
– v primeru, ko gre za gradnjo v strnjenem nizu ali gruči in je način gradnje značilen za naselje, novogradnja pa bistveno ne poslabša bivalnih pogojev v okolici,
– v primeru, ko je gradnja na parcelni meji sprejemljiva z vidika vzdrževanja objekta in oblikovanja pozidave, ko s takim načinom soglaša lastnik sosednjega zemljišča in ob upoštevanju požarnovarstvenih in drugih predpisov.
V navedenih primerih je potrebno ustrezno zaščititi zunanji zid sosednjega objekta.
Gradnja mejnih zidov (podpornih in ograjnih) ter postavljanje ograj je možna 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, vendar na način, ki ne povzroča škode na sosednjem zemljišču, in tako, da konstrukcija objekta ne posega v sosednje zemljišče. Gradnja mejnih zidov na parcelni meji sosednjega zemljišča ali v odmiku, manjšem od 0,5m od sosednjega zemljišča, je možna ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
Gradnja in izvedba drugih posegov v prostor mora upoštevati predpisane odmike od prometnih površin, primarnih komunalnih vodov in drugih infrastrukturnih objektov.
Objekti morajo biti od javne ceste, ob kateri se gradijo, v odmiku, ki je določen v predpisu za to cesto. Kolikor je pretežni del obstoječe pozidave bliže poti oziroma cesti (stari del naselij), je novogradnjo možno prilagoditi obstoječi gradbeni liniji.«

V 29. členu (Parkirna in garažna mesta) se normativi za parkirna mesta poglavja »1. Stanovanjski objekti« v točki (2) spremeni tako, da glasi:
»– za stanovanjske hiše z enim stanovanjem: 3PM,
– za stanovanjske hiše z več stanovanji: 2PM/stanovanje, pri večstanovanjskih objektih,
– za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine 1PM,
– za stanovanje od 36m2 do 60m2 koristne stanovanjske površine 1,5PM,
– za stanovanje od 61m2 do 100m2 koristne stanovanjske površine 2PM,
– za stanovanje nad 100m2 koristne stanovanjske površine 3 PM, pri čemer mora znašati najmanjše skupno število parkirnih mest za celotni večstanovanjski objekt 2 PM na stanovanje;
– za večstanovanjske objekte je potrebno na gradbeni parceli objekta zagotoviti minimalno 0,2 PM na stanovanjsko enoto oziroma najmanj 2 PM na skupnem parkirišču za obiskovalce;
– za domove za ostarele: 1PM/5-8 postelj + 75% za obiskovalce.«

33. člen »(Priključki na plinsko omrežje)« Odloka o PUP se črta v celoti.

Tekst 34. člena Odloka o PUP se spremeni tako, da glasi:
»(Energetsko in telekomunikacijsko omrežje)
»Omrežje za razdeljevanje električne energije, telekomunikacijskih signalov ter za javno razsvetljavo razen omrežja za brezžične povezave mora biti na območjih znotraj poselitvenega območja naselja izvedeno podzemno.
Postavitev baznih postaj za brezžične povezave, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje in ki ne spadajo v kategorijo nezahtevnih objektov, je možna le v urejevalnih enotah, v katerih je to izrecno predvideno. Investitorji baznih postaj morajo uporabo postaj omogočiti tudi drugim ponudnikom brezžičnih telekomunikacij kolikor je to tehnično možno in smiselno.

Tekst 37. člena (faktor intenzivnosti izrabe zemljišča za gradnjo) se dopolne tako, da glasi:

(Faktor intenzivnosti izrabe zemljišča za gradnjo)
Faktorji intenzivnosti izrabe zemljišča (FSI) je razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in gradbeno parcelo in so praviloma naslednji:
– za manjša stanovanjska območja (individualne hiše) znotraj poselitvenih območij naselij 0,4 (zgornja meja), kadar so v urejevalni enoti kot dopolnilna raba dopuščeni obrtni, trgovski ali poslovni prostori 0,6 (zgornja meja),
– za splošna stanovanjska območja (večstanovanjski objekti) in mešana območja (stanovanjskih in centralnih dejavnosti) znotraj ureditvenih območij naselij 1,0 (zgornja meja),
– za območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, in trgovinska območja praviloma 1,0.

Na koncu 39. člena »(Železniške proge: V-ŽE)« se doda besedilo, ki glasi:
»Posegi znotraj varovalnega pasu železniških prog so možni ob upoštevanju predpisov in ob predhodnem soglasju upravljalca proge.«

6. točki 40. člena »(Javne ceste, V-CE, R-CE) se na koncu doda besedilo, ki glasi:
»Pri gradnji v varovalnih pasovih javnih cest je potrebno zagotoviti:
– varno odvijanje prometa in kompatibilnost posegov s funkcijami javnih cest,
– ustrezno prometno signalizacijo,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s posegi ne bodo prizadeti interesi varovanja cest in prometa na njej, njene širitve zaradi bodočega razvoja prometa, njen videz in redno vzdrževanje,
– da odtekanje vode s cest ni ovirano,
– da meteorna in druga odpadna voda s parcel objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na javno cesto in ne sme biti speljana nav naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa,
– da ni ogrožena prometna ureditev in varnost ter preglednost na cestnih priključkih in križiščih.
– da v varovalnem pasu niso načrtovane dejavnosti, ki bodo negativno vplivale na cesto,
– da se v varovalnem pasu hitre ceste ne načrtuje stanovanjskih objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč,
– da je za vse bodoče planirane posege v bližini hitre ceste potrebno zagotoviti odmik min. 7m obojestransko od roba cestnega sveta,
– da so vse prostorske ureditve v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06),
– da se pri načrtovanju ureditev ob hitri cesti upošteva Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (ur. list RS št. 121/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).«
V 40. členu odloka »(Javne ceste¸ V-CE. R-CE)« se za točko (6) doda novI točkI, ki glasita:
»(7) Objekti, ki niso del cestne infrastrukture, morajo biti od roba cestnega sveta hitre ceste oddaljeni vsaj 7m.
(8) V območju priključevanja drugih cest na državno cesto je potrebno za morebitni kolesarski in pešpromet predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni ter opremljeni z javno razsvetljavo.«

Tekst 41. člena se spremeni tako, da glasi:
»(Plinovodi: V-PL, R-PL)
(1) V-PL-1 z delovnim tlakom 70 bar in V-PL-2 z delovnim tlakom 25 bar so nadzorovani pasovi obstoječih prenosnih plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, ki so 100 m široki pasovi na vsako stran od osi plinovodov, za katere je potrebno upoštevati omejitve in za gradnjo pridobiti soglasje operaterja Geoplin plinovodi d.o.o., skladno s 7. členom Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).
Obstoječi objekti in prenosno omrežje zemeljskega plina so prikazani v grafičnem delu prostorskega dela plana Občine Šempeter - Vrtojba kot:
– prenosni (70 bar) plinovod z oznako M-3B od državne meje z Italijo do instalacije Šempeter; vzporedno je položen telekomunikacijski kabel,
– prenosni (70 bar) plinovod z oznako M-3 na relaciji Šempeter–Ljubljana,
– prenosni (25 bar) razdelilni plinovod z oznako R31 na relaciji Šempeter–Anhovo,
– MRP Bazara – merilno regulacijska postaja Bazara,
– MRP Šempeter – merilno regulacijska postaja Šempeter.
Vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3 se načrtuje prenosni plinovod M3/1.
(2) V-PL-3 in R-PL-3 so obstoječi in predvideni zaščitni (nadzorovani) pasovi plinovodov z delovnim tlakom pod 16 barov, ki so 2 m široki varnostni pasovi na vsako stran od osi 4-barnih prenosnih plinovodov, za katere je potrebno v varnostnih pasovih plinovodov za vse gradbene posege, vključno za tiste, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, upoštevati omejitve in pridobiti soglasje pristojnega operaterja plinovoda v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
V poselitvenem območju Šempetra je razen nekaterih odsekov, ki bodo še dograjeni v kasnejših fazah, izvedeno primarno razvodno plinovodno omrežje 4 bar z zemeljskim plinom v celoti. Za poselitveno območje naselja Vrtojba je izdelan idejni projekt plinifikacije, ki vključuje s tem planom tudi načrtovane površine za ogrevanje, namenjene vrtnarski dejavnosti. Sistem plinifikacije je zasnovan tako, da bo omogočal povezavo z Mestno občino Nova Gorica in Občino Miren - Kostanjevica.
(3) Obstoječi objekti in omrežje za razdeljevanje zemeljskega plina so prikazani v grafičnem delu Prostorskega dela plana Občine Šempeter-Vrtojba kot:
– razvodno plinovodno omrežje do 4 bar od MRP Bazara do distribucijske MRP Bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru in do industrijske MRP Iskra, ki je v upravljanju Geoplina d.o.o. Ljubljana,
– preostalo predvideno razvodno 4-barno plinovodno omrežje, ki se postopoma dograjuje, in je v upravljanju Adria plina d.o.o. Ljubljana.
Plinovodi in MRP, ki se bodo zaradi povečanih potreb po zemeljskem plinu gradili kasneje, niso prikazani.«

Prva alinea tretjega odstavka 50. člena se dopolne tako, da glasi:
»– besedilo pod oznako A določa vrsto v enoti dopustne gradnje oziroma posegov in morebitne omejitve za gradnjo oziroma posege, pri čemer se omejitve in prepovedi ne nanašajo na gradnjo komunalne in druge infrastrukture. V primeru predvidenega urejanje območja s podrobnim prostorskim načrtom, je pred sprejetjem le-tega gradnja komunalne in druge infrastrukture možna, v kolikor ne vpliva bistveno na predvideno izrabo oziroma namensko rabo območja.«

Spremenijo se besedila nekaterih urejevalnih enot, nekatere urejevalne enote se črtajo, dodajo se nove urejevalne enote, in sicer:
(1) Tekst urejevalne enote ŠE1-S1, morfološka enota V se spremeni tako, da glasi:
»Morfološka enota: V – vaška gradnja – prostostoječa pozidava
Dve enostanovanjski starejši hiši z gospodarskimi poslopji in nezazidljivo stavbno zemljišče v strmini – zelena cezura.
A. Gradnja prizidav obstoječih objektov za stanovanjske, spremljajoče in gospodarske prostore.
Gradnja stanovanjske hiše na zahodnem delu enote z možnostjo dopolnilne nemotilne poslovne oziroma storitvene dejavnosti …
B. Ohranitev zelene cezure. Višina do P + 1 + M. Novogradnja stanovanjske hiše mora biti podkletena. Izkop gradbene jame za novogradnjo je potrebno izvajati kampadno oziroma ga varovati z opiranjem ter pod nadzorom geomehanika, potrebna je zaščita brežine ob cesti. Novogradnja naj bo locirana na severozahodnem delu enote, ne ob cesti. Oblikovanje po lokalni tipiki.
C. Vse vode je potrebno kontrolirano odvesti s področja gradenj, greznice na ponikanje niso dovoljene. Ob gradnji omogočiti oziroma ohranjati ustrezno odvodnjavanje terena v širšem zaledju.«
(2) Tekst urejevalne enote ŠE1-S1, morfološka enota M se spremeni tako, da glasi:
»Morfološka enota: M – mešano območje (gradnja stanovanj in centralnih dejavnosti) – prostostoječa pozidava
Dva stanovanjska dvojčka in nezazidano stavbno zemljišče
A. Gradnja stanovanjskih hiš vzhodno nad lokalno cesto. V stanovanjskih hišah je možno urediti prostore za mirno poslovno ali storitveno dejavnost.
Možna gradnja spremljajočih objektov pri stanovanjskih dvojčkih.
Ureditev parkirišč pod lokalno cesto. Gradnja opornih zidov.
B. Stanovanjske novogradnje vkopane v brežino z odmikom od lokalne ceste vsaj 8 m. Etažnost praviloma (K)+ P + 1 (v pasu ob občinski cesti Rožna dolina–Šempeter) oziroma K+P (v pasu zahodno od stanovanjske poti).
Vidna stran opornih zidov v kamnu. Ohranitev ožje združbe cipres. Parkirišče pod cesto primerno ozeleniti.
C. Nov priključek na lokalno cesto (desni uvoz in izvoz).«
(3) Uvodni tekst urejevalne enote ŠE1-S2 se spremeni tako, da glasi:
»2. Urejevalna enota: ŠE1 – S2: Mandula
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota – prostostoječe hiše, srednja gostota – vrstne hiše).
Možna dopolnilna raba: v morfološki enoti E2, E3.
Način urejanja: PUP.
Površina: 4,6 ha.«
Tekst urejevalne enote ŠE1-S2 se dopolni z določili za novo morfološko enoto E3, tekst za to enoto glasi:
»Morfološka enota: E 3 – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava ob Markovi poti.
A. Prizidave enodružinskih hiš in posamične novogradnje. V sklopu stanovanjskih objektov so dopustni prostori za mirno poslovno oziroma storitveno dejavnost.
B. Oblikovanje prilagojeno matičnim objektom.
C. Obračanje osebnih vozil mora biti zagotovljeno izven javnih prometnih površin.«
(4) Urejevalna enota ŠE1-K1 se iz teksta izloči.
(5) Doda se nova urejevalna enota ŠE1-S20, katere besedilo glasi:
»8.a Urejevalna enota: ŠE1-S20: Lada
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo.
Možna dopolnilna raba: po določilih OPPN.
Način urejanja: OPPN – predviden.
Površina: 3,89 ha.
Površina bivše vrtnarije, brez objektov (odstranjeni).
A. Gradnje in urejanje po določilih OPPN. Pred sprejetjem OPPN možna gradnja komunalne in druge infrastrukture, ki ni v nasprotju z izbrano natečajno rešitvijo za pozidavo območja.
B. po določilih OPPN.
C. po določilih OPPN.«
(6) Tekst urejevalne enote ŠE3-C12/C: Bazara sever se spremeni tako, da glasi:
»1. Urejevalna enota: ŠE3-C12: Bazara sever
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Način urejanja: PUP-d za morfološko enoto C, lokacijski načrt predviden za morfološko enoto R.
Možna dopolnilna raba: stanovanjska gradnja.
Površina: 6,3 ha.
Morfološka enota: C – manjše obrtne in servisne dejavnosti – prostostoječa pozidava
Enostanovanjske hiše iz predvojnega časa z gospodarskimi poslopji, nekatere od njih v zadnjih desetletjih že adaptirane v obcestnem nizu, in novogradnje za stanovanja, trgovino in obrtne storitve.
A. V delu enote med državno cesto in železniško progo so možne novogradnje, prizidave in nadzidave obstoječih stavb za stanovanjske, poslovne, obrtne in gospodarske namene ter gradnja opornih zidov.
V delu enote JZ od državne ceste (med državno cesto in predvideno obvoznico) do sprejetja prostorskega načrta za obvoznico ni gradenj, po sprejetju načrta so skladno z rešitvami lokacijskega načrta možne novogradnje, prizidave in nadzidave obstoječih stavb za stanovanjske, poslovne, obrtne in gospodarske namene ter gradnja opornih zidov.
B. Vsi posegi oblikovno prilagojeni okoliški pozidavi, višina praviloma do P + 1.
Poseganje v vegetacijo (lesno zarast) je dopustno izven spomladanskega časa (gnezdenje ptic).
Gradnje je potrebno načrtovati na način, ki bo dvoživkam omogočal prehode, v primeru dvoma o pravilnosti izvedbe je k idejnim rešitvam za posege potrebno pridobiti mnenje Zavoda za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica.
C. Širjenje stanovanjske gradnje v smeri proti obstoječi hitri cesti ni dopustno. Novi cestni priključki na regionalno cesto so izjemoma možni po predhodnem soglasju upravljavca cest. Vodovodni priključki možni na javni vodovod ob državni cesti.
Morfološka enota: R – rezervat za izgradnjo obvoznice
Rezervat odseka za izgradnjo obvoznice na Bazari. Sprejeta programska zasnova za predviden lokacijski načrt za izgradnjo obvoznice Bazara – Volčja Draga.
A. Do sprejetja lokacijskega načrta ni gradnje.
B. –
C. –«
(7) Tekst urejevalne enote ŠE4-C9 se spremeni tako, da glasi:
»Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo centralnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: stanovanjska raba v okviru gradbenih parcel obstoječih stanovanjskih (ne gospodarskih) objektov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,5 ha.
Objekti za gostinstvo, turizem in druge centralne dejavnosti – prostostoječa pozidava
Starejša stanovanjska hiša v vzhodnem delu enote, večinoma nezazidano stavbno zemljišče med kraki hitre ceste. Hrupno okolje.
A. Gradnja objektov za gostinstvo, turizem in druge centralne dejavnosti s soglasjem občine k idejni zasnovi območja.
V okviru gradbenih parcel obstoječih stanovanjskih hiš (ne gospodarskih objektov) so dopustne prizidave za potrebe stanovanj v velikosti do FSI 0,4. Kolikor je v sklopu stanovanjske prizidave predviden program, ki spada med centralne dejavnosti, so dopustne prizidave do FSI 0,6.
B. Investitor mora izvesti pasivno zaščito pred hrupom z ustrezno zvočno izolativnostjo fasadnih elementov, ki bo zagotavljala zaščito pred hrupom cestnega prometa.
C. –
(8) V tekstu urejevalne enote ŠE4-RZ4 se spremeni podatek o površini enote, in sicer se namesto 2,2ha zapiše 2,35 ha.
(9) Urejevalni enoti ŠE4-RZ6 in ŠE4-RZ7 se združita v urejevalno enoto ŠE4-RZ6, katere tekst glasi:
»5. Urejevalna enota: ŠE4-RZ6: Pri postaji
Prevladujoča namenska raba: suhi zadrževalnih poplavnih voda.
Možna dopolnilna raba: po določilih OPPN.
Način urejanja: OPPN – predviden.
Površina: 1,53 ha.
Parkovne površine
Obstoječa vrtnarija. Javna zelena površina – vrtički za rekreacijsko obdelavo
Njivske in travniške površine. Obstoječ odprti protipoplavni odvodnik ob železnici.
A. Gradnje in urejanje po določilih OPPN. Do izvedbe zadrževalnika možna raba za potrebe rekreacijskega vrtičkarstva in zasaditev za potrebe vrtnarije.
B. po določilih OPPN.
C. po določilih OPPN.«
(10) Spremeni se tekst v urejevalni enoti ŠE4-S15/E2 tako, da glasi:
»8. Urejevalna enota: ŠE4-S15: NA PRISTAVI
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: v morfoloških enotah E1 in E2.
Način urejanja: PUP.
Površina: 5,8 ha.
Morfološka enota: E1 – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava.
Naselje prostostoječih enodružinskih hiš.
A. Gradnja novih enodružinskih hiš na prostih stavbnih zemljiščih, prizidave in nadzidave stanovanjskih stavb. V manjšem obsegu je dovoljena sprememba rabe stanovanjskih objektov – za okolje nemotečih poslovnih dejavnosti. Gradnja spremljajočih objektov in opornih zidov.
B. Višina novih objektov praviloma do P + 1.
C. Vse kablovodne povezave podzemno.
Morfološka enota: E2 – enodružinska stanovanjska gradnja – prostostoječa pozidava.
Skupina prosto stoječih enostanovanjskih hiš iz predvojnega obdobja in začetka 60 let na vzhodnem delu območja, na vrhu hriba Biškut, gostišče iz srede 70 let in nezazidano zemljišče za gradnjo ob vznožju hriba.
A. Prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in gostišča, gradnja spremljajočih objektov in opornih zidov. Na nezazidanem stavbnem zemljišču gradnja stanovanjskih stavb in poslovne dejavnosti. V bližini obstoječega gostišča postavitev bazne postaje za brezžične povezave.
B. Višina adaptiranih objektov praviloma do P + 1 + M. Oblikovanje po lokalni tipiki. Gradnja na območju novogradenj s soglasjem občine k idejni zasnovi območja.
C. –«
(11) Tekst urejevalne enote ŠE4-P5 se spremeni tako, da glasi:
»11. Urejevalna enota: ŠE4-P5: Lavžnik sever
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo proizvodnih in servisnih dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: gradnja objektov za poslovne prostore.
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,47 ha.
Objekti za proizvodnjo in servise – prostostoječa pozidava, industrijski objekti
A. Možne so spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo enote in rekonstrukcije, ki lahko obsegajo tudi manjše prizidave oziroma nadzidave
B. –
C. –«
(12) Doda se nova urejevalna enota ŠE4-IG1, ki glasi:
»12. Urejevalna enota: ŠE4-IG1: Lavžnik
Prevladujoča namenska raba: gospodarska cona.
Možna dopolnilna raba: po določilih OPPN.
Način urejanja: OPPN
Površina: 9,59ha.
Objekti za proizvodnjo in servise – prostostoječa pozidava, industrijski objekti
Sklop objektov večinoma iz 60 in 70 let za proizvodnjo priključnih vozil v sredini cone, na severovzhodnem in južnem robu, ter skupine prostostoječih enostanovanjskih hiš iz predvojnega obdobja in začetka 60 let. Cono je obdelal 12. zazidalni načrt za Šempeter (Uradno glasilo, št. 13/78).
Odsek obstoječega odprtega in odsek obstoječega zaprtega odvodnika poplavnih voda.
A. Do sprejetja OPPN urejanje po usmeritvah 12. zazidalnega načrta za Šempeter (Uradno glasilo, št. 13/78). Za varovane prostore objektov je potrebno načrtovati ustrezno zvočno izolirnost fasadnih elementov v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) z namenom preprečitve obremenitev s hrupom zaradi cestnega prometa.
B. –
C. –«
(13) Doda se nova urejevalna enota ŠE4-S17, ki glasi:
»9.a Urejevalna enota: ŠE4-S17
Prevladujoča namenska raba: stanovanjska cona.
Možna dopolnilna raba: po določilih OPPN.
Način urejanja: OPPN
Površina: 4,03ha.
Skupina prostostoječih enostanovanjskih hiš iz predvojnega obdobja in začetka 60 let. Cono je obdelal 12. zazidalni načrt za Šempeter (Uradno glasilo, št. 13/78).
A. Do sprejetja OPPN so možne prizidave k obstoječim objektom za stanovanjske, gospodarske in mirne poslovne dejavnosti, gradnja pomožnih objektov, vse v okviru obstoječih gradbenih parcel in v skladu z zakonodajo ter gradnja podpornih zidov.
B. –
C. –«
(14) Doda se nova urejevalna enota ŠE4-K1, ki glasi:
»13. ŠE4-K1: Sipnik jugozahod
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za gradnjo objektov za potrebe kmetijske dejavnosti.
Možna dopolnilna raba: /
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,09ha.
Lopa za shranjevanje.
A. Gradnja objektov za potrebe kmetijstva.
B. Etažnost do P+M
C. –«
(15) Tekst urejevalne enote ŠE-K2 se dopolni s podatkom o površini enote, in sicer 2,32ha.
(16) Tekst urejevalne enote ŠE6-S6 se spremeni tako, da glasi:
»3. Urejevalna enota: ŠE6-S6: OBCESTNI PAS
Prevladujoča namenska raba: območje zemljišč za stanovanjsko gradnjo (nizka gostota).
Možna dopolnilna raba: poslovni prostori.
Način urejanja: PUP.
Površina: 0,8 ha.
Mešana gradnja za stanovanja, centralne dejavnosti – prostostoječa pozidava
Dva manjša stanovanjska bloka, postaja milice, poslovna hiša, otroško igrišče (vse iz 60 in začetka 70 let) in stanovanjske hiše v kombinaciji s pomožnimi in gospodarskimi objekti.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stanovanjskih in obstoječih poslovnih stavb. Gradnja spremljajočih objektov je dopustna na delih parcel, ki so v uličnem zaledju. Možna je nadomestna gradnja za poslovne dejavnosti na zemljišču nekdanjega bencinskega servisa ali ureditev javnega parkirišča in novega dovoza z lokalne ceste in spremembe rabe manjših delov stanovanjskih hiš v poslovne prostore.
B. Višina praviloma do P + 2.
C. –«
(17) Tekst urejevalne enote VR2-S3/V1, morfološka enota V1 se spremeni tako, da glasi:
»Morfološka enota: V1: Frnaža: vaška pozidava.
Jedro starejših enostanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji na severovzhodnem robu enote, novejše enostanovanjske prostostoječe hiše (iz 70 let), nekatere s prostori ali prizidki za obrtne delavnice. Plastenjaki v vzhodnem delu enote in nezazidana stavbna zemljišča. Odsek zaprtega protipoplavnega odvodnika.
A. Prizidava in nadzidava obstoječih stavb za stanovanjske potrebe in za potrebe kmetijske dejavnosti. Gradnja steklenjakov in postavitev plastenjakov za vrtnarstvo v vzhodnem delu enote. Novogradnje stanovanj v obsežnejšem osrednjem delu nezazidanega zemljišča za gradnjo s soglasjem občine k idejni zasnovi za nezazidano območje in po dograditvi območja z najnujnejšimi komunalnimi napravami. V robnem severnem delu enote je dopustna stanovanjska gradnja v kombinaciji s poslovno, nemotečo servisno dejavnostjo in osebne obrtne storitve po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva na stanovanjsko okolje. V celotni enoti so možne prizidave oziroma dodatne gradnje k obstoječim obrtnim objektom po predhodni strokovni oceni sprejemljivosti vpliva na stanovanjsko okolje. Priključevanje objektov na obstoječe komunalne naprave.
B. Posegi na obstoječih objektih prilagojeni njihovim značilnostim, novogradnje po lokalni tipiki. Višina objektov praviloma do P + 1 + M.
C. –«
(18) V tekstu urejevalne enote VR3-S4/V2: Dolnja Vrtojba I se spremeni površina enote, in sicer se namesto 11,46ha zapiše 11,53ha.
(19) V tekstu urejevalne enote VR3-RZ4-OS: Zavinje se spremeni površina enote, in sicer se namesto 72064m2 zapiše 71374m2.
(20) Doda se nova urejevalna enota VR3-C, ki glasi:
»9. Urejevalna enota: VR3-C: Socialni center
Prevladujoča namenska raba: območje za gradnjo centra socialnih dejavnosti in varovanih stanovanj
Možna dopolnilna raba: oskrbne in poslovne dejavnosti, vezane na program centra.
Način urejanja: PUP.
Površina: 1,11 ha
Nepozidano zemljišče, travnik, mestoma zaraščene površine, preko enote poteka povezovalna cesta od Ceste 9. septembra do obvozne ceste mimo Vrtojbe, v južnem delu enote vodotok Vrtojbica oziroma vodno zemljišče s priobalnim pasom.
A. Gradnja objektov za potrebe centra socialnih dejavnosti, varovanih stanovanj in objektov za oskrbne oziroma poslovne dejavnosti, ki so vezane na program centra. Ureditev zelenih parkovnih površin. Rekonstrukcija povezovalne ceste.
B. Etažnost centra po idejni zasnovi, etažnost stanovanjskih blokov do P+2.
Maksimalna površina zemljišča, namenjena gradnji večstanovanjskih objektov za običajna stanovanja, je 2.600m2.
Gradnja naj bo zasnovana tako, da bo v največji možni meri ohranjala vegetacijo vzdolž Vrtojbice.
C. Možnost navezave na javni vodovod v trasi Ceste 9. septembra.«
(21) V tekstu urejevalne enote VR3-S5 se spremeni podatek o površini enote in sicer se namesto 2,69 ha zapiše 2,59 ha.
(22) Tekst urejevalne enote K5-VR: Pri pilu se spremeni tako, da glasi:
»5. Urejevalna enota: K5-VR: Pri pilu
Namenska raba: območje najboljših kmetijskih zemljišč.
Druga namenska raba: zemljišča za gradnjo.
Dodatna namembnost območja: območje ureditve rastlinjakov.
Način urejanja: PUP.
Površina: 2,98 ha.
Najboljša kmetijska zemljišča. Območje že izvršenih agromelioracij z namakanjem. Urejena vrtnarija. Osamljeni stanovanjski hiši.
A. Postavitev plastenjakov in spremljajočih objektov skladno z zakonodajo. Graditev steklenjaka na nezazidanem zemljišču za gradnjo, prizidava obstoječe stanovanjske stavbe.
B. Soglasje občine k idejni zasnovi območja.
C. Ureditev energetske in komunalne infrastrukture. Oskrbo s pitno vodo je možno zagotoviti z navezavo na vodovod v Štandreški cesti in krožno povezavo do mejnega prehoda Vrtojba«
(23) V tekstu urejevalne enote K14-VR: Vrtojbensko polje se spremeni površina enote in sicer se namesto 95,2 ha zapiše 92,4 ha.
(24) V tekstu urejevalne enote K15-VR se spremeni podatek o površini enote in sicer se namesto 5,5ha zapiše 4,39 ha.

V 55. členu Odloka o PUP se v odstavku (1), v točki a) za prvo alineo doda alinea, ki glasi:
»– 12. zazidalni načrt za Šempeter (Uradno glasilo, št. 13/78).«
V 55. členu Odloka o PUP se v odstavku (2), v točki a) črta druga alinea.

Skladno z opisanimi spremembami v tekstu odloka se spremenijo naslednje karte v kartografskem delu odloka:
Karte urejevalnih enot in režimov v merilu 1.5000: Nova Gorica 34, 43, 44, 45.
Karte varovanj in omejitev v merilu 1.5000: Nova Gorica 34, 43, 44, 45.

Spremenjen in dopolnjen odlok postane
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter - Vrtojba (uradno prečiščeno besedilo: Uradni list RS, št. 114/03), spremembe in dopolnitve 2008.

Upravni postopki, pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določilih Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Šempeter - Vrtojba (Uradne objave, št. 1/2001 in 14/2001) – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 114/03).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Šempeter pri Gorici, 25. septembra 2008