Na podlagi šestega odstavka 34. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/80 – ZVO-1B) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo je skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejet državni prostorski načrt za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je avgusta 2008 izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., pod št. 7001.

(1) Ta uredba določa prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter pogoje glede prečkanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega in delovnega okolja, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, nadzor ter dopustna odstopanja, prehodne ureditve in uveljavitev prostorskega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so pojasnjene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, ter pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Šentilj.
(3) Oznake, navedene v uredbi, so oznake objektov iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) Prostorske ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, so:
– polaganje plinovodne cevi premera 800 mm in tlaka 70 barov,
– razširitev mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak,
– izvedba optičnega kabla za prenos podatkov ob celotni dolžini trase plinovoda M 1/3,
– ureditev delovišča.
(2) Načrtovana ureditev obsega območje omejene rabe vzporednega plinovoda M 1/3 od mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje, območje izključne rabe energetskih objektov (območje kotlovnice in dostopne ceste) ter območje začasne rabe (območje delovišča).

(1) Območje državnega prostorskega načrta obsega parcele ali dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti plinovoda, parcele ali dele parcel, na katerih je predvidena omejena raba, ter parcele ali dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega prostorskega načrta, po njegovi izvedbi pa je treba na njih vzpostaviti prejšnje stanje (območje delovišča).
(2) Ureditveno območje državnega prostorskega načrta obsega parcele ali dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami: 1559/2, 398/3, 1560/1, 400/2, 401/1, 402/2, 169/2, 166/1, 165/2, 162/1, 161/2, 158/1, 166/2, 165/1, 162/2, 161/1, 158/2, 157/1, 154/2, 153/1, 1543/1, 168/1, *134, 160/1, 159/1, 156, 155 in 1542/2, vse k. o. Ceršak.

(1) Trasa se začne na državni meji sredi reke Mure, prečka odvodni kanal hidrocentrale HE Ceršak in poteka vzporedno ob obstoječem plinovodu M 1/2 DN500 v oddaljenosti 10 m vzhodno po travniku, konča pa se pri mejni merilno-regulacijski postaji Ceršak (v nadaljnjem besedilu: MMRP Ceršak). Trasa predstavlja nadaljevanje trase avstrijskega plinovoda.
(2) Dolžina trase je 160 m.

(1) Plinovod se zgradi iz jeklenih cevi imenskega premera 800,0 mm in z različno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda (v osnovni izvedbi plinovoda je načrtovani faktor 0,6, v izvedbi s povečano varnostjo 1. stopnje je načrtovani faktor 0,5, v izvedbi s povečano varnostjo 2. stopnje pa je načrtovani faktor 0,4).
(2) Lega cevovodov in vseh drugih elementov cevovoda v zemlji mora biti posebej označena, da je možen nadzor nad plinovodom. Oznake so predvidene na vseh prehodih vodotokov in na mestih loma trase plinovoda. Zračne oznake je treba postaviti vzdolž celotne trase.
(3) Ob plinovodu se v celotni dolžini predvidi položitev optičnega kabla za prenos podatkov.

(1) Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo tega plinovoda, sega 20 m levo in desno od osi plinovoda. V območju objektov in drugih ovir na trasi se širina delovnega pasu prilagaja dejanskim razmeram na terenu, ki jih mora izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri montaži plinovodne cevi. Med gradnjo promet za mehanizacijo nad obstoječim plinovodom, ki leži zahodno od trase, ni dovoljen. V primeru, da je promet po trasi plinovoda nujno potreben, je treba obstoječo plinovodno cev zaščititi pred nastankom morebitnih poškodb.
(2) Za gradbiščne objekte in deponije gradbenega in montažnega materiala se zagotovijo tudi dodatne površine zunaj območja predmetnega državnega prostorskega načrta na severni strani MMRP Ceršak.
(3) Po končanih delih se na vseh gradbiščnih površinah vzpostavi prvotno stanje.

(1) Predvidi se razširitev obstoječega platoja MMRP Ceršak na koti 245,50 m. nadm. viš., in sicer na severovzhodni strani za 35 m x 30 m, na vzhodni in južni strani za 5 m po celotni dolžini. Kota razširjenega platoja je 1,0 m nad nivojem okoliškega terena. Predvidi se ureditev novih brežin z nakloni 1 : 1,5 in 1 : 2 (višina : širina brežine). Brežine se zatravijo.
(2) Na obstoječem in razširjenem platoju se položi plinovodna cev plinovodov M 1/3 in M 1/1 ter povezovalna plinska napeljava s pripadajočo opremo.
(3) Stavba merilno-reducirne postaje s kotlovnico je iz armiranega betona z lahko dvokapno streho, pokrito s trapezno pločevino. Objekt ima tlorisne dimenzije 13,20 m x 6,80 m, višina v slemenu je pribl. 6,50 m. Ob objektu so trije dimniki višine 8 m. Tla v prostorih so dvignjena na koto 246,80 m nadm. viš., kar pomeni 1,30 m na koto urejenega platoja zaradi poplavne ogroženosti območja.
(4) Znotraj razširjene MMRP Ceršak se zgradi cesta s širino vozišča 4,10 m in se priključi na javno pot JP 892010.
(5) Prometne površine znotraj območja se asfaltirajo in omejijo z betonskimi robniki. Pohodne površine morajo biti tlakovane.
(6) Odvajanje padavinskih voda z asfaltnih površin na platoju se načrtuje s predhodnim čiščenjem v obstoječem lovilcu olj in nato s ponikanjem. Z intervencijske poti na vzhodni in južni strani MMRP, po kateri bo promet potekal le izjemoma, se padavinske vode odvajajo neposredno v okolico.
(7) Plato se ogradi z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice, zvišani s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje je 2,20 m.
(8) Zagotoviti je treba vir napajanja z električno energijo, sistem požarne zaščite, katodno zaščito in sistem vodenja postaje. Napajanje se zagotovi iz obstoječe MMRP.

(1) Predvidi se zatravitev novih brežin platoja, zasaditev novih in obstoječih brežin z drevesno in grmovno vegetacijo ter zasaditev površine med zahodnim robom obstoječega platoja in cesto.
(2) Začasna gradbiščna površina in delovni pas plinovoda se po končanih delih v celoti zatravita, na delu, kjer se izvede posek, pa se ponovno zasadi vlagoljubno avtohtono drevje. Zasaditev mora upoštevati potrebni odmik od obstoječih in predvidenih infrastrukturnih vodov.
(3) Travne površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (senenim drobirjem).

(1) Prevoz materiala se izvaja po obstoječih javnih cestah, razvoz cevi pa poteka po delovišču.
(2) Zaradi vgradnje cevi in vgradnje peščenega obsipa bo pri izkopu nastal višek materiala. Če je možno material izravnati na lokaciji, se le-ta izravna v okviru delovnega pasu plinovoda.
(3) Višek materiala od izkopa se uporabi za nasip razširitve platoja MMRP.

V ureditvenem območju je skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti.

Zaradi gradnje plinovoda se zaščitijo komunalne in energetske naprave in objekti. Projektiranje in gradnja komunalnih in energetskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture morata potekati skladno s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s to uredbo. Projektni pogoji se nahajajo v obvezni prilogi tega državnega prostorskega načrta.

V območju priključka na javno pot JP 892010 se zagotovi preglednost, oblikovanje križišča pa mora biti usklajeno s krivuljo zavijanja tipskega vozila in prilagojeno predvidenim prostorskim ureditvam.

(1) Horizontalna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
(2) Po višini poteka križanje zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,50 m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti plinotesna in z bližnjimi jaški z odprtinami.

(1) Plinovod se vkoplje pod obstoječi zračni električni vod 220/380 V pod normalnimi pogoji (vsaj 1 m pod površino). Leseni stebri morajo biti dovolj oddaljeni od osi plinovoda, da njihova stabilnost ni ogrožena.
(2) Na delu, kjer zračni vod poteka v območju razširitve platoja MMRP Ceršak, se daljnovod prestavi. Predlagano je kabliranje daljnovoda na razdalji razponov dveh stebrov.
(3) Morebitno nasutje materiala pod razpetino nadzemnega voda ne sme zmanjšati predpisane varnostne višine, ki mora biti za visoko napetost višja od 7 m in za nizko napetost višja od 6 m.

Načrtovani plinovod poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M 1/2 z odmikom 5–10 m, merjeno osno, in ga ne prečka. Med gradnjo je promet prek obstoječega plinovoda potreben, zato je treba plinovod dodatno zaščititi (npr. s polaganjem betonskih plošč).

Obveznosti investitorjev in izvajalcev za ohranjanje kulturne dediščine so:
– zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli v območju državnega prostorskega načrta,
– zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski, podpovršinski in podvodni pregled, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in morebitne analize aeroposnetkov) na območju MMRP Ceršak in na izbrani trasi plinovoda v območju državnega prostorskega načrta, po katerih bodo naknadno določeni in predloženi natančnejši pogoji za varstvo,
– zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki; glede na rezultate arheoloških raziskav se lahko zahtevajo tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov,
– stroške arheološkega nadzora, pregledov in morebitnih izkopavanj krije investitor projekta,
– vsaj deset dni pred začetkom del o tem obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, območno enoto Maribor.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta so:
– evid. št.: 2908 – PREDLAGANO ZAVAROVANO OBMOČJE: Regijski park Mura (status: predlog). Značilnosti: Regijski park Mura obsega poplavno območje in del nekdanjega vplivnega območja reke Mure od Šentilja do Murske šume in tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko;
– ident. št.: 4424V – NARAVNA VREDNOTA: Mura, reka, 1, zvrst: ekos, hidr (status: naravna vrednota državnega pomena, v nadaljnjem besedilu: NVDP). Značilnosti: sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči med Šentiljem in Hotizo;
– ident. št.: 7469V – NARAVNA VREDNOTA: Mura, loka, 1, zvrst: hidr, zool (status: NVDP). Značilnosti: sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči od Šentilja do Hotize;
– OBMOČJE PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT: Slovenske gorice. Kratka oznaka: nahajališče fosilov (školjke, polži, morski ježki, septarijske konkrecije);
– koda: 42100 – EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE: Mura–Radmožanci. Značilnosti: ekološko pomembno območje obsega poplavno območje in del nekdanjega vplivnega območja ob Muri od Šentilja do Murske šume in tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za DLN za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje« (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Maribor, maj 2007), ki so priloga temu DPN-ju in se hranijo na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor.
(3) Vpliv na brežine in struge vodotokov se omili s čim manjšim posegom v obrežno rastlinstvo in s preprečevanjem »divjega« prečkanja vodotokov s strojno mehanizacijo. Dela se izvajajo zunaj gnezditvene in glavne vegetacijske sezone.
(4) Vodnogospodarska dela se izvajajo sonaravno, po končanju del se vzpostavi prvotno stanje brežine in se kar najbolj ohranijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Opravi se nadomestna saditev drevesnih in grmovnih vrst tam, kjer izvedba utrditve brežine to dopušča (zgornji rob brežine).
(5) Predvidene travnate površine se zasejejo s senenim drobirjem, ki se pridobi na bližnjih travnikih.

(1) Posek vegetacije in priprava gradbišča se morata izvajati zunaj razmnoževalnih ciklusov živali, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Gradbišče mora biti po koncu gradnje vrnjeno v prvotno stanje (zasaditev z avtohtono vegetacijo), kjer je to le mogoče. To je posebno pomembno pri vodotokih s pripadajočim obvodnim pasom – selitvenem koridorju za živali.
(2) Dela, ki neposredno posegajo v vodni prostor, se načrtujejo tako, da potekajo zunaj drstne dobe (prepoved med zimskim drstenjem salmonidov od novembra do februarja in med spomladanskim drstenjem od aprila do julija). Dela se lahko opravljajo od začetka julija do konca septembra. Pri gradnji naj se z gradbenimi stroji ne posega v vodni prostor, oziroma le toliko, kolikor je to nujno potrebno. Dela naj bodo izvedena tako, da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora in s tem prehajanja vodnih živali.
(3) Kadar je potrebno betoniranje, je treba preprečiti izcejanje betonskih odplak v vodo. Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo, saj se med gradnjo in po njej ne sme odlagati nobena vrsta materiala, ki se uporabljajo pri gradnji, ali onesnaženja vode s kakršno koli snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe.
(4) Gramoznice, mrtvice in druge vodne površine se ne smejo uporabiti za odlaganje ali izpuščanje kakršnih koli odpadnih materialov. Dovozne poti do delovnega območja naj se načrtujejo po že obstoječih poteh, novi dovozi in odvozi pa morajo biti oddaljeni vsaj 50 m od vodnih teles.

(1) Med gradnjo se prepreči izlitje in spiranje goriv, maziv in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Za morebitno izlitje goriva ali maziva iz delovnih strojev med samo gradnjo plinovoda in med vzdrževanjem plinovodne trase je zaradi zaščite podtalnice treba imeti podrobno pripravljen načrt ukrepanja ob izlitju.
(2) Med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka. Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala se med gradnjo uredijo tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinsko ustrezno uredijo.
(3) Zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo se tehnično izvajajo tako, da kar najbolj zmanjša vpliv kaljenja vode.
(4) Na odsekih, kjer plinovod poteka po vodnih in priobalnih zemljiščih, se s projektnimi rešitvami zagotovi, da se ne poslabša obstoječa stabilnost brežin vodotokov niti v fazi vgradnje niti v fazi uporabe. Pri dimenzioniranju cevovodov se predvidi ustrezna zaščita cevi za obremenitve s težko gradbeno mehanizacijo med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.
(5) Izvedba plinovoda ne sme poslabšati stanja na področju stabilnosti brežin vodotokov niti v fazi gradnje niti v fazi obratovanja plinovoda. Posegi ne smejo ovirati normalnega pretoka rečne vode in plavja. Zagotovi se nemoten pretok ob pojavu visokih voda.
(6) Pri prečkanju vodotokov se upoštevajo naslednji pogoji:
– Za prečkanje plinovoda z vodotokom se izdela ustrezna projektna dokumentacija, ki mora vsebovati naslednje elemente: tehnično poročilo, pregledno situacijo z vrisanimi križanji na celotni trasi v merilu 1 : 5000, geodetski posnetek struge vodotoka v območju križanja s plinovodom v ustreznem merilu, prečni profil vodotoka na območju križanja z vrisanim plinovodom v ustreznem merilu, detajl zavarovanja struge v območju križanja (zavarovanje korita v območju prečkanja s plinovodom mora biti zaključeno z ustreznim stabilizacijskim pragom in zvezno priključeno na gor- in dolvodno obstoječo strugo), detajl polaganja plinovoda na vodnih in priobalnih zemljiščih.
– Predvidi se vgradnja cevi s prekopom strug vodotokov ali s podvrtavanjem.
– Pri prekopu se dno struge zaščiti z izdelavo kamnitega talnega praga v nivoju obstoječega dna struge in predvidi zaščita brežin s kamnito oblogo. Pod strugo se predvidi montaža obbetonirane cevi z armiranobetonskim plaščem debeline 7 cm kot dodatna mehanska zaščita izolacije in dodatna obtežitev proti vzgonu.
– Teme cevi mora biti na globini vsaj 1 m pod dnom urejenega kanala hidroelektrarne Ceršak in vsaj 1,5 m pod dnom struge Mure.
– Cev mora potekati na razdalji med spodnjima robovoma brežin in še na 3–5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma na razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3–5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.
– Pri ureditvah brežin se v čim večji možni meri uporabljajo naravni materiali (kamen, les, vegetacijska zaščita …). Obrežna zavarovanja s kamni v betonu morajo biti narejena tako, da na vidni zunanji strani beton ne bo prekrival kamnov ali skal. Na površinah obrežnih zavarovanj, ki segajo pod vodno gladino, morajo biti med skalami čim globlje razpoke (skrivališča za ribe in druge vodne organizme). Utrjena brežina vodotoka se zgradi v izrazito neporavnani obliki (ribja skrivališča).
– V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se predvidijo tudi trajna točkovna obeležja območij križanj.

(1) Vsa gradbena dela se izvajajo zunaj najintenzivnejših poljskih opravil. Gradbišča morajo biti prostorsko omejena. Med gradnjo je treba ustrezno ravnati s plodno zemljo (odstranitev in deponiranje horizontov) in jo po gradnji vrniti nazaj v ustreznem vrstnem redu. Na njivskih površinah se depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, izravnajo z nasutjem ustrezne prsti.
(2) Vsem kmetijam na območju trase plinovoda se med gradnjo in tudi po njej zagotovi normalno delovanje in nemoten dostop do kmetijskih zemljišč.

(1) Zaradi gradnje plinovoda ni dovoljeno posegati v gozd zunaj območja gradnje (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Začasne gradbiščne površine ne smejo posegati v območja, ki so porasla z gozdom.
(2) Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove ter odstranjevanje podrasti. Morebitni posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh. Med gradnjo je treba zagotoviti obvozne poti za dostop do gozda.
(3) Po končanih delih se na terenu ob trasi v delu, ki poteka skozi gozd ali ob gozdnem robu, vzpostavi prvotno stanje. Negativni erozijski vplivi gozdne preseke se omilijo z ureditvijo novega gozdnega roba z zasaditvijo nižje vegetacije (avtohtone grmovnice in nižje drevesne vrste) s široko ekološko amplitudo.

(1) Zeleni odrez se ločeno odvaža na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(2) Mešanico zemlje in kamenja ter zemeljskih izkopov se v največji možni meri uporabi za zasipanje jarka plinovodne cevi. Viški se uporabijo kot nasipni material na drugih lokacijah ali za izvedbo prekrivnega sloja na odlagališčih.
(3) Ostanki gradbenega materiala (beton ...) se, kadar gre za večje količine, oddajo v predelavo (drobljenje, separiranje) ali odstranjevanje. Možna je uporaba v gradbeništvu (nasipni material).
(4) Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala (papirna in kartonska, plastična, steklena in kovinska embalaža ...) in zagotovi odvoz na najbližjo deponijo komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(5) Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico.
(6) Ločeno zbiranje se zagotovi za embalažo epoksidnih smol, sredstev za antikorozijsko zaščito in organskih topil. Enako velja za morebitna odpadna mazalna olja delovnih strojev.
(7) Odpadna olja in kondenzat filtrskih separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda, se oddajajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.

(1) Pri projektiranju se upošteva gladina vode Q100 iz Načelne vodnogospodarske zasnove za mejno Muro, I. faza, v kateri je v prečnem profilu PP336 pri pretoku Q100 = 1800 m3/s višina vode določena na koti 246,30 m.
(2) Ureditve se projektirajo tako, da so ob zgraditvi in obratovanju izvedeni vsi ukrepi, da ob poplavi ne pride do škodljivih vplivov na vode in vodni režim ter drugih škodljivih vplivov na okolje.
(3) Pri gradbenih delih se strogo upoštevajo ustrezni postopki pri ravnanju z gorivi in mazivi.
(4) Za vzdrževanje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno službo.

Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu.

(1) Skladiščenje in pretakanje tekočih goriv in drugih nevarnih snovi ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno servisiranje delovnih strojev.
(2) Izkopi se smejo izvajati le s tehnično brezhibnimi stroji. Poseganje v območje podzemne vode je med izkopom treba kar najbolj zmanjšati.
(3) Morebitne sledove puščanja goriv in/ali maziv je treba takoj odstraniti z izkopom onesnažene zemljine.

Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. Onesnaževanje zraka s prahom v zelo suhem vremenu se prepreči z ustreznim vlaženjem tal.

Hrup med gradnjo se zmanjša z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil. Dela se izvajajo podnevi med 8. in 19. uro.

(1) Upoštevajo se prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa se zagotovijo:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti ali potrebno protipožarno ločevanje,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri projektiranju in gradnji objektov, napeljav, opreme in postrojev se morajo upoštevati ukrepi za varstvo pred požarom, zlasti pa ukrepi za:
– zmanjšanje možnosti za nastanek požara,
– pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru,
– učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje iz objektov in v njih,
– zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
(3) Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami izveden skladno s predpisi, ki urejajo področje varstva pred požarom.

(1) Načrtovani posegi se lahko izvajajo v dveh funkcionalno zaključenih celotah, ki se lahko izvajata po naslednjih etapah:
1. etapa: izgradnja plinovoda M 1/3 in
2. etapa: razširitev MMRP Ceršak z dovozno potjo in kotlovnico.
(2) Etapi sta med seboj časovno neodvisni.

Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture o začetku del in z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do zastojev,
– preprečevati onesnaženje cest med gradnjo in jih sproti čistiti,
– zagotoviti nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov prek obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– objekte in naprave med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati,
– zagotoviti naravovarstveni nadzor nad izvajanjem del na območju državnega prostorskega načrta in pristojne ustanove pravočasno obvestiti o pričetku del,
– drevesa in grmovnice med gradbenimi deli ustrezno zaščititi,
– po izgradnji plinovoda na območju gradbišč in začasnih deponij vzpostaviti prvotno stanje in zagotoviti redno vzdrževanje zasajenih površin z redno košnjo in nadomestnimi zasaditvami,
– za dela ob ali v strugi vodotokov vsaj sedem dni pred začetkom gradnje obvestiti ribiško družino Mura – Paloma o začetku gradnje, da opravi ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega ali na predelu, kjer je vpliv gradnje še lahko prisoten,
– ob povzročitvi škode na ribah ali na ribolovni vodi mora investitor povrniti dejansko škodo ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovno vodo,
– za poseg v prostor pridobiti vodno soglasje,
– investitor mora v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za vsako prečkanje plinovoda preko vodnega zemljišča, če je lastnik zemljišča država,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prometa, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ter ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih oseb,
– lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in zaradi gradnje izgubijo kmetijska zemljišča, sporazumno zagotoviti ustrezno odškodnino ali ustrezna nadomestna zemljišča,
– kmetom, ki zaradi omejitev pri izbiri kmetijskih kultur utrpijo ekonomsko izgubo, to izgubo nadomestiti,
– drevje posekati šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo,
– pred začetkom gradnje obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, KE Maribor, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec,
– pred začetkom gradbenih del mora investitor zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje,
– kar najhitreje odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo, ki nastane zaradi izgradnje in obratovanja plinovoda, ki je predmet tega državnega prostorskega načrta,
– za preprečevanje poškodb na plinovodu zaradi zemeljskih del nepooblaščenih oseb brez tehnične dokumentacije je treba seznaniti prebivalstvo ob trasi plinovoda s pravili in postopki znotraj zaščitnega pasu plinovoda.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri velikostih objektov so možna odstopanja od gabarita +–10%.
(3) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(1) Z uveljavitvijo te uredbe se za ureditveno območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor–Pesnica, za območje občine Šentilj (MUV št. 4/86, 6/88, 1/87, 8/98, 38/99, 11/2004 in 19/2004).
(2) Z uveljavitvijo te uredbe prenehajo veljati ureditve, prikazane v grafičnem delu Državnega lokacijskega načrta za plinovod M 1/1 Ceršak–Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07), ki se nanašajo na območje tega državnega prostorskega načrta. Območje, v katerem prenehajo veljati določila, je prikazano v grafični prilogi št. 4 Načrt parcelacije iz grafičnega dela tega državnega prostorskega načrta.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.