Na podlagi prvega in drugega odstavka 42. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) izdaja minister za gospodarstvo v soglasju z ministrico za delo, družino in socialne zadeve

V Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03, 52/04, 117/05 in 72/07) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:

Električne naprave in inštalacije pri izvajanju rudarskih del morajo biti obdelane v rudarskem projektu. Elektro del rudarskega projekta mora vsebovati:
1. kratek opis rudarskega dela s specifičnostmi za električne naprave in inštalacije (stopnje nevarnosti glede metana, eksplozivni prah, voda, delovišče);
2. tehnično poročilo o izbranih rešitvah;
3. tehnični opis predvidenih naprav in instalacij s podatki in karakteristikami;
4. izračun celotnega dovoda od napajalne točke do porabnikov glede na:
– tokovno obremenitev;
– padec napetosti;
– minimalne kratkostične tokove;
– kontrolo segrevanja kablov pri kratkih stikih.
5. zaščito pred električnim udarom;
6. podatke o opremi;
7. načrte:
– situacijski načrt vseh predvidenih električnih naprav in instalacij;
– načrt prostorov, kjer so predvidene električne naprave in instalacije;
– enopolno shemo napajanja;
– sheme delovanja daljinskega krmiljenja.
6. v kolikor so v projektu predvidene tipske ali standardne rešitve vgraditve, postavitve, krmiljenja, napajanja električnih naprav na osnovi potrjenih projektov, zadostuje njihova navedba;
7. predpisane dodatne varnostne ukrepe.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

Omrežni sistemi in dovoljene nazivne napetosti za elektroenergetska omrežja za rudarska dela so:
1. sistem IT (izoliran sistem z zaščitno ozemljitvijo):
– srednjenapetostno omrežje do 10.000 V za rudarska dela pod površino;
– nizkonapetostno omrežje do 1000 V;
– srednjenapetostno omrežje do 20.000 V za rudarska dela na površini;
– za razsvetljavo in signalizacijo do 230V;
2. sistem TN:
– nizkonapetostno omrežje do 400 V;
– srednjenapetostno omrežje do 20.000 V za rudarska dela na površini.
3. za električno vleko je dovoljena enosmerna napetost do 600 V in izmenična napetost do 1000 V;
4. za ročne prenosne svetilke in daljinsko krmiljenje, ki ni stalno montirano, je dovoljena napetost do 24 V;
5. za daljinsko krmiljenje s stalno montiranimi kabli je dovoljena napetost 230 V;
6. pri podzemnih gradnjah, ki se ne uporabljajo za izkoriščanje ali raziskovanje rudnin, je izjemoma dovoljena napetost 20 kV.«.

115. člen se spremeni tako, da se glasi:

Trajno dovoljena tokovna obremenitev kablov je odvisna od preseka in tipa izolacije ter temperature okolice, skladno s Tabelama št. 8 in 9 v Prilogi C tega pravilnika. Zahteve tabele se lahko smiselno spremenijo v primeru, če proizvajalec navedenih ali nadomestnih tipov kablov zagotavlja ugodnejše razmere v smislu tokovnih obremenitev in to potrdi z ustrezno dokumentacijo.«.

211. člen se spremeni tako, da se glasi:

V podzemeljskih prostorih ali delih metanske jame, ki so razvrščeni v I. stopnjo nevarnosti glede metana, se lahko uporabljajo električne naprave brez protieksplozijske zaščite, vendar morajo biti izvedene v stopnji mehanske zaščite najmanj IP 54 in samo s pisnim dovoljenjem glavnega tehničnega vodje rudarske organizacije.
Odstopanje od te zahteve je dovoljeno v zaprtih (zaklenjenih) prostorih električnih obratovališč s pisnim dovoljenjem glavnega tehničnega vodje rudarske organizacije, ki predpiše tudi dodatne ukrepe. Z dodatnimi ukrepi se mora zagotoviti redno čiščenje prahu z naprav, ki niso v okrovih ali je okrov nižje stopnje zaščite kot IP54 in preprečiti škodljivi vplivi vode ali vlage.
Za električne naprave s pripadajočimi instalacijami, za katere izda glavni tehnični vodja rudarske organizacije dovoljenje iz prvega odstavka, je potrebno upoštevati vse zahteve tega pravilnika, razen določb VII. poglavja.
V podzemnih prostorih, razvrščenih v I. stopnjo nevarnosti glede metana in premogovega prahu, in na površini jame se lahko uporablja aktivna optična oprema brez protieksplozijske zaščite.
Če ta oprema po optičnih kablih seva v področje II. nevarnostne stopnje glede metana in premogovega prahu, izhodna svetlobna moč ne sme presegati 150 mW oziroma gostota svetlobnega toka ne sme presegati 20 mW/mm2. Če sta prej navedeni vrednosti preseženi, mora biti ob prekinitvi kabla zaradi mehanske poškodbe izvedena samodejna prekinitev sevanja.«.

Drugi odstavek 216. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je razdalja med motorsko zaščitnimi stikali večja od 5m, morajo tudi medsebojne blokade (zapahovanje) posameznih motorsko zaščitnih stikal biti izvedene s tokokrogi v izvedbi »lastna varnost«.«.

V 219. členu se za tretjim odstavkom doda četrti odstavek, ki se glasi:
»V kolikor to ni možno, je potrebno zagotoviti izklop kontrolnega tokokroga ob povečani koncentraciji metana nad dovoljeno mejo, ki je predpisana za področje, kjer se nahaja kontrolna naprava, kontrolnik oziroma njun merilni ali kontrolni tokokrog.«.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.