Na podlagi 29. in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08) in 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95, 25/97 in 47/98) je Občinski svet Občine Kamnik na 16. seji dne 24. 9. 2008 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju tudi: svet) ter uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov sveta (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Vprašanja organizacije in načina dela sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela delovnih teles sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Razmerja sveta do župana in občinske uprave se urejajo na način, ki ga določajo ustava, zakon, ki ureja lokalno samoupravo, statut in ta poslovnik.
5. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
6. člen
Občinski svet dela na rednih, izrednih in slavnostnih sejah, skliče pa se lahko tudi žalna seja.
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto v času rednih letnih zasedanj občinskega sveta: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 30. junijem in v času jesenskega zasedanja med 10. septembrom in 20. decembrom.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih, žalne seje pa ob smrti ali obletnici smrti pomembnih javnih osebnosti.
7. člen
Občinski svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan).
8. člen
Občinski svet ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Občine Kamnik, ob krožnici napis »Občina Kamnik Občinski svet« in pod grbom napis »Kamnik«.
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine (direktor občinske uprave).
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
9. člen
Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če župan v predpisanem času ne skliče seje, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
10. člen
Obvezen dnevni red konstitutivne seje je:
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov;
2. poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana;
3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta;
4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov;
5. poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana;
6. imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
11. člen
Prvo sejo vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet.
Na prvi seji svet izmed navzočih svetnikov najprej imenuje začasno tričlansko komisijo za mandatna vprašanja (v nadaljevanju: začasno mandatno komisijo). Člane in članice (v nadaljevanju: člane) komisije lahko predlaga vsak svetnik. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Začasna mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil volilne komisije o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za svetnike.
Začasna mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana, predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana.
12. člen
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog začasne mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila začasne mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
Kadar svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član sveta.
13. člen
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki, mandat dotedanjim svetnikom pa preneha.
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 12. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članom sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
14. člen
Po potrditvi mandatov svet izmed svetnikov imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Z njenim imenovanjem preneha mandat članom začasne mandatne komisije.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
15. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, zakonom, statutom in s tem poslovnikom.
16. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih član je. Svetnik se lahko udeležuje tudi sej drugih delovnih teles, lahko na njih razpravlja, nima pa pravice glasovati.
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima svetnik pravico skupaj z drugimi svetniki ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
17. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji svetniške skupine, katere član je. Če svetnik ni član nobene svetniške skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
18. člen
Svetnik ima pravico:
– predlagati v sprejem odloke in druge akte, razen aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana;
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila k tem predlogom;
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnega reda sej;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
19. člen
Svetnik ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Svetnik nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi svetnika, odškodninsko in kazensko odgovoren.
2. Vprašanja in pobude
20. člen
Svetnik ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če svetnik to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Svetnik ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
21. člen
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena 2. točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
Vprašanja in pobude morajo biti v pisni obliki in jih svetniki oddajo na začetku seje zapisničarki sveta. Svetniki lahko največ tri vprašanja tudi ustno predstavijo, dve svetniki iz opozicije in enega svetniki iz koalicije.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna.
Predsedujoči na seji sveta mora pri določitvi vrstnega reda ustnega predstavljanja vprašanj in pobud svetnikov skrbeti za to, da pridejo na vrsto svetniki iz raznih svetniških skupin.
Ustno predstavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji občinskega sveta navzoča župan in direktor občinske uprave. Če sta zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja.
Na seji se odgovarja na vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan, direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
Na postavljeno vprašanje, ki zahteva pisni odgovor, mora župan ali direktor občinske uprave odgovoriti pisno najkasneje do naslednje redne seje. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem svetnikom, in sicer skupaj z gradivom za naslednjo redno sejo sveta.
22. člen
Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da o zadevi razpravlja, o čemer svet odloči z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
3. Pravica do nadomestil
23. člen
Svetniki imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za opravljanje funkcije za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
Člani delovnih teles, ki niso svetniki, imajo pravico do povračila stroškov za opravljanje funkcije v skladu z aktom sveta iz prejšnjega odstavka.
4. Odgovornost in ukrepi zaradi odsotnosti s sej
24. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Če se seje ne more udeležiti, mora o tem in o razlogih obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
Odsotnosti svetnikov s sej sveta in delovnih teles občinskega sveta ureja akt sveta iz prvega odstavka 23. člena tega poslovnika.
5. Prenehanje mandata
25. člen
Razlogi za predčasno prenehanje mandata so določeni z zakonom. O takem razlogu mora svetnik, župan in podžupan v sedmih dneh pisno obvestiti svet oziroma Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
26. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi ugotovitveni sklep o prenehanju mandata za prvo naslednjo sejo sveta po prejemu pisnega obvestila.
27. člen
Svetniku, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Zoper ugotovitev sveta lahko svetnik, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Postopki za nadomestitev svetnika, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Sklep o prenehanju mandata se dostavi Občinski volilni komisiji.
28. člen
V primeru prenehanja mandata nadomesti svetnika, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
Občinska volilna komisija ugotovi, na koga je prešel mandat, izda potrdilo o izvolitvi ter objavi svojo ugotovitev v uradnem glasilu. Svet na prvi naslednji seji sklepa o potrditvi mandata.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
29. člen
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba
30. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
31. člen
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se dostavi svetnikom najkasneje 10 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
Vabilo za sejo sveta se dostavi županu, podžupanom, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju, vodjem oddelkov, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
Vabilo z gradivom se v elektronski obliki objavi na spletni strani občine, po končani seji pa se skupaj z zapisnikom in poročilom o glasovanju shrani v elektronski arhiv sej sveta.
32. člen
Izredno sejo sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora, delovnega telesa ali najmanj četrtine svetnikov. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
Če župan ne skliče izredne seje v sedmih dneh od prejema pisne zahteve, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče predlagatelj zahteve in hkrati predloži ustrezno gradivo.
Če župan zavrne predsedovanje na tako sklicani seji oziroma ne pooblasti za vodenje seje podžupana, svet na predlog svetniških skupin s sklepom izmed svetnikov določi predsedujočega seje.
Če bi župan ob isti uri na isti dan sklical redno ali izredno sejo sveta, ima prednost seja, sklicana po tretjem odstavku tega člena.
Vabilo za izredno sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom mora biti dostavljeno svetnikom najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se dnevni red predlaga na sami seji, hkrati s predložitvijo pripadajočega gradiva. Svet s sprejemom dnevnega reda potrdi utemeljenost takega sklica, če pa dnevnega reda ne sprejme, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
33. člen
Predlagatelj gradivo, ki je uvrščeno na dnevni red seje, dostavi kolegiju sveta oziroma županu najpozneje 15 dni pred sejo.
34. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta predlaga župan, po posvetovanju na kolegiju sveta, v skladu s programom dela sveta, s sklepi sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
V predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi odlokov, pripravljeni za drugo obravnavo.
35. člen
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo.
36. člen
Seji sveta predseduje župan ali podžupan oziroma svetnik, ki ga določi župan.
37. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta ter sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
Svetniške skupine in samostojni svetniki se do prve redne seje sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v sejni dvorani.
O udeležbi svetnikov na seji sveta se vodi evidenca.
Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi pooblaščeni javni uslužbenec.
38. člen
Seje sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi župan. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z določili tega poslovnika.
2. Potek seje
39. člen
Če svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji.
40. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed svetnikov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
41. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
42. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se dnevni red razširi, nato o predlogih za hitri in skrajšani postopek in nato o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda.
Mandatne zadeve, volitve in imenovanja se uvrstijo na dnevni red za »potrditvijo zapisnika« kot 1. točka dnevnega reda.
Zadeve, katerih predlagatelj je župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda, če tako predlaga župan.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena razprava ni mogoča.
O njih, razen o umiku, če je predlagatelj župan, lahko sporoče svetu stališča predstavniki svetniških skupin in samostojni svetniki. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 3 minute.
Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ 3 minutah dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam predlagatelj razširitve. Svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo.
V primeru iz osmega odstavka tega člena mora biti gradivo, ki je podlaga za uvrstitev v dnevni red, dostavljeno svetnikom praviloma najkasneje 48 ur pred začetkom seje. V primeru nespoštovanja tega roka mora predlagatelj posebej obrazložiti razloge za tako ravnanje.
Pri predlogih za umik, kadar je predlagatelj svetniška skupina ali samostojni svetnik pa lahko župan ali njegov predstavnik še dodatno, v največ 3 minutah utemelji, zakaj naj bi predlagana zadeva ostala na dnevnem redu.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
43. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet s sklepom spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
44. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dodatno obrazložitev, ki traja največ 10 minut.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dodatno obrazložitev, če tako sklene svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, župan oziroma njegov pooblaščenec, če občinska uprava ni predlagatelj in predstavniki svetniških skupin. Zatem dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
45. člen
Prijava k razpravi se opravi z glasovalno napravo oziroma dvigom roke, če glasovalna naprava ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj kot 3 minute.
Po zaključku razprave svetnikov predsedujoči vpraša predlagatelja, če še želi razpravljati, nato pa zaključi razpravo.
46. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži točke dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži točke dnevnega reda, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem besede svetnik lahko ugovarja.
O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
47. člen
Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji so časovno omejene na 10 minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
Svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 3 minute. Odločitev o odpravi omejitve razprave iz prvega odstavka tega člena sprejme svet pred začetkom razprave.
48. člen
Svetniku, ki želi govoriti o uporabi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor svetnika ne sme trajati več kot 3 minute. Predsedujoči poda po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez razprave.
Vsak razpravljalec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljalca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot eno minuto. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
49. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
50. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo sveta, če to zahteva svetniška skupina zaradi posvetovanja v skupini.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles oziroma občinske uprave in v drugih primerih, kadar tako sklene svet.
Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju, predsedujoči prekine sejo.
51. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
52. člen
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
53. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin;
– odvzem besede;
– odstranitev s seje ali z dela seje.
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta.
54. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na svet, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
55. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
56. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo prekine.
4. Odločanje
57. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
58. člen
Navzočnost svetnikov se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, dvigom rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov.
Z dvigom rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.
O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
Pri poimenskem klicanju svetnikov vsak svetnik potrdi svojo navzočnost z besedo »tukaj«. Predsedujoči nato ugotovi, da je svetnik navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost svetnika se vpiše pri imenu in priimku svetnika v seznamu.
Vodja svetniške skupine lahko napove odsotnost (obstrukcijo) vseh članov svetniške skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost. Tako napovedana odsotnost se šteje za upravičeno odsotnost.
59. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pri vsakem glasovanjem, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
60. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če svet po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če svet še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če svet tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
61. člen
Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom ali tem poslovnikom določena drugačna večina.
62. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je tako določeno z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom.
63. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot 3 minute.
O proceduralnih vprašanjih odloča svet takoj, brez razprave.
64. člen
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave ali z dvigom rok.
Z dvigom rok se glasuje, če glasovalna naprava ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
Če se glasuje z dvigom rok, lahko svet na predlog predsedujočega ali na predlog najmanj 1/4 navzočih svetnikov odloči, da se glasuje s poimenskim izrekanjem.
65. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, predsedujoči pozove svetnike, naj glasujejo. Svetniki se izrečejo tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave.
Če se glasuje z dvigom rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti predlogu.
Glasuje se najprej o predlogu, ki najbolj odstopa od predvidene rešitve, nato pa po vrstnem redu predlogov.
Če je določeni predlog sprejet s predpisano večino, glasovanje o naslednjih predlogih ni več potrebno.
66. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak svetnik pisno zahteva računalniški izpis glasovanja o posamezni točki, svetniške skupine pa računalniški izpis celotne seje.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo »za« ali »proti«.
Pooblaščeni uslužbenec občinske uprave zapiše svetnikovo izjavo pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
67. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina svetnikov.
68. člen
Če svetnik ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet z glasovanjem, brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
69. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se pripravi 29 glasovnic.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »za« in »proti«. Na dnu glasovnice je beseda »za« na desni, beseda »proti« pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »za« ali besedo »proti«.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja svetnika ni jasno razvidna, sta neveljavni.
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
70. člen
Tajno glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči in štirje svetniki, ki jih izvoli svet na predlog predsedujočega. Pri delu komisije sodeluje pooblaščeni javni uslužbenec.
Tajno glasovanje se opravi v prostoru, kjer je seja. V ta prostor v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri izvedbi glasovanja.
Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek.
Svetnik izpolni glasovnico v glasovalni kabini in jo odda v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred glasovanjem določi čas začetka in konca glasovanja.
Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
71. člen
Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. V ta prostor nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri ugotavljanju izida glasovanja.
Preden komisija odpre glasovalno skrinjico, prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v poseben omot, ki ga zapečati.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »za« in število glasov »proti«, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen oziroma imenovan.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji sveta.
5. Zapisnik seje
72. člen
O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti svetnikov na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti svetnikov in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti ter o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta. Zapisniku je treba predložiti original vabila, gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji in poročilo o vseh glasovanjih z glasovalno napravo.
Svetniki prejmejo zapisnik z vabilom za naslednjo sejo.
73. člen
Seje sveta se zvočno snemajo. Dobesedni zapis zvočnega posnetka poteka seje je magnetogram.
Magnetogram se najkasneje v 7 dneh po seji objavi na spletni strani občine, hrani pa se v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom, gradivom s seje ter poročilom o poimenskem glasovanju.
Govornik na seji sveta ima najkasneje v 3 dneh po objavi magnetograma pravico do redakcijskih popravkov zapisa svojega govora.
Svetnik ali drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave, občinska uprava pa mu zvočni zapis lahko dostavi tudi v elektronski obliki, če za to pisno zaprosi.
Svetnik lahko zahteva, da se mu posreduje del magnetograma. Zahtevo poda pooblaščenemu javnemu uslužbencu.
Vsakdo lahko zaprosi, da se mu posreduje del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.
O delu na seji sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi, razen o delu seje, ki je zaprta za javnost.
Zvočni in avdio-video zapis seje se hranita še eno leto po preteku mandata v sejnem dosjeju.
Svetniškim skupinam in samostojnim svetnikom, ki za to pisno zaprosijo, se najkasneje v 7 dneh po seji na zgoščenki dostavi zvočni in avdio-video zapis, v elektronski obliki pa posreduje magnetogram in poročilo o glasovanju na seji.
74. člen
Za zapisnik seje sveta skrbi direktor. Direktor lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti javnega uslužbenca.
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak svetnik ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine v elektronskem arhivu sej.
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Svetnike z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
75. člen
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno gradivo.
76. člen
Svetnik ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor na podlagi pisne zahteve svetnika. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo tudi pri gradivu, v katerega je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
77. člen
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja direktor z zaposlenimi v občinski upravi.
Direktor določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri vodenju sej, vodi zapisnike sej ter opravlja druga opravila za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
VI. PROGRAMIRANJE DELA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
78. člen
Župan po posvetu s kolegijem pripravi predlog okvirnega programa dela sveta za posamezno leto in terminski program za spomladansko in jesensko zasedanje.
Okvirni program dela opredeljuje prednostne naloge, s tem, da upošteva program dela občinske uprave za tekoče leto, predloge svetnikov, svetniških skupin ter predloge delovnih teles sveta.
79. člen
Okvirni program dela in terminski program dela predlaga župan v sprejem svetu.
80. člen
Delovna telesa lahko izdelajo svoje programe v skladu z okvirnim programom dela sveta.
81. člen
Okvirni program dela sveta se med letom lahko dopolni ali spremeni.
O nujnih zadevah, ki se pojavijo med letom, odloča svet ne glede na program dela.
VII. KOLEGIJ SVETA
82. člen
Kolegij sveta je posvetovalno telo župana. Kolegij pomaga županu pri organiziranju dela sveta, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti sveta.
Kolegij sestavljajo župan in podžupana, direktor občinske uprave ter vodje svetniških skupin oziroma samostojni svetniki. Župan lahko vabi na sejo kolegija tudi predsednike delovnih teles in javne uslužbence.
83. člen
Kolegij skliče župan na svojo pobudo in na pobudo kateregakoli člana kolegija.
Sejo kolegija vodi župan. Ob zadržanosti župana skliče in vodi sejo podžupan, ki ga določi župan.
84. člen
Župan skliče sejo kolegija, da se posvetuje o:
– predlogih dnevnega reda sej;
– predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve na oziroma z dnevnega reda;
– predlogih za hitri in skrajšani postopek za sprejem odloka;
– predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve na oziroma z dnevnega reda delovnih teles sveta;
– predlogih za ustanovitev svetniških skupin in o njihovi zastopanosti v delovnih telesih;
– predlogih, komu poleg svetnikov dostaviti gradivo sveta;
– izpolnjevanju pogojev za ustanovitev novih svetniških skupin;
– vprašanjih in pobudah svetnikov v zvezi z delom sveta;
– drugih zadevah, za katere tako določa ta poslovnik.
VIII. SVETNIŠKE SKUPINE
85. člen
Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Vsak svetnik je lahko član le ene svetniške skupine.
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list in list volivcev, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino.
86. člen
Svetniško skupino iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko ustanovita najmanj dva svetnika.
Svetnik, ki ni član nobene svetniške skupine in je bil kot edini izvoljen z istoimenske liste ali liste volivcev je samostojni svetnik in ima položaj svetniške skupine, razen pravic iz tretjega odstavka 44. člena tega poslovnika.
Svetniki ustanovijo svetniške skupine najkasneje v 30 dneh po konstituiranju sveta.
87. člen
Vodja svetniške skupine obvesti o ustanovitvi svetniške skupine župana in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi. Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov svetniške skupine v 3 dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu podpisane pristopne izjave.
88. člen
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo svetniško skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, ali če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova stranka, ali če razpade koalicija strank, ki so vložile skupne istoimenske liste.
Tako ustanovljene nove svetniške skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju sveta.
Na predlog svetnikov, ki želijo ustanoviti novo svetniško skupino, župan ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev.
89. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo svetniki, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov.
IX. DELOVNA TELESA
1. Splošne določbe
90. člen
Svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj in predlogov do posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta.
Svet ustanavlja stalna in občasna delovna telesa z odlokom, ki določa njihovo sestavo, naloge, pristojnosti in način njihovega dela.
91. člen
Svet imenuje člane delovnih teles izmed svetnikov in največ polovico članov izmed drugih občanov, razen če z zakonom ali statutom ni določeno drugače.
92. člen
Sestava delovnih teles ter funkcije v njih se določijo, upoštevaje število svetnikov v posameznih svetniških skupinah.
Vsaki svetniški skupini je praviloma zagotovljeno vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Pri tem svet upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od svetniških skupin.
Svetniške skupine predlagajo listo svojih članov v delovnih telesih.
93. člen
Delovno telo ima predsednika, ki se imenuje izmed svetnikov in praviloma enega podpredsednika.
Delovno telo ima tajnika, ki ga na predlog direktorja občinske uprave imenuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. K imenovanju tajnika mora dati soglasje matično delovno telo.
2. Odbori občinskega sveta
94. člen
Svet z odlokom ustanovi stalne odbore, praviloma za področja, za katera so ustanovljene notranje organizacijske enote v občinski upravi, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij.
3. Komisije občinskega sveta
95. člen
Svet z odlokom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupnih vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev.
96. člen
Svet s tem poslovnikom ustanovi, kot svoje stalno delovno telo, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja se imenuje izmed svetnikov, opravlja pa zlasti naslednje naloge:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami;
– svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji, ki so v pristojnosti sveta;
– zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in predloge za podelitev priznanj in odlikovanj Občine Kamnik;
– opravlja naloge v skladu z zakonom, ki opredeljuje nezdružljivost javne funkcije s pridobitno dejavnostjo;
– opravlja druge naloge, za katere tako odloči svet.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji.
4. Naloge delovnih teles in način dela
97. člen
Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo, ter zadeve v skladu s sklepi ali s programom delovnega telesa.
Delovno telo lahko o zadevi, ki je uvrščena na dnevni red seje sveta, pripravi poročilo svetu. Poročilo mora vsebovati stališča, predloge in pripombe, o katerih je možno glasovati v svetu.
98. člen
Delovno telo mora poročilo dostaviti županu najkasneje dan pred sejo sveta. Poročilo mora biti pisno, lahko pa vsebuje tudi ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani.
Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca na seji sveta, ki bo predstavil poročilo delovnega telesa.
99. člen
Če se med obravnavo določene zadeve na seji sveta ugotovi, da delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko svet odloči, da se obravnava o tej zadevi odloži, dokler delovno telo do te zadeve ne bo zavzelo svojega stališča.
100. člen
Delovno telo pri uresničevanju usmerjevalne in nadzorne funkcije skrbi zlasti za ugotavljanje stanja na posameznem področju, ocenjuje ustreznost sprejetih aktov sveta ter spremlja uresničevanje politike na svojem področju.
101. člen
Delovno telo lahko zahteva od župana, občinskih javnih zavodov in javnih podjetij podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju politike ali ugotavljanju učinkovitosti na določenem področju.
V zahtevi določi razumen rok, v katerem je potrebno odgovoriti oziroma dati zahtevane podatke in dokumente.
102. člen
Delovno telo lahko sodeluje pri oblikovanju okvirnega programa dela in dnevnega reda sej sveta.
Delovno telo lahko predlaga, da se v okvirni program dela ali dnevni red seje sveta uvrstijo posamezna vprašanja s področja, za katerega je pristojno to delovno telo. Pri tem delovno telo opozarja zlasti na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov.
103. člen
Predsednik delovnega telesa v sodelovanju s tajnikom organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev v delovnem telesu ter izvaja sklepe delovnega telesa.
Tajnik delovnega telesa vodi evidenco o prisotnosti članov na sejah delovnega telesa.
104. člen
Seja delovnega telesa se skliče v roku, ki praviloma ni krajši od 5 dni.
Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo čim prej, kadar je to potrebno za pripravo mnenja za sejo sveta ali za izvajanje drugih nalog, ali kadar to zahteva župan ali ena tretjina članov delovnega telesa.
Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi iz prejšnjega odstavka ne skliče seje v roku 3 dni, jo skliče predlagatelj zahteve za sklic.
105. člen
Seje delovnega telesa se ne skliče v času, ki je predviden za sejo sveta oziroma ko ta poteka, razen kadar svet med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa.
106. člen
Predsednik delovnega telesa določi dnevni red in dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na prejšnji seji.
107. člen
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge. Predstavniki predlagatelja lahko sodelujejo v razpravi.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
108. člen
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeležuje več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti.
Član delovnega telesa se je dolžan udeleževati sej delovnih teles, katerih član je. Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa ali ¼ članov delovnega telesa predlaga komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da prične postopek za razrešitev takega člana.
Če se član delovnega telesa iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti svetnik, ki je član svetniške skupine, katera ga je predlagala, z vsemi pravicami in dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če je z aktom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
Svetnik, ki nadomešča opravičeno odsotnega člana, se mora izkazati s pooblastilom opravičenega člana delovnega telesa. Svetniku, ki nadomesti opravičenega člana, pripada sejnina za udeležbo na seji delovnega telesa.
109. člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno, sklep je sprejet z večino glasov navzočih članov.
110. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik delovnega telesa.
111. člen
Seje delovnih teles so praviloma javne. Delovno telo lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
X. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
112. člen
Svet sprejema Statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu sveta (poslovnik občinskega sveta);
– proračun občine in zaključni račun;
– planske in razvojne akte občine ter prostorske akte;
– odloke;
– odredbe;
– pravilnike;
– navodila in
– sklepe.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb odlokov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
113. člen
Akte, ki jih sprejme svet, podpiše župan.
114. člen
Izvirnik odloka oziroma drugega akta je besedilo, ki je bilo sprejeto na seji.
Na izvirnik odloka ali drugega akta sveta se odtisne pečat sveta.
Izvirniki odlokov in drugih aktov se hranijo v skladu z določili tega poslovnika in predpisov, ki urejajo arhiviranje in hrambo aktov.
115. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi Statut in začnejo praviloma veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
2. Postopek za sprejem odloka
a) Splošne določbe
116. člen
Predlog odloka se praviloma sprejema na dveh obravnavah.
117. člen
Predlog odloka lahko predlaga župan, vsak svetnik, svetniška skupina in delovno telo sveta.
118. člen
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red dostavi predlagatelj županu najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za sejo sveta, na kateri naj bi bil obravnavan odlok.
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
Obrazložitev predloga odloka obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
119. člen
V primeru, da je v isti zadevi s strani različnih predlagateljev vloženih več predlogov odloka, svet sprejme v obravnavo oziroma uvrsti na dnevni red predlog odloka, ki je bil prvi vložen. Naslednji predlog odloka lahko uvrsti na dnevni red seje potem, ko je odločil o prvo vloženem predlogu odloka.
Predlagatelj predloga odloka je v obeh fazah obravnave isti, razen če:
– po končani prvi obravnavi odstopi od predlagateljstva;
– svet s soglasjem predlagatelja določi sopredlagatelja predloga odloka.
120. člen
Predlagatelj določi poročevalca, ki bo sodeloval na obravnavah besedila predloga odloka na seji sveta ter na sejah njegovih delovnih teles.
Župan ali po njegovem pooblastilu javni uslužbenec lahko sodeluje na vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta in njegovih delovnih teles, tudi kadar on ni predlagatelj.
121. člen
Župan na seji kolegija sveta odloči, ali bo predlog za uvrstitev predloga odloka na dnevni red uvrstil na dnevni red seje sveta.
Če je predlog za uvrstitev predloga odloka na dnevni red seje zavrnjen, predlagatelj pa ni župan ali občinska uprava, mora to odločitev župan predlagatelju obrazložiti.
Zoper sklep o zavrnitvi predloga o uvrstitvi predloga odloka na dnevni red ima predlagatelj pravico do ugovora, ki ga mora vložiti županu v 15 dneh od sprejema sklepa. O ugovoru odloča svet.
b) Prva obravnava
122. člen
Predlog odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb.
Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu za uvrstitev odloka na dnevni red.
Priložena morajo biti še stališča, mnenja, pripombe in predlogi delovnih teles in mnenje župana, če ni bil predlagatelj.
123. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. O tem odloči svet s sklepom, razen v primeru iz četrtega odstavka 42. člena tega poslovnika. Če se sprejme tak predlog, se postopek ustavi.
124. člen
Svet predlog odloka obravnava najprej načelno tako, da se razpravlja o tem, ali so načela, na katerih temelji odlok, pravilno in dosledno upoštevana, nato pa se obravnava posamezne člene oziroma besedilo odloka.
125. člen
Po končani obravnavi svet s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k predlogu odloka in jih pošlje predlagatelju, da pripravi predlog odloka za drugo obravnavo.
Če svet predlog odloka zavrne, ga vrne predlagatelju in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno predlog spremeniti ali dopolniti. Hkrati lahko določi tudi rok, v katerem je potrebno pripraviti spremenjeni oziroma dopolnjeni predlog odloka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka svet s sklepom zavrne predlog, če meni, da ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben.
c) Druga obravnava
126. člen
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
127. člen
Obravnava predloga odloka v drugi obravnavi obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden se preide na načelno obravnavo, lahko predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik pristojnega delovnega telesa in župan ali njegov predstavnik obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih predlog vsebuje.
128. člen
Po končani načelni obravnavi svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih svet odloča o predlogu odloka v celoti.
129. člen
Svet lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če se ugotovi, da ni doseženo soglasje oziroma če se ugotovi, da je posamezna vprašanja, ki so se ob obravnavi pojavila, potrebno proučiti.
Če svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odložita, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti ter določi rok za ponovno obravnavo.
Če svet ugotovi, da je stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji dosežena, preide k odločanju.
130. člen
Predlagatelj lahko med razpravo predlaga umik predloga odloka. O takšnem predlogu svet razpravlja ter odloči s sklepom, razen v primeru iz četrtega odstavka 42. člena tega poslovnika.
d) Amandmaji
131. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko dajo predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma), ki mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen, tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok.
132. člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja odloka na možnost za zagotovitev sredstev. Svet lahko sklene, naj predlagatelj pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve v amandmaju.
133. člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno dostaviti županu najmanj en delovni dan pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo svet obravnaval predlog odloka, in sicer najkasneje do 12. ure.
Amandma k predlogu odloka župan pošlje predlagatelju odloka, če to ni župan oziroma občinska uprava.
Župan lahko odloči, da mora določeni amandma obravnavati tudi pristojno delovno telo.
134. člen
Pristojna delovna telesa predloženi amandma proučijo, do njega zavzamejo stališča in jih predložijo svetu.
Na sejo delovnega telesa se lahko povabi predstavnik predlagatelja amandmaja.
135. člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje do konca obravnave predloga odloka.
Tudi župan lahko vse do konca obravnave daje amandmaje k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal.
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja predloga odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka.
136. člen
Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo svoj amandma pisno spremeni, dopolni ali umakne. Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja je potrebno obrazložiti.
O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne glasuje.
137. člen
Predlagatelj odloka in župan lahko povesta svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
138. člen
O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej.
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih amandmajev.
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena oziroma črtanje posameznih določb predloga odloka, se takoj po sprejetju takega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu.
Če so k členu odloka vloženi amandmaji, ki si med seboj po vsebini nasprotujejo, se po amandmaju, ki je bil prvi sprejet, o ostalih amandmajih ne glasuje.
Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju predloga odloka.
e) Hitri postopek za sprejem odloka
139. člen
Svet lahko sprejme odlok po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne razmere ali naravne nesreče. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
140. člen
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej pisno obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge za sprejem odloka po hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem postopku ne bi bil izdan.
Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku se predloži tudi predlog odloka z obrazložitvijo.
Če predloga ni podal župan, svet lahko zahteva mnenje župana o tem predlogu.
141. člen
Če svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem odloka.
142. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji do konca obravnave.
Amandmaji morajo biti predloženi v pisni obliki in obrazloženi.
f) Skrajšani postopek za sprejem odloka
143. člen
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odloka ali drugega akta, ki se sprejema po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve;
– prenehanje veljavnosti posameznih aktov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom;
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine;
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov;
– prečiščena besedila aktov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak svetnik predlaga, da svet spremeni odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku.
3. Občinski proračun, zaključni račun in rebalans občinskega proračuna ter prostorski in drugi plani razvoja občine
144. člen
Občinski svet sprejema navedene akte z odlokom, rebalans občinskega proračuna z odlokom po skrajšanem postopku, zaključni račun proračuna pa z odlokom po hitrem postopku.
4. Sprejem drugih aktov sveta
145. člen
O drugih aktih razen statuta, poslovnika in odloka odloča svet praviloma na isti seji.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte na način, kot določa postopek za obravnavo odloka.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
5. Predlog za obvezno razlago odloka
146. člen
Zahtevo za obvezno razlago določb odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
147. člen
Zahteva mora vsebovati naslov odloka, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno-pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delovnih teles sveta, predlagatelja odloka, župana in občinske uprave.
Če komisija ugotovi, da zahteva ni utemeljena, obvesti predlagatelja.
Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga svetu v sprejem.
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku.
Obvezna razlaga, sprejeta na svetu, se objavi v uradnem glasilu občine.
6. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
148. člen
Po vsaki spremembi ali dopolnitvi splošnega akta pripravi občinska uprava neuradno prečiščeno besedilo, ki se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh občine.
Na podlagi sklepa, ki ga sprejme svet na predlog občinske uprave ali svetniške skupine, občinska uprava pripravi uradno prečiščeno besedilo.
Uradno prečiščeno besedilo potrdi svet brez razprave.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu in v elektronski obliki na spletnih straneh občine.
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu, kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem tega splošnega akta.
XI. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
149. člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu in statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika, razen če zakon ne določa drugače.
Predstavnik predlagatelja kandidatov ima pravico pred začetkom volitev oziroma imenovanj obrazložiti predlog kandidature.
150. člen
Če se svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
151. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«. Na dnu glasovnice je beseda »za« na desni strani, beseda »proti« pa na levi strani.
152. člen
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so oddali glasovnice, oziroma če je za kandidata glasovala večina navzočih svetnikov, razen če zakon, statut in ta poslovnik ne določajo drugače.
153. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
154. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
155. člen
Pri javnem glasovanju se smiselno upoštevajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
2. Imenovanja podžupanov
156. člen
Podžupana imenuje župan izmed svetnikov.
3. Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles
157. člen
Delovno telo sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog svetniških skupin.
Če kandidatna lista ni bila izglasovana, se na isti seji imenujejo člani delovnega telesa posamično na podlagi predlogov svetniških skupin in svetnikov z javnim glasovanjem. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnega telesa, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora
158. člen
Za imenovanje predsednika in članov nadzornega odbora se smiselno uporablja 157. člen tega poslovnika.
5. Postopek za razrešitev
159. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi zakona, statuta in tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa zakon, statut in ta poslovnik.
6. Odstop svetnikov in funkcionarjev
160. člen
Vsak svetnik, funkcionar sveta ali drug funkcionar, ki ga je izvolil ali imenoval svet, ima pravico odstopiti.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se pošlje županu, ki mora svetnike obvestiti o odstopu na prvi naslednji seji sveta.
Šteje se, da je svetniku ali funkcionarju prenehala funkcija z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
161. člen
Odstopi lahko tudi član delovnega telesa. Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe 159. člena tega poslovnika.
7. Dajanje mnenj in soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij
162. člen
Mnenje oziroma soglasje k imenovanju direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov in javnih podjetij daje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
XII. RAZMERJE MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
163. člen
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno reševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, določi poročevalca izmed javnih uslužbencev, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi odlokov ali drugih aktov.
164. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na predlog predlagateljev, ki lahko predlagajo odlok, lahko svet sklene, da mora župan uvrstiti na dnevni red redne seje sveta, poročilo o izvrševanju sklepov sveta ter o opravljenih nalogah.
V poročilu o izvršitvi sklepov je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev.
Če sklepa župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov.
165. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
XIII. JAVNOST DELA
166. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Javnost dela se zagotavlja tudi s snemanjem in predvajanjem občinskih sej.
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
Informacije javnega značaja posreduje župan oziroma javni uslužbenec, ki ga pooblasti župan.
167. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta ter delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
Svetnik javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
168. člen
Svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
169. člen
Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah sveta ter obveščati javnost o njegovem delu.
170. člen
Svet z vabilom vabi predstavnike javnih občil na seje.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta ter obvestila in poročila o delu sveta.
171. člen
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila.
Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.
Besedilo uradnega obvestila določi svet.
XIV. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
172. člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
Dopustna so odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej sveta, delovnih teles in za pošiljanje gradiva;
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej;
– glede rokov za obravnavanje aktov;
– glede obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih;
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu sveta.
Če se izkaže za potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
XV. RAZLAGA POSLOVNIKA
173. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo sveta predsedujoči ali javni uslužbenec, ki ga predsedujoči pooblasti. Če ta med samo sejo razlage ne more podati, prekine predsedujoči obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Zunaj seje daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija, odloči svet.
XVI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEGA POSLOVNIKA
174. člen
Predlog za začetek postopka za spremembo poslovnika lahko da župan ali četrtina svetnikov. O predlogu odloči svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejema svet po postopku, ki velja za sprejem odloka.
175. člen
Akt o spremembi poslovnika pripravi statutarno-pravna komisija, sprejme pa ga svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
176. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 52/99, 11/01 in 68/03).
177. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0002/2007-2/1
Kamnik, dne 24. septembra 2008
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l.r.
