Na podlagi 103. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 89. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06) izdaja minister za kulturo

Ta pravilnik določa vrste, pogoje za pridobitev in postopek pridobivanja strokovnih nazivov (v nadaljnjem besedilu: naziv) posameznikov, ki opravljajo delo na področju varstva kulturne dediščine in arhivskega gradiva (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem, muzejskem in arhivskem področju.

Nazivi na področju varstva so:
1. v konservatorski dejavnosti: konservatorski tehnik dokumentalist, samostojni konservatorski tehnik dokumentalist, konservatorski sodelavec, višji konservatorski sodelavec, konservator, konservator z magisterijem, konservator z doktoratom, višji konservator, konservatorski svetovalec, konservatorski svetnik;
2. v konservatorsko-restavratorski dejavnosti: konservatorsko-restavratorski tehnik, samostojni konservatorsko-restavratorski tehnik, konservatorsko-restavratorski sodelavec, višji konservatorsko-restavratorski sodelavec, konservator-restavrator, konservator-restavrator z magisterijem, konservator-restavrator z doktoratom, višji konservator-restavrator, konservatorsko-restavratorski svetovalec, konservatorsko-restavratorski svetnik;
3. v muzejski dejavnosti: muzejski tehnik, samostojni muzejski tehnik, muzejski sodelavec, višji muzejski sodelavec, kustos, kustos z magisterijem, kustos z doktoratom, višji kustos, muzejski svetovalec, muzejski svetnik;
4. v arhivski dejavnosti: arhivski tehnik, samostojni arhivski tehnik, arhivski sodelavec, višji arhivski sodelavec, arhivist, arhivist z magisterijem, arhivist z doktoratom, višji arhivist, arhivski svetovalec, arhivski svetnik.

(1) Naziv konservatorski tehnik dokumentalist, konservatorsko-restavratorski tehnik, muzejski tehnik in arhivski tehnik pridobi posameznik s srednjo strokovno ali splošno izobrazbo ustrezne smeri, ki je opravil strokovni izpit v skladu s pravilnikom, ki določa strokovne izpite na področju varstva (v nadaljnjem besedilu: izpit), s področja varstva, za katero se je usposabljal.
(2) Naziv konservatorski sodelavec, konservatorsko-restavratorski sodelavec, muzejski sodelavec in arhivski sodelavec pridobi posameznik, ki ima javno veljavno najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in je opravil izpit s področja varstva, za katero se je usposabljal.
(3) Naziv konservator, konservator-restavrator, kustos in arhivist pridobi posameznik, ki ima javno veljavno najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ustrezne smeri in je opravil izpit s področja varstva, za katero se je usposabljal.

Naziv samostojni konservatorski tehnik dokumentalist, samostojni konservatorsko-restavratorski tehnik, samostojni muzejski tehnik in samostojni arhivski tehnik lahko pridobi posameznik:
1. ki ima najmanj osem let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju in je opravil strokovni izpit za pridobitev naziva iz prvega odstavka prejšnjega člena;
2. ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 30 točk na osnovi strokovnega dela in najmanj 20 točk na osnovi izpopolnjevanja.

Naziv višji konservatorski sodelavec, višji konservatorsko-restavratorski sodelavec, višji muzejski sodelavec in višji arhivski sodelavec pridobi posameznik:
1. ki ima najmanj šest let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju in je opravil strokovni izpit za pridobitev naziva iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika;
2. ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 50 točk na osnovi strokovnega dela in najmanj 30 točk na osnovi izpopolnjevanja.

Naziv višji konservator, višji konservator-restavrator, višji kustos in višji arhivist lahko pridobi posameznik:
1. ki ima najmanj šest let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju in je opravil strokovni izpit za pridobitev naziva iz tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika;
2. ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 200 točk, od tega:
– za naziv višji kustos in višji arhivist: najmanj 100 točk na osnovi strokovnega dela, najmanj 40 točk na osnovi izpopolnjevanja in najmanj 60 točk na osnovi objav,
– za naziv višji konservator in višji konservator restavrator: najmanj 120 točk na osnovi strokovnega dela, najmanj 40 točk na osnovi izpopolnjevanja in najmanj 40 točk na osnovi objav.

Naziv konservatorski svetovalec, konservatorsko-restavratorski svetovalec, muzejski svetovalec in arhivski svetovalec lahko pridobi:
1. posameznik z nazivom iz prejšnjega člena, ki ima javno veljavno najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ustrezne smeri in po pridobitvi tega naziva najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem področju in ki je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj 250 točk od pridobitve naziva iz prejšnjega člena, od tega:
– za naziv konservatorski svetovalec, muzejski svetovalec in arhivski svetovalec najmanj 100 točk na podlagi strokovnega dela, najmanj 50 točk na osnovi izpopolnjevanja in najmanj 100 točk na osnovi objav,
– za naziv konservatorsko-restavratorski svetovalec: najmanj 120 točk na podlagi strokovnega dela, najmanj 50 točk na osnovi izpopolnjevanja in najmanj 80 točk na podlagi objav,
2. ali posameznik brez naziva iz prejšnjega člena, ki:
– ima javno veljavno najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ustrezne smeri,
– ima najmanj 11 let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem strokovnem področju,
– je opravil strokovni izpit za pridobitev naziva iz tretjega odstavka 3. člena in
– je zbral najmanj 250 točk v skladu z 1. točko tega člena in 200 točk v skladu z 2. točko prejšnjega člena.

(1) Naziv konservatorski svetnik, konservatorsko-restavratorski svetnik, muzejski svetnik in arhivski svetnik lahko pridobi posameznik, ki:
1. ima javno veljavno najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ustrezne smeri;
2. ima strokovni naziv iz tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika;
3. ima najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva ali sorodnem strokovnem področju;
4. ima vrhunske dosežke na področju arhivskih, konservatorskih, muzejskih ali konservatorsko-restavratorskih strok ali vrhunske dosežke pri reševanju strokovnih vprašanj, ki pomenijo velik prispevek arhivski, konservatorski, muzejski ali konservatorsko-restavratorski dejavnosti in vrhunske dosežke na področju strokovnega dela;
5. je zbral v skladu s prilogo tega pravilnika najmanj:
a) če ima naziv iz prejšnjega člena: 500 točk od pridobitve tega naziva, od tega najmanj 300 točk na podlagi strokovnega dela in najmanj 200 točk na podlagi objav,
b) če ima naziv iz 6. člena tega pravilnika: najmanj 500 točk v skladu s 5.a) točko tega člena in najmanj 250 točk v skladu s 1. točko prejšnjega člena,
c) če nima naziva iz 6. člena tega pravilnika: najmanj 500 točk v skladu s 5.a) točko tega člena, najmanj 250 točk v skladu s 1. točko prejšnjega člena in najmanj 200 točk v skladu 2. točko 6. člena tega pravilnika;
6. ima obsežne in kakovostne objave iz arhiviskega, konservatorskega, muzejskega ali konservatorsko-restavratorskega področja.
(2) Vrhunski dosežki iz 4. točke prejšnjega odstavka so izkazani, če je kandidat v kariernem obdobju iz 3. točke prejšnjega odstavka dosegel vsaj 800 točk v razdelkih 1.1, 1.2, 2.1, 2.2, 3.1, 3.2, 4.1, 4.2, 5.1, 6.1, 7.1.1 ali 7.1.4, 7.1.2, 7.1.3, 7.2.1, 7.3.1, 7.3.2, 8.1 in 9.1 iz priloge tega pravilnika, pri čemer morajo biti točke dosežene iz strokovnega dela, objav in mentorstva.

(1) Kot ustrezna izobrazba po tem pravilniku se šteje tudi enakovredna izobrazba, pridobljena v tujini.
(2) Kot izpit po tem pravilniku se šteje tudi enakovreden izpit, ki ga je posameznik opravil v tujini. Enakovrednost izpita preveri komisija iz 11. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.
(3) Posamezniku, ki vloži vlogo za pridobitev naziva iz prejšnjega člena, ni treba opraviti strokovnega izpita, če ima naziv visokošolskega učitelja ali znanstvenega delavca, če je pridobljen s področja varstva.
(4) Kot delovne izkušnje na področju varstva se štejejo izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica na področju varstva. Kot delovne izkušnje na sorodnem področju se štejejo delovne izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica zunaj področja varstva, s katerimi je posameznik pridobil strokovna znanja, ki so potrebna za varstvo dediščine. Ustreznost strokovnih znanj, pridobljenih z delovnimi izkušnjami na sorodnem področju, preveri komisija iz 11. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.
(5) S točkami iz priloge tega pravilnika se ocenjujejo strokovne kompetence posameznika s področja varstva. Strokovne kompetence so sestavljene iz strokovnega dela, izpopolnjevanja in objav. Vsak element strokovnih kompetenc se ocenjuje na podlagi kvantitativnih meril iz priloge. Merila so izražena v točkah. Točke se seštevajo.
(6) Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev naziva v skladu s tem pravilnikom se upoštevajo točke, dosežene od pridobitve zadnjega naziva.
(7) Pri presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev naziva v skladu s tem pravilnikom za posameznika, ki je bil zaposlen v sorodni dejavnosti, se upoštevajo točke, pridobljene od zaposlitve na sorodnem področju do vložitve vloge za pridobitev naziva.

(1) Nazive iz 3. člena tega pravilnika pridobijo posamezniki z opravo izpita. Posameznik izkazuje pridobitev naziva s potrdilom o opravljenem izpitu, ki ga v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovne izpite, izda posamezniku izpitna komisija.
(2) Druge nazive po tem pravilniku podeli minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister) z odločbo, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tem pravilniku, po postopku, predpisanem v tem poglavju.

(1) Minister imenuje komisije za podelitve nazivov za posamezna področja varstva in komisijo za podeljevanje naziva svetnik (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Komisije obravnavajo vloge iz 14. člena tega pravilnika in podajajo mnenja o izpolnjevanju pogojev za pridobitev naziva v skladu s tem pravilnikom. Mnenja komisij morajo biti obrazložena.

(1) Vsaka komisija ima predsednika in najmanj dva člana ter njihove namestnike. Predsednik komisije mora imeti naziv iz 8. člena tega pravilnika, člani komisije in njihovi namestniki pa najmanj naziv iz 7. člena tega pravilnika.
(2) V komisiji za podeljevanje naziva svetnik morajo biti zastopani člani iz arhivskega, konservatorskega, konservatorsko-restavratorskega in iz muzejskega področja. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo imeti vsi člani te komisije naziv iz 8. člena tega pravilnika ali naziv visokošolskega učitelja ali znanstvenega delavca s področja varstva po zakonu, ki ureja visoko šolstvo.

(1) Komisije opravljajo svoje delo na Ministrstvu za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen komisije za arhivsko dejavnost, ki svoje delo opravlja pri Arhivu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: arhiv).
(2) Ministrstvo oziroma arhiv opravljata vsa organizacijska in administrativno-tehnična dela za komisije, spremljata in skrbita za njihovo nemoteno delo ter hranita dokumentacijo o podeljenih nazivih.
(3) O poteku seje komisije se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar.
(4) Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh svojih članov.

Posameznik, ki želi pridobiti naziv iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika, vloži vlogo za pridobitev naziva na ministrstvo. Vloga mora vsebovati:
– osebne podatke kandidata in podatke o zaposlitvi,
– naziv, ki ga želi kandidat pridobiti,
– življenjepis s podatki o strokovnem delu,
– in dokazila o izpolnjevanju posameznih pogojev za pridobitev naziva.

(1) Če komisija ugotovi, da iz vloge ni mogoče razbrati izpolnjevanja pogoja strokovnih kompetenc posameznika, ga pozove k dopolnitvi vloge v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od prejema obvestila. Če vloga v danem roku ni dopolnjena, jo komisija obravnava tako, kot je bila vložena.
(2) Komisija za podeljevanje naziva svetnik lahko za presojo izpolnjevanja pogojev iz 4. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega pravilnika imenuje ocenjevalca. Ocenjevalec mora izpolnjevati pogoje, določene v drugem odstavku 12. člena tega pravilnika.

(1) Minister odloči o podelitvi naziva z odločbo po predhodnem mnenju komisije.
(2) Na podlagi odločbe o podelitvi naziva svetnik ministrstvo izda posebno potrdilo o pridobljenem nazivu svetnik.
(3) Minister podeli naziv:
– s 15. majem, če je bila popolna vloga posameznika vložena do vključno 15. aprila;
– s 15. novembrom, če je bila popolna vloga posameznika vložena do vključno 15. oktobra.

(1) Kot ustrezna izobrazba po II. poglavju tega pravilnika se šteje tudi izobrazba, ki jo je posameznik pridobil po višješolskih, visokošolskih ali po univerzitetnih študijskih programih na podlagi določb predpisov, ki v času uveljavitve tega pravilnika ne veljajo več, in v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, določeni s tem pravilnikom.
(2) Izpolnjevanje pogoja izpopolnjevanja iz četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika ni pogoj za pridobitev naziva za tiste posameznike, ki vložijo vlogo za pridobitev naziva najpozneje v enem letu od dne, ko ministrstvo objavi program izpopolnjevanja in preverjanja znanja iz drugega odstavka 104. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08). V tem primeru mora posameznik zbrati določeno število točk na podlagi strokovnega dela in objav.
(3) Pogoj oprave izpita iz II. poglavja tega pravilnika ne velja za tiste posameznike, ki so se zaposlili na področju varstva pred letom 1986.

(1) Obstoječi naziv »konservatorski tehnik« se po tem pravilniku prevede v naziv »konservatorski tehnik dokumentalist«, obstoječi naziv »samostojni konservatorski tehnik« pa v naziv »samostojni konservatorski tehnik dokumentalist«.
(2) Posamezniku, ki je razporejen na delovno mesto konservator z magisterijem, konservator-restavrator z magisterijem, kustos z magisterijem ali arhivist z magisterijem in ima naziv iz tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika, se ta naziv prevede v naziv konservator z magisterijem, konservator-restavrator z magisterijem, kustos z magisterijem oziroma arhivist z magisterijem.
(3) Posamezniku, ki je razporejen na delovno mesto konservator z doktoratom, konservator-restavrator z doktoratom, kustos z doktoratom ali arhivist z doktoratom in ima naziv iz tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika, se ta naziv prevede v naziv konservator z doktoratom, konservator-restavrator z doktoratom, kustos z doktoratom oziroma arhivist z doktoratom.

(1) Za vloge, vložene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se glede pogojev za pridobitev nazivov uporabljajo določbe Pravilnika o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/96), razen če niso določbe tega pravilnika ugodnejše za posameznika.
(2) Vloge iz prejšnjega odstavka se obravnavajo po postopku, kot ga določa pravilnik iz prejšnjega odstavka.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v delu, kjer so urejene vrste strokovnih nazivov ter pogoji in postopek za pridobivanje strokovnih nazivov, preneha uporabljati Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/96).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.