Na podlagi 57. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), (Uradni list RS, št. 33/07) ter 7. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 14. seji dne 16. oktobra 2008 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 38/03 in 89/04) sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Na Kamenju« v Dolenjskih Toplicah.
Občinski podrobni prostorski načrt »Na Kamenju« v Dolenjskih Toplicah je izdelal Acer Novo mesto d.o.o. pod št. OLN-L4/2005, september 2008. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

OPPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
A) Odlok o OPPN vsebuje:
– Splošne določbe
– Ureditveno območje
– Opis prostorske ureditve
– Pogoji za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje
– Zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin
– Začasna namembnost zemljišč
– Etapnost izvedbe
– Obveznosti investitorjev in izvajalcev
– Tolerance
– Prehodne in končne določbe
B) Priloge OPPN so naslednje:
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Seznam strokovnih podlag
– Seznam sektorskih aktov in predpisov ter sprejetih aktov o zavarovanju
– Smernice nosilcev urejanja prostora z analizo smernic
– Ocena stroškov za izvedbo OPPN
– Seznam parcel in lastnikov zemljišč
Vrsta rabe zemljišč
– Spis postopka
C) Grafični del
C1. Načrt namenske rabe prostora

List 1.1:   Izsek iz prostorskih sestavin       M 1: 5.000
            družbenega plana Občine Dolenjske
            Toplice
List 1.2:   Lega prostorske ureditve v širšem   M 1: 5.000
            območju, podloga DOF
List 1.3:   Lega prostorske ureditve v širšem   M 1: 5.000
            območju, podloga TTN

C2. Načrt ureditvenega območja

List 2.1:   Geodetska podloga                   M 1:1.000
List 2.2:   Geodetska podloga z mejo območja    M 1:1.000
            urejanja
List 2.3:   Meje zemljiških parcel z mejo       M 1:1.000
            območja urejanja

C3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor

List 3.1:   Zazidalna situacija                 M 1:1.000
List 3.2:   Ureditvena situacija s prikazom     M 1:1.000
            prerezov
List 3.3:   Terenski prerezi in prikaz          M 1:1.000
            objektov oziroma ureditev
List 3.4:   Gradbena in prometna situacija      M 1:1.000
List 3.5:   Tipični prečni prerezi cest           M 1:50
List 3.6:   Vzdolžni prerez osrednje ceste     M 1:1000/100
List 3.7:   Situacija komunalnih vodov in        M 1:1000
            naprav – elektro in komunikacijsko
            omrežje
List 3.8:   Situacija komunalnih vodov in        M 1:1000
            naprav – vodovodno in
            kanalizacijsko omrežje
List 3.9:   Zbirna situacija komunalnih vodov    M 1:1000
            in naprav
List 3.10:  Vzdolžni prerez kanalizacijskega   M 1:1000/100
            omrežja; komunalna
            odpadna voda
List 3.11:  Načrt parcelacije                    M 1:1000

D) Priloga
Hidrološko – hidravlični elaborat.

Območje OPPN leži južno od jedra naselja Dolenjske Toplice ter južno od stanovanjske pozidave Ob Sušici. Prostor je z obstoječo pozidavo omejen na severovzhodu, na severu in zahodu pa ga omejuje potok Sušica. Območje obsega kmetijske površine znotraj dveh okljukov potoka Sušica. Na območju so travniki in njive, nekaj stanovanjskih hiš in tovarna.
Območje urejanja meri približno 8,4 ha ter obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 411/1, 411/2, 411/4, 411/5, 411/6 (cesta), 846/1, 846/3, 846/5, 846/6, 846/7, 846/8, 846/9, 846/10, 846/11, 846/12, 846/13, 846/15, 848/1, 848/3, 850/1, 850/3, 850/4, 850/5, 850/6, 851/1, 851/3, 851/4 (cesta), 854/2, 855/1, 855/2, 857/1, 857/2, 858, 859, 860, 953/1 (cesta), 953/2 (cesta), 971/2 (cesta), 971/1 (potok Sušica), 971/3 (potok Sušica), vse k.o. Toplice.

Znotraj OPPN Na Kamenju so območja namenskih rab:
– Sklop A (zahodni del območja): območje stanovanjskih površin za posebne namene, ki so namenjene predvsem bivanju in oskrbi ostarelih ter za dnevno oskrbo ljudi s posebnimi potrebami. Predvideni so dom za ostarele z varovanimi stanovanji, ambulantami in drugimi spremljajočimi programi.
– Sklop B (severni del območja): območje centralnih dejavnosti manjšega obsega. Predvidene dejavnosti so gostinstvo in oskrba, namenjene območju urejanja in naselju.
– Sklop C (osrednji del območja): posebno območje, kot so površine za turizem in športno-rekreacijske površine. Predvideni so hoteli, wellness, bazenski kompleks in spremljajoče dejavnosti, v delu območja ter lahko tudi klinika oziroma specialistične ambulante.
– Sklop D (južni del območja): posebno območje. Predvidene dejavnosti so gostinsko-turistični in športno-rekreacijski programi.
– Območja zelenih in drugih odprtih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport, parkovno urejeni odprti prostori ob objektih, park v severnem okljuku Sušice in sprehajališče vzdolž Sušice, ožji obvodni prostor Sušice s sonaravnimi ureditvami ter druge zelene površine, območja prometne infrastrukture, vključno z mostom za pešce, parkirišči in območja za drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

(1) Na območju urejanja so predvideni oblikovno poenoteni sklopi turističnih programov v navezavi na wellness ponudbo in rekreacijo, dom za ostarele z varovanimi stanovanji in v manjšem deležu tudi centralne dejavnosti, navezane na park ob potoku Sušica.
(2) Zazidalna shema: v smislu oblikovanja nove prostorske kvalitete in obogatitve programske ponudbe Dolenjskih Toplic se na območju OPPN načrtuje urejena struktura novih objektov, združenih v posamezne večje in poenotene sklope. Pozidava se odmakne od potoka Sušice, tako da se ohrani njen poplavni prostor, ki se hkrati izrabi za parkovne ureditve s sprehajališčem ob potoku na celotnem območju OPPN. To sprehajališče se preko novo predvidenega peš mostu preko potoka Sušica naveže na območje jedra Dolenjskih Toplic severno od območja obravnave.
(3) Turistično-rekreacijski kompleks, ki bo oblikoval osrednjo in najobsežnejšo pozidavo območja, se postavi v smer obstoječe parcelne strukture (JZ–SV), tako kot so postavljeni stari obstoječi zdraviliški objekti v jedru naselja ob trgu. S tem programom in postavitvijo se oblikuje nov prostorski poudarek v pogledih iz naselja proti jugu, vendar objekti načeloma ne smejo presegati višine dveh nadstropij nad koto obstoječega terena. Hkrati mora lokacija objektov omogočiti ureditev funkcionalnih zunanjih površin, orientacija objektov pa ureditev nastanitvenih kapacitet v smeri proti odprtemu prostoru na jugu območja OPPN.
(4) Kompleks doma za ostarele se orientira prečno na turistični kompleks, objekti manjše strukture (varovana stanovanja) pa vzdolžno ob pešpoteh, ki hkrati služijo kot urgentne poti. Drobnejša struktura (objekt na severu ob lokalni cesti) se uredi vzdolž lokalne ceste v navezavi na park ob Sušici in na peš povezavo z jedrom, z nivoja ceste pa je vidna pohodna površina ravne strehe.
(5) Načrt parcel in shema pozidave se zasnujeta v obliki razmeroma pravilne, ortogonalne mreže, ki upošteva potreben odmik od potoka in se prilagaja obstoječemu reliefu. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas, zato se načrtuje tudi izraba vkopanih kleti za večje parkirne površine.
(6) Odsek lokalne ceste na območju se uredi z razširitvijo profila za pešce in kolesarje ter z urbano opremo, enak profil se nadaljuje proti jugu (osrednja cesta).

(1) Na območju OPPN Na Kamenju se dovolijo naslednje gradnje oziroma dela:
– gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov,
– dela v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči,
– dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževanje stavb, zgrajenih skladno s tem OPPN,
– nadomestne gradnje, odstranitve objektov,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
– gradnja inženirskih objektov,
– gradnje in postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, (Uradni list RS, št. 37/08), in sicer:
– gradnje in postavitve objektov kot so: ograje, sajena živa meja, pomožni infrastrukturni objekti,
– postavitve začasnih objektov (za dopolnitev sezonske turistične ponudbe) – odprti sezonski gostinski vrt.
– postavitev urbane opreme, usklajene s pogoji za oblikovanje urbane opreme.
(2) Postavitev začasnih objektov ne sme povzročiti poškodb na javnih površinah.

(1) Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasad in streh se oblikujejo poenoteno za posamezne sklope pozidave, obenem pa tudi na ravni celotnega območja urejanja, ki naj se načrtuje v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja. Pozidava ne sme presegati višin hotelskih objektov v naselju Dolenjske Toplice, najvišji dovoljeni vertikalni gabarit je delno vkopana klet, pritličje in dve nadstropji.
(2) Pozidanost površin:
Pozidane površine (objekti nad zemljo) zajemajo do največ 40% površine posameznih sklopov. V posameznem sklopu je treba zagotoviti zadosten obseg zemljišča za ureditev manipulativnih in parkirnih površin ter zelenic glede na zahteve posameznih dejavnosti.
(3) Regulacijske črte
Obvezne gradbene linije določajo linije, na katerih mora biti postavljena fasada objekta in preko katerih objekt ne sme posegati.
– Sklop B: najmanj 80% severne fasade delno vkopanih objektov mora biti postavljene na to gradbeno linijo, ki je vzporedna z lokalno cesto in upošteva 5 m odmik od poplavne linije. Na tej liniji se uredi edina vidna fasada objekta, preostali deli so vkopani, streha pa se uredi kot ploščad vzdolž lokalne ceste. Dovolijo se odstopanja od te gradbene linije do ± 2,00 m.
Obvezna gradbena linija teh objektov poteka vzdolž lokalne ceste z odmikom 7,00 m od skrajnega roba vozišča. Odstopanja od te linije v smeri proti severu so dovoljena v obsegu do 1,00 m, v smeri proti vozišču pa niso dovoljena.
– Sklop C: najmanj 80% severne fasade pritlične etaže objekta mora biti postavljene na to gradbeno linijo.
– Sklop D: Objekti morajo imeti vsaj 50% severne fasade na obvezni gradbeni liniji. Dovolijo se odstopanja od te gradbene linije do ± 5,00 m.
Dovoljene gradbene linije določajo linije, preko katerih objekt ne sme posegati, z izjemo dovoljenih odstopanj.
– Sklop A: Objekti ne smejo posegati prek dovoljene gradbene linije na severu, pri dovoljeni gradbeni liniji na zahodu pa so dovoljena odstopanja do ± 5,00 m.
– Sklop C: Objekti ne smejo posegati prek dovoljene gradbene linije na jugu, kjer so odstopanja dovoljena v obsegu do ± 5,00 m,
(4) Obvezne smeri pozidave
Odstopanja od obveznih smeri pozidave niso dovoljena.
– Sklopi B, C in D:
Objekti se z daljšimi stranicami postavijo v smer obstoječe parcelne strukture JZ–SV.
– Sklop A: Daljše stranice osrednjih objektov se orientirajo v smer SZ–JV, prečno na smer preostalih objektov v območju OPPN. Paviljonski objekti (varovana stanovanja) na zahodnem delu območja A so nanizani v smeri SV–JZ.
(5) Obvezna regulacijska črta višinskih gabaritov
Obvezne regulacijske črte višinskih gabaritov določajo linije maksimalnih višinskih gabaritov. Maksimalni višinski gabariti ne smejo presegati obveznih regulacijskih črt višinskih gabaritov. Možna so odstopanja ± 10%.
(6) Neobvezna regulacijska črta višinskih gabaritov
Neobvezne regulacijske črte višinskih gabaritov določajo linije kjer je zgornja etaža oblikovana konzolno preko spodnje. Te regulacijske črte so priporočljive in ne obvezne, možna so odstopanja ± 20%.
(7) Tlorisni in vertikalni gabariti in kote postavitve objektov v teren:
Vertikalni gabariti so določeni s številom etaž. Etažne višine morajo biti dimenzionirane glede na funkcijo prostorov v etaži in ne smejo za več kot 20% presegati s predpisi določenih minimalnih etažnih višin za posamezne dejavnosti oziroma prostore.
– Sklop A:
Osrednji objekt: višina objekta je K+P, P, K+P+1 in K+P+2. Pri višinskih gabaritih je potrebno upoštevati obvezne regulacijske črte višinskih gabaritov skladno z grafično prilogo list. 3.1. Zazidalna situacija.
Kota pritličja: 183,00 m n.v. Tlorisni gabariti: upošteva se členitev objekta na tri sklope in tlorisne gabarite ter regulacijske črte, skladno z grafično prilogo list. 3.1. Zazidalna situacija.
Odstopanja se dovolijo znotraj regulacijskih črt do ± 30% predlaganih tlorisov, vendar je treba okvirno upoštevati predlagano členitev tlorisne strukture objektov.
Paviljonski objekti (varovana stanovanja v sklopu doma za ostarele): višina objektov je P, odstopanja niso dovoljena. Kote pritličij se prilagajajo terenu in so med 178,00 m n.v. in 179,50 m n.v.
Tlorisni gabariti: upošteva se razmestitev objektov v različnih prekinjenih nizih in tlorisne gabarite ter regulacijske črte, skladno z grafično prilogo list. 3.1. Zazidalna situacija.
Odstopanja se dovolijo znotraj regulacijskih črt do ± 15% predlaganih objektov, vendar je treba upoštevati predlagano razmestitev objektov in talno izrabo prostora.
– Sklop B:
višina objekta je delno vkopana klet, vidna je le severna fasada proti Sušici. Odstopanja niso dovoljena. Kota delno vkopane kleti: 176,00 m n.v.
Tlorisni gabarit: upošteva se členitev objekta in tlorisne gabarite ter regulacijske črte, skladno z grafično prilogo list. 3.1. Zazidalna situacija. Odstopanja se dovolijo znotraj regulacijskih črt do – 30% predlaganih tlorisov, vendar je treba okvirno upoštevati predlagano tlorisno strukturo objektov.
– Sklop C:
višine objektov so K+P, K+P+1 in K+P+2. Dovoli se dodatna klet, če bo popolnoma vkopana. Pri višinskih gabaritih se upošteva obvezne regulacijske črte višinskih gabaritov skladno z grafično prilogo list. 3.1. Zazidalna situacija. Kota kleti: 180,00 m n.v.
Tlorisni gabariti: upošteva se členitev objekta na osrednji del in stranske krake, okvirne tlorisne gabarite ter regulacijske črte, skladno z grafično prilogo list. 3.1. Zazidalna situacija. Odstopanja se dovolijo znotraj regulacijskih črt do ± 30% predlaganih tlorisov, vendar je treba okvirno upoštevati predlagano členitev tlorisne strukture objektov.
– Sklop D:
višine objektov so P. Dovoli se klet, če bo popolnoma vkopana. Kota pritličja: 183,00 m n.v.
Tlorisni gabariti: upošteva se postavitev objektov in tlorisne gabarite ter regulacijske črte, skladno z grafično prilogo list. 3.1. Zazidalna situacija. Odstopanja se dovolijo do največ velikosti obstoječega proizvodnega objekta.
V vseh sklopih se dovolijo odstopanja od navedenih višinskih kot objektov do ± 1,00 m, razen na območjih ob cestah in v sklopu B, v katerem so dovoljena odstopanja do ± 0,50 m.

Oblikovanje objektov
(1) Sklop A:
Objekti morajo biti oblikovani sodobno, medsebojno poenoteno in naj bodo enostavnih oblik, dovolijo se izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov.
Objekti se poenotijo po materialih in barvah. Oblikovanje fasade naj sledi členitvi objekta po funkcionalnih sklopih in notranji organizaciji prostorov. Fasade naj se členijo horizontalno po etažah. Vsi nadstreški, balkoni in ograje morajo biti oblikovani skladno s celotno fasado in v enotnih materialih. Dovolijo se svetle zemeljske barve fasad, lahko tudi sive, dovoli se omet ali fasadne obloge in temne strehe (temno siva, siva, črna, temno rjava), ki ne smejo biti bleščeče. Strehe naj bodo ravne. Dovolijo se tudi nizke eno- ali dvokapnice, z naklonom do največ 6 stopinj. Smer strešin mora biti enaka kot smer pozidave.
Paviljonski objekti (varovana stanovanja v sklopu doma za ostarele): poleg pogojev, ki veljajo za celoten sklop A, se tu dovolijo tudi eno- ali dvokapnice, z naklonom do največ 20 stopinj.
(2) Sklop B:
Pritlični objekt(i) v sklopu B morajo biti oblikovani poenoteno s parkovno ureditvijo območja ob Sušici. Fasada se oblikuje usklajeno z brežinami s podpornimi zidovi. Objekt s svojo podobo ne sme izstopati, s celotno ureditvijo se poudari os od zgodovinskega jedra naselja do nove pozidave v sklopu C. Fasada naj bo iz materialov, ki so usklajeni s parkovno urejeno okolico objekta in naj ne izstopa. Streha naj bo ravna, delno kot pohodna.
(3) Sklop C:
Objekti v območju C, morajo biti oblikovani sodobno, medsebojno poenoteno in naj bodo enostavnih oblik, dovolijo se izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov.
Objekti naj se poenotijo po materialih in barvah. Oblikovanje fasad naj sledi členitvi objektov po funkcionalnih sklopih in notranji organizaciji prostorov. Fasade naj se členijo horizontalno po etažah. Vsi nadstreški, balkoni in ograje morajo biti oblikovani skladno s celotno fasado in v enotnih materialih.
Kletna etaža pri severnem, centralnem objektu ni v celoti vkopana, oblikovana mora biti skladno s pritličjem. Oblikovanje fasade naj poudari povezanost območja z jedrom Dolenjskih Toplic na severu (omogočanje pogledov ipd.). Dovolijo se svetle zemeljske barve fasad, lahko tudi sive, dovoli se omet ali fasadne obloge in temne strehe (temno siva, siva, črna, temno rjava), ki ne smejo biti bleščeče. Strehe naj bodo ravne. Dovolijo se tudi nizke eno- ali dvokapnice, z naklonom do največ 6 stopinj. Smer strešin mora biti enaka kot smer pozidave.
Vodne in druge rekreacijske površine: na južnem delu sklopa C se uredi obsežno območje za rekreacijo z bazeni in vodnimi animacijami različnih oblik, igrali, počivališči ter utrjenimi in zelenimi površinami, z razsvetljavo in drobno urbano opremo. Zagotovi se funkcionalna raznolikost objektov in ureditev za zagotovitev širokega spektra ponudbe, hkrati pa oblikovna poenotenost in usklajenost z arhitekturo objektov. Ureditve in rekreacijski objekti oziroma igrala ter različne instalacije ne smejo presegati višine objektov v sklopu C. Območje se ogradi.
(4) Posebni pogoji za sklopa B in C:
Območje kompleksa B se mora urejati skupaj s kompleksom C, kot predprostor oziroma sestavni del kompleksa C. Dejavnost klinike oziroma specialističnih ambulant se lahko umesti v centralni kompleks pozidave v sklopu C kot integrirano poslovno enoto (predvidoma na severozahodnem delu kompleksa C) in naj deluje v okviru funkcionalno in arhitekturno zaključene celote kompleksa C. Vsi programi naj koristijo skupne dostope, parkirišča in ostalo infrastrukturo.
(5) Sklop D:
Objekti v območju D, morajo biti oblikovani sodobno, medsebojno poenoteno in naj bodo enostavnih oblik. Lahko se tudi ohrani in preuredi obstoječi objekt. Objekti naj se poenotijo po materialih in barvah. Vsi nadstreški morajo biti oblikovani skladno s celotno fasado in v enotnih materialih. Dovolijo se svetle zemeljske barve fasad, lahko tudi sive, dovoli se omet ali fasadne obloge. Strehe naj bodo ravne. Dovolijo se tudi nizke eno- ali dvokapnice, z naklonom do največ 6 stopinj. Smer strešin mora biti enaka kot smer pozidave.

(1) Na območju OPPN Na Kamenju je treba za izvedbo posegov, predvidenih s tem OPPN, odstraniti naslednje objekte:
– stanovanjski in pomožni objekti v zahodnem delu območja ob osrednji cesti, ki so na zemljiščih s parc. št. 858, 857/2, 854/2, vse k.o. Toplice. V okviru zemeljskih del in ob rušitvah je treba odstraniti tudi nasutja v brežino potoka pod objekti nekdanje žage in sanirati brežino.
– stanovanjski in pomožni objekti v severnem delu območja ob lokalni cesti, ki so na zemljiščih s parc. št. 850/1 in 411/2, vse k.o. Toplice.
– proizvodni objekt na južnem delu območja ob južni dostopni cesti, ki stoji na zemljišču s parc. št. 846/9, k.o. Toplice. Lahko pa se ta objekt tudi ohrani in preuredi.
(2) Material se odvaža na ustrezno urejeno komunalno deponijo.
(3) Do izvedbe posegov v območju sklopa D se objekt lahko uporablja in vzdržuje v okviru in za potrebe obstoječe proizvodne dejavnosti.

(1) Obvodni prostor Sušice se ureja kot javna odprta površina parkovnega značaja, ki sega od dovoljenih gradbenih linij objektov na območju urejanja s tem OPPN do roba območja urejanja s tem OPPN. Uredi se obvodna pešpot, ki se niveletno prilagaja terenu, tako da ne bodo povzročene spremembe reliefa. Pot se uredi v asfaltni izvedbi, širine najmanj 1,60 m. Uredi se ustrezno odvodnjavanje. Pot se opremi z drobno urbano opremo (klopi, koši za smeti) in naveže na obstoječe in predvidene peš površine (pločniki, stopnišča ipd.).
Zasnova ureditev obvodnega prostora Sušice ohranja njegov naravni značaj, kar se zagotavlja z izborom vrst nove zasaditve (avtohtone hidrofilne vrste dreves in grmovnic) in z naravno razmestitvijo vegetacije. Zagotovijo se zgostitev vegetacije v ožjem obrežnem prostoru in gruče ter linije zasaditve, s katerimi se obvodni prostor členi na ambiente, ki se navezujejo na preostale načrtovane ureditve. Zasaditev nove obvodne vegetacije se izvede z uporabo drevesnih vrst visoke rasti zlasti na območjih v bližini obstoječe pozidave.
(2) Odprte površine ob stanovanjskih objektih ob cesti Dolenjske Toplice–Sušice: na vzhodni strani hotelskega kompleksa se zasadi visokorasla vegetacija kot bariera.
(3) Vzdolž osrednje in lokalne ceste se uredi dvostranski pločnik in kolesarska steza z javno razsvetljavo. V območje javnosti dostopnih površin spadajo še vhodni deli posameznih sklopov.
(4) Peš most: se oblikuje skladno z objekti v območju urejanja in ob upoštevanju kakovostno oblikovanih zunanjih površin in objektov v območju zgodovinskega jedra naselja. Konstrukcija mostu naj bo kovinska, po izgledu lahka in transparentna (ne masivna). Oblikovanje mostnih ograj, svetilk in tlakovanje se poenoti z elementi drobne urbane opreme območja in s kakovostno obstoječo urbano opremo Dolenjskih Toplic. Treba je zagotoviti tudi poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.

(1) Prostori za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti vključeni objekte oziroma njihove zunanje ureditve. Morebitne nadstrešnice naj bodo po uporabi materialov in oblikovanju poenotene z grajenimi objekti v območju. Dovoli se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in ravnih streh ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih barv.
(2) Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table, stebri, panoji), z arhitekturnim oblikovanjem območja in usklajena s kakovostno obstoječo urbano opremo Dolenjskih Toplic. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti tudi poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.
(3) Ograje znotraj območja urejanja se po potrebi izvedejo na robovih hotelskega kompleksa in na obrobju območja doma za ostarele. Izvedejo se v višini največ 2.5 m, v sivi barvi in kovinski izvedbi ter mestoma ozelenjene. Vse ograje morajo biti medsebojno poenotene. Reklamni panoji se ne dovolijo.

(1) Pri novi parcelaciji zemljišč se upošteva čim boljšo izrabljenost zemljišč za gradnjo in druge ureditve – nova parcelacija upošteva enostavno pravokotno mrežo in osnovne smeri obstoječe parcelacije. Parcelacija deli območje na območje javnega dobra ob potoku in cestah oziroma poteh ter na sklope A, B, C in D.
(2) Tolerance od predlagane parcelacije so dovoljene v okviru parcel sklopov A, B, C in D, na območjih, predvidenih kot javno dobro oziroma kot povečanje obstoječih parcel javnega dobra pa le v soglasju z Občino Dolenjske Toplice.
(3) Odmik objektov in ureditev od sosednjih zemljišč je najmanj 5,0 m, če je odmik manjši, je potrebno soglasje soseda in izvedba ustreznih protipožarnih ukrepov.

(1) Povečanje parcel javnega dobra:
– lokalna cesta: parcela lokalne ceste se razširi zaradi razširitve profila za površine za pešce in kolesarje. V območje javnega dobra se vključi cesta z obojestranskim pločnikom ter kolesarsko stezo in bankinami, razen na območju obstoječe pozidave na severovzhodu, kjer se cestni profil na severno stran ceste ne razširi. S te ceste bo omogočen dostop do predvidenih programov v sklopu B in C.
– osrednja cesta: parcela osrednje ceste, ki poteka od križišča z lokalno cesto na severu do južnega roba območja OPPN, se razširi zaradi razširitve profila za površine za pešce in kolesarje. V območje javnega dobra se vključi cesta z obojestranskim pločnikom ter kolesarsko stezo in bankinami. S te ceste bo omogočen dostop do predvidenih programov znotraj območja OPPN in v nadaljevanju do kmetijskih parcel južno od območja.
(2) Nove gradbene parcele javnega dobra:
– južna dostopna cesta, ki poteka od lokalne ceste na vzhodu do osrednje ceste in je napajalna cesta za športno-rekreativne programe na južnem delu sklopa B in za sklop D.
– pešpoti na severnem okljuku Sušice.
– pešpot na zahodnem okljuku Sušice.
V območja parcel javnega dobra se umesti tudi gospodarska javna infrastruktura.

Odvodnjavanje odpadne in padavinske vode ter telekomunikacijska in energetska infrastruktura je predvidena v območju urejanja. Izvede naj se podzemno in naj poteka v območju načrtovanih pločnikov oziroma cest. V območjih predvidenih tangenc obstoječe infrastrukture bodo izvedene zaščite ali prestavitve obstoječih komunalnih vodov.

(1) Čez območje poteka obstoječa lokalna cesta št. 293049 Dol. Toplice–Dobindol. Profil te ceste se razširi, dodajo se obojestranske površine za pešce in kolesarje. Zaradi predvidenih turistično-rekreativnih programov v območju se predlagajo širše peš površine.
(2) Glavni uvoz v turistično-rekreacijski kompleks se navezuje na obstoječe križišče pri mostu čez Sušico, predvideni pa so dodatni priključki na to lokalno cesto. Ob podrobnejšem definiranju objektov in ureditev na območju se ustrezno prilagodijo zavijalni radiji oziroma priključki ter urgentne poti.
(3) Osrednji in južni del območja se prometno napajata z osrednjo cesto, speljano po območju OPPN od severa (križišče pri mostu) do južnega roba območja. Cesta poteka približno po trasi obstoječe javne poti, predlaga se ureditev ceste v enakem profilu, kot je predviden na lokalni cesti. Osrednja cesta je dimenzionirana ob upoštevanju morebitne širitve turističnega kompleksa proti jugu, ureditve te ceste se v tej fazi zaključijo na meji območja tega OPPN.
Normalni prečni profil osrednje in lokalne ceste znaša:

– prometni pas     2 x 3.00    m     =         6.00m
– obojestranska    2 x 1.75    m     =         3.50m
kolesarska steza
– obojestranski    2 x 2.50    m     =         5.00m
pločnik za pešce
– bankina          2 x 0.50    m     =         1.00m
-------------------------------------------------------
Skupaj                                        15,50m

(4) Južna dostopna cesta poteka od lokalne ceste na vzhodu do osrednje ceste in je napajalna cesta za športno-rekreativne programe na južnem delu hotelskega kompleksa in za gostinsko turistične programe na jugu.
Obstoječe stopnice, izvedene v okviru mostne konstrukcije obstoječega mostu na lokalni cesti se ohranijo.
(5) Parkirišča
Parkirne površine se uredijo na posameznih gradbenih parcelah in morajo zadoščati potrebam po parkirnih prostorih za posamezne dejavnosti. Parkirišča v okviru turistično-rekreativnega kompleksa se uredijo pretežno v kleti objekta.
(6) Odvodnjavanje
Odvodnjavanje padavinskih voda z vseh voznih površin, pločnikov in parkirišč se omogoči z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni ter naprej v kanalizacijo za odvod padavinskih odpadnih vod oziroma z izpustom v potok Sušica oziroma na teren.

(1) Za gradnjo predvidenih novih objektov bo potrebno predvideti cca 750kW električne moči iz 20kV in 0,4kV distribucijskega omrežja. V ta namen bo treba zgraditi nove kapacitete transformatorskih enot v obstoječi TP-BOR transformatorski postaji 2x1000kVA, 20/0,4 kV, in sicer:
(2) Za potrebe hotela in spremljajočih vsebin z ureditvijo rekreativnih površin z odprtimi bazeni in vodnim parkom se predvideva konična moč cca P = 300kW. Potrebno bo zgraditi lastno napajanje z NN kablovodom iz TP-BOR.
(3) Za potrebe doma za ostarele s spremljajočimi programi (varovana stanovanja v manjših enotah ipd.) se predvideva konična moč P = 250 kw. Tudi za pokrivanje te konične moči bo treba zgraditi lastno napajanje z NN kablovodom iz TP-BOR. Novo predvidene in rekonstruirane obstoječe objekte, ki so namenjeni trgovsko storitveni in gostinski dejavnosti, bo možno priklopiti na NN 0,4 kV elektroenergetsko omrežje, ki pripada TP-Bor-Dolenjske Toplice.
(4) Obstoječi vodi na nivoju NN 0,4 kV in SN 20 kV se prestavijo v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo.
(5) Objekti sklopa B in D se priključijo na NN 0,4 kV elektroenergetsko omrežje, ki pripada rekonstruirani TP-Bor-Dolenjske Toplice.
(6) Za realizacijo predvidenega koncepta elektroenergetskega napajanja bo zgrajena elektroenergetska 4+n cevna PVC fi 160 kanalizacija, ki bo potekala v območju pločnika novo zgrajene ceste. Obstoječi SN20kV kablovodi, ki potekajo v območju zazidalnega kompleksa, bodo prestavljeni v novo zgrajeno kabelsko kanalizacijo.
(7) Novo predvidene in obstoječa transformatorska postaja se uzankajo v obstoječe SN 20 kV omrežje, ki je prisotno v kompleksu.

(1) Z javno razsvetljavo se opremijo javne površine, namenjene prometu in parkiranju. Tip svetilk in način razporeditve novo predvidenih svetil se uskladi z obstoječimi svetilkami na mostu čez Sušico oziroma na območju Dolenjskih Toplic, vendar morajo biti upoštevane zahteve glede svetlobnega onesnaževanja. Priključek novo zgrajenega omrežja javne razsvetljave bo možen z izgradnjo priključno merilnega mesta in postavitvijo krmilne omarice OJR v neposredni bližini obstoječe TP-Bor. Pri izbiri svetil bo potrebno upoštevati zahtevo o omejenem onesnaževanju z osvetljevanjem okolice ter izbrati varčni režim delovanja.
(2) Površine, ki so namenjene dostopom do objektov in parkiranju vozil ter sprehajalnim stezam, niso pa opredeljene kot javne površine, morajo biti opremljene s svetili za zunanjo razsvetljavo. Način osvetlitve teh površin in izbor svetil mora biti kot celota usklajen za kompleks kot celoto.

Ob regionalni cesti za Uršna sela poteka obstoječe krajevno TK omrežje. Obstoječe telefonske vode in eventualne nove priključke znotraj cone je potrebno predvideti z zemeljskim kablom položenim v kabelsko kanalizacijo. Predvideti je potrebno 250 priključkov iz obstoječega TK omrežja ter razvod optičnega kablovoda do vsakega objekta. Priključek objektov bo možen z izgradnjo štiri cevne kabelske kanalizacije ob novo zgrajeni cesti, ter postavitve KRO, omaric, na katere se bodo priključili TK vodi za potrebe novo predvidene gradnje.
Kabelska kanalizacija bo potekala v območju pločnika ob elektroenergetski kanalizaciji z minimalnim odmikom 0,5 m.

(1) Načrtovani ureditveni načrt tangira primarni vodovod PVC – 225 in PVC – 140 ter vodovodni priključek za tovarno čevljev.
(2) Tangiran vodovod se prestavi v novo načrtovane javne površine (pločniki, vozišča). Prestavitev se izvede s cevmi NL DN 200 in NL DN 150. Vzdolž nove osrednje ceste je predviden nov cevovod DN100, vključno s potrebnimi hidranti, kateri se poveže z obstoječim cevovodom AC50.
Oskrba s pitno in požarno vodo se bo zagotavljala preko 300 m3 vodohrana lociranega na koti 226 m.n.m., s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje DN 200, ki v jugozahodnem delu prečka predvideno ureditveno območje.
Primarno in sekundarno omrežje se projektira iz nodularne litine (NL) in znotraj zazidalnega območja poteka v javnih površinah (cest, hodnikov za pešce, kolesarskih stez).
(3) Pri dimenzioniranju cevovoda je predvidena maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Poleg porabe vode za sanitarne namene je pri dimenzioniranju cevovoda upoštevana potreba požarnega varstva, kar znese 10 l/s vode in minimalna dimenzija zunanjih vodov NL – DN 100 na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 80. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju je upoštevan »Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo« – Uradni list RS, št. 30/91 in požarno vodo 12 l/s.
(4) Priključki posameznih objektov se izvedejo preko vodomernega jaška. Do maksimalnega premera DN50 mm se priključek lahko naredi iz poliestrskih cevi (PE 80 ali 100). Za hotelski kompleks in dom za starejše je potrebno narediti ustrezno interno hidrantno omrežje.
(5) Na najvišjih delih vodovoda je potrebno vgraditi sesalno-odzračevalne zračnike z vgradbeno garnituro za vgraditev v zemljo. Kot blatni izpust se koristijo najnižje postavljeni hidrant. Globine vkopa cevi so min. 1,3 m od dokončno urejenega terena do temena cevi.

Glede na namembnost objektov in kapacitete termalne vode v Dolenjskih Toplicah se predvideva ureditev vrtin za termalno vodo, ki se lahko uporablja kot bazenska voda, pa tudi za ogrevanje in hlajenje s toplotnimi črpalkami.

(1) Za oskrbo območja je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
Komunalna odpadna voda se preko zbirnega kanala, ki poteka pod hodnikom za pešce, spelje v predvideno kanalizacijsko črpališče. Črpališče se locira ob mostu na desnem bregu potoka Sušica. Iz črpališča se komunalna odpadna voda preko tlačnega voda prečrpava v obstoječi mešani kanalizacijski kanal na levem bregu potoka Sušice, ki vodi do čistilne naprave Dolenjske Toplice. Nivelete predvidenih kanalov se izvedejo na takšnih višinah, da je možna priključitev tako novih objektov v območju OPPN, kakor tudi obstoječih objektov, ki se nahajajo med potokom Sušica in lokalno cesto. Vsem objektom, pri katerih nastajajo industrijske ali druge tehnološke odpadne vode, ki potrebujejo tretman predčiščenja, je potrebno predvideti sistem lokalnega predčiščenja oziroma nevtralizacije do takšne stopnje, da bodo doseženi parametri za izpust v javno kanalizacijo, upoštevajoč ostale omejitve upravljavca ČN Dolenjske Toplice.
(2) Padavinska odpadna voda s streh, voznih površin parkirnih prostorov ter drugih površin se preko peskolovov odvaja v zbirni padavinski kanal, ki poteka pod predvideno kolesarsko stezo. Padavinsko vodo s površin, na katerih obstaja možnost izlitja mineralnih olj, je treba pred izpustom v zbirni padavinski kanal očistiti do predpisane vrednosti v lovilcu olj. Vsa padavinska voda se pred izpustom v potok Sušica akumulira v zadrževalnem bazenu deževnih vod, kjer se zadrži, dokler se gladina visoke vode potoka Sušica ne zniža. Zadrževalni bazen v podzemni izvedbi je lociran izven območja poplavnih voda.
(3) Za gravitacijski odvod padavinske odpadne vode se uporabijo kanalizacijske cevi iz armiranega poliestra, PVC cevi ali betonske cevi. Za gravitacijski ter tlačni odvod komunalne odpadne vode se uporabijo kanalizacijske cevi iz armiranega poliestra. Kanalizacijo je potrebno izvesti v vodotesni izvedbi s cevmi zadostne togosti (najmanj SN8). Revizijski jaški so locirani na mestu spremembe preseka in smeri ter na predpisanih medsebojnih čistilnih razdaljah. Priključitev posameznega objekta se izvede v revizijskem jašku.
(4) Odpadki: zbiranje odpadkov se uredi s postavitvijo posod za ločeno zbiranje odpadkov, ki se postavijo v okviru objektov oziroma njihovih zunanjih ureditev.
Predviden je odvoz odpadkov v Center za ravnanje z odpadki Leskovec.

Ogrevanje se uredi s toplotnimi črpalkami ali na tekoče gorivo (kurilno olje) oziroma na plin. Pri tem morajo biti cisterne za kurilno olje in plin vkopane. Priporoča se tudi uporaba biomase, sončne energije in drugih obnovljivih virov energije, v skladu s predpisi in v skladu pogoji za oblikovanje objektov (8. člen tega odloka).

Na območju so predvidene dejavnosti, za katere ni potrebna presoja vplivov na okolje.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije izkopanega oziroma gradbenega materiala se uporabijo pred gradnjo določene površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno odpadnih gradbenih materialov.
(2) Pri gradnji je treba uporabljati samo tehnično brezhibna transportna sredstva in gradbene stroje ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Če bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, je treba posebej urediti utrjene površine. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje voda na kmetijsko obdelovalne površine. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, onesnaženih zaradi nezgod z razlitjem škodljivih ali nevarnih snovi.
(3) Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo med gradnjo poškodovanih tal in za urejanje zelenih in rekreacijskih površin. Pri odstranjevanju in deponiranju prsti je treba preprečiti onesnaženje s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom in mešanje mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m.
(4) Ob izvajanju del je potrebno narediti vse, da se ne bodo poškodovala sosednja kmetijska zemljišča. Med gradnjo je izvajalec dolžan zagotoviti neoviran dostop na sosednja kmetijska zemljišča.
(5) Ni dovoljeno odlagati zemljine in drugih materialov (niti začasno niti trajno) v Sušico in njen obvodni prostor, ki ga določa poplavna linija Q100, prikazana na zazidalni situaciji.

(1) V obvodnem prostoru Sušice se izvajajo samo ureditve sprehajalnih poti in drobne urbane opreme, brez sprememb reliefa.
(2) Odvajanje padavinskih voda iz hotelskega kompleksa in kompleksa doma za ostarele se uredi z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v Sušico z izvedbo zadrževalnega bazena.
(3) Meteorne vode z javnih cest in parkirnih površin se speljejo v Sušico (oziroma zadrževalni bazen) prek cestnih požiralnikov, opremljenih s peskolovi in lovilci olj. Vse odpadne vode s cestnih površin in morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo. Potrebno je čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov.
(4) Na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod, kar še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi.
(5) Med gradnjo je treba preprečiti onesnaženje s cementnim mlekom, zato ni dovoljeno spiranje strojev in površin v Sušico.
(6) Za preprečitev onesnaženja voda se upoštevajo tudi določila 20. člena tega odloka (varstvo tal).

(1) Zagotoviti je treba preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi s pokrivanjem sipkih tovorov in preprečevanje prašenja z objektov, kjer bodo potekala dela. Prašenje s prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala je treba preprečevati z vlaženjem prometnih in manipulativnih površin in z rednim čiščenjem prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin.
(2) Dovoljena je samo uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev, ki so redno vzdrževana.
(3) V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba ugasniti motor.

(1) Na obravnavanem območju se nahaja naravna vrednota državnega pomena, potok Sušica, z evidenčno številko 4526.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice«, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, avgust 2002, ki so priloga k temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Dolenjske Toplice.
Na celotnem območju urejanja se ob potoku posegi in dejavnosti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je potok opredeljen za naravno vrednoto.
(3) V čim večji meri je treba ohraniti obstoječo obrežno zarast in preprečiti poškodbe med gradnjo. Posegi v obrežno vegetacijo se omejujejo na sanitarne sečnje – sekanje, obsekavanje, redčenje in zasajanje, tako da se ohranja njena krajinska in ekološka funkcija.
Ureditev premostitve Sušice in pešpoti ob njenem robu se urejajo skladno z določili 10. člena tega odloka, tako da ne posegajo v vodno zemljišče in bistveno ne spreminjajo oziroma ne poškodujejo priobalnega zemljišča z obrežno vegetacijo. Krajinska in ekološka funkcija Sušice se ohranja.

(1) Ohranjanje kulturne dediščine jedra Dolenjskih Toplic se zagotavlja z odmiki in tlorisnimi ter višinskimi gabariti nove pozidave, ki se oblikovno podreja obstoječi prostorski tipologiji in hierarhiji ter se prilagaja dimenzijam in kvalitetnim arhitekturnim elementom obstoječih objektov. Prav tako se kakovosti kulturne dediščine varujejo z ohranjanjem strukture obvodnega prostora Sušice in pomembnejših vedutnih pogledov na naselje.
(2) Pred začetkom del v obravnavanem območju morajo investitorji zagotoviti arheološko raziskavo celotnega območja obdelave.

(1) Posamezni pasovi zelenih površin z zasaditvami znotraj območja zagotavljajo ohranjanje obremenitve s hrupom v mejah zakonsko predpisanih ravni.
(2) Med gradnjo ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev za uporabo na prostem,
– vsa hrupna dela se praviloma izvajajo samo podnevi med 7. in 19. uro. Upošteva se ustrezna izpostavljenost hrupu in kar najbolj omeji čas obratovanja hrupnih operacij, vključno z uporabo zvočnih signalov. Po potrebi se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi.
(3) Po izgradnji se območje OPPN obravnava kot območje s površinami, namenjenimi turizmu, in območje stanovanjskih površin za posebne namene, ki po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) spadajo v II. območje varstva pred hrupom, kjer ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (55db) in nočnih ravni hrupa (45db).
(4) Pri projektiranju in obratovanju objektov morajo investitorji zagotoviti, da z dejavnostmi v posameznih objektih ne bodo presežene zakonsko dovoljene ravni hrupa, predpisane za to območje.

Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg.

Zemljišča, ki pred izvedbo objektov in ureditev po tem OPPN in med izvedbo posameznih faz gradnje ne bodo zazidana oziroma urejena, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Izvedba OPPN se predvidi fazno:
– fazno se izvedejo potrebna infrastruktura (v delu, ki omogoča nemoteno delovanje objektov in ureditev posameznega sklopa in ne onemogoča racionalnosti predvidenih rešitev infrastrukture na celotnem območju) ter objekti in zunanje ureditve v okviru posameznega sklopa,
– v nadaljnjih fazah se, lahko postopno, uredijo še preostala infrastruktura in objekti z zunanjimi ureditvami.
V posameznih etapah se oblikujejo zaključena območja (sklopi oziroma njihovi deli), ne glede na vrstni red, vendar tako, da se pri izvedbi posamezne faze ne onemogoči celovitega urejanja območja, kot je predvideno s tem OPPN.
Pred začetkom gradnje vsakega od sklopov oziroma njihovih delov je treba izvesti rušitve znotraj teh območij.

Prej oziroma najkasneje sočasno z gradnjo objektov se morajo izvesti infrastrukturne ureditve. Obratovanje objektov pred dogradnjo predvidene komunalne opreme območja ni dovoljeno.

(1) Odstopanja od določil tega OPPN se dovolijo skladno s 7. in 12. členom tega odloka.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(4) Dovolijo se odstopanja – dovoli se ena ali več kleti objektov, če to dopuščajo geološke, geomehanske in hidrološke razmere, ki se preverijo v fazi projektiranja.

Z dnem uveljavitve tega odloka se za ureditveno območje OPPN iz 3. člena tega odloka šteje, da na območju tega OPPN preneha veljavnost občinskega prostorskega akta: Zazidalni načrt Na Kamenju s spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/91, 12/91 ter Uradni list RS, št. 37/95 in 71/00).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.