Na podlagi 13. in 16. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine Ljubljana – Botanični vrt (EŠD 7914).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– Botanični vrt je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem vse od leta 1810. Ustanovljen je bil kot vrt domovinske flore v okviru visoke šole (École Centrale) v času Ilirskih provinc. Zasnoval ga je Franc Hladnik, ki je bil tudi njegov prvi ravnatelj. Leta 1920 je vrt prešel pod okrilje Univerze v Ljubljani. Botanični vrt je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zbirke rastlin in semen v Botaničnem vrtu kontinuirano dopolnjujejo in izmenjujejo s sorodnimi institucijami po svetu. Vrt je edina tovrstna celostna ureditev z največjo zbirko različnih rastlin v Sloveniji;
– vrtno-arhitekturna ureditev je izjemnega pomena za predstavitev domačega in tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju. Spomenik je razdeljen na dva osnovna dela. Najstarejši del vrta, ki je urejen kot arboretum, ob zbirki dreves posebej označujeta 200 let stara »Marmontova« lipa in del zidu prvotnega botaničnega vrta. Novejši del vrta je urejen po sistematskih enotah z alpinetumom in rastlinjaki. Na dveh hektarih površin raste več kot 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih. Druge rastline in zbirke rastlin so z različnih območij Evrope in tudi z drugih celin.

(1) Spomenik obsega parcele št.: 158/1, 158/2, 160/2, 161/1, 161/11, 623/6 (del parcele – zelenica ob pločniku pred vhodom v Botanični vrt), vse k. o. Karlovško predmestje.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 25. februarja 2003, Uradni list RS, št. 29/03, datoteka z dne 26. novembra 2007, izvorno merilo 1 : 1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Varovani elementi spomenika so:
– najstarejši del vrta, urejen kot arboretum, z eksotičnim drevjem, »Marmontovo« lipo in obodnim zidom,
– novejši del vrta z rastlinjaki in alpinetumom (skalnjakom).

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje velikosti, orientacije, drugih morfoloških elementov in osnovne namembnosti vrta,
– ohranjanje rastiščnih pogojev,
– ohranjanje vrtnoarhitekturne zasnove,
– ohranjanje obstoječih stavb in zidanih elementov vrta.
(2) V območju spomenika je prepovedano:
– kakor koli uničevati ali poškodovati vegetacijo,
– spreminjati ekološke (npr. talne in mikroklimatske) razmere, potrebne za obstoj in razvoj rastlin, ki so del zbirk v starem delu vrta,
– onesnaževati tla in odlagati odpadke,
– vožnja z motornimi in drugimi vozili, razen za potrebe vzdrževanja,
– graditi stalne ali začasne objekte, ki niso namenjeni delovanju vrta.
(3) V območju spomenika je dovoljeno:
– strokovno vzdrževanje vegetacije, vzgoja rastlin in semen,
– dopustne so učno-vzgojne, znanstveno-raziskovalne in rekreacijske dejavnosti, ki ne zahtevajo posebnih naprav in ne poškodujejo posameznih rastlin ali njihovih združb,
– dopustna so vzdrževalna dela na obstoječih objektih in novogradnje, namenjene varstvu rastlin ter učno-vzgojni in znanstveno-raziskovalni funkciji v novejšem delu vrta.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba pridobiti in upoštevati kulturnovarstvene pogoje ter kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda.

Spomenik ima upravljalca.

Lastnik in upravljalec spomenika spodbujata in omogočata javnosti dostop do spomenika in njegovo predstavitev tako, da ne ogroža varovanja in osnovne funkcije vrta, najmanj enkrat letno pa morata javnosti omogočiti tudi brezplačen ogled spomenika.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pristojno sodišče na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika.

V roku enega leta od uveljavitve tega odloka je treba za kulturni spomenik pripraviti načrt upravljanja v skladu z 59. in 60. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08). Načrt upravljanja pripravi upravljavec Botaničnega vrta v sodelovanju z lastniki in pristojnimi strokovnimi službami ministrstva, pristojnega za kulturo, ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, in ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo in znanost.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.