Na podlagi osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A in 70/08) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L št. 332 z dne 28. 12. 2000, str. 91), Direktivo 82/883/EGS Sveta z dne 3. decembra 1982 o postopkih za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki prihajajo v stik z odpadki iz industrije titanovega dioksida (UL L št. 378/1 z dne 31. 12. 1982, str. 367), Direktivo 92/112/EGS Sveta z dne 12. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida (UL L št. 409/II z dne 31. 12. 1992, str. 170) in Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L št. 309 z dne 27. 11. 2001, str. 1) določa vrste snovi v odpadnih plinih, parametre stanja odpadnih plinov in obratovalne parametre, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter način poročanja o opravljenih meritvah ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Ta pravilnik določa tudi opremo, vrsto akreditacije in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja obratovalni monitoring (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obratovalnega monitoringa).
(3) Za vsa vprašanja v zvezi z metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter poročanja o opravljenih meritvah, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali za posamezno vrsto naprav s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz te vrste naprav, se uporablja Referenčni dokument o splošnih načelih monitoringa 2003/C 170/03 z dne 7. julija 2003 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL C št. 170 z dne 19. 7. 2002, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Referenčni dokument o monitoringu).

(1) Ta pravilnik se uporablja za izvajanje meritev emisije snovi v zrak:
– pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,
– pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak iz posameznih vrst naprav, za katere emisijo v zrak urejajo posebni predpisi,
– z namenom letnega poročanja o emisiji snovi v zrak v skladu s predpisi iz prve in druge alinee tega odstavka,
– z namenom letnega poročanja o emisiji nekaterih onesnaževal v zrak v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 166/2006/ES),
– pri preverjanju ukrepov, določenih za povzročitelje onesnaževanja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v programu ukrepov za izboljšanje kakovosti degradiranega okolja,
– pri preverjanju ukrepov, ki jih odredi pristojni inšpektor v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora.
(2) Ta pravilnik se uporablja tudi za izvajanje meritev emisije v zrak za druge namene, kot so:
– izvajanje lastnega monitoringa upravljavca naprave v skladu z Referenčnim dokumentom o monitoringu;
– izdelava evidenc o virih onesnaževanja, ki obremenjujejo okolje z emisijo snovi v zrak;
– ocenjevanje skladnosti uporabljene tehnike v napravi z najboljšimi referenčnimi razpoložljivimi tehnikami;
– načrtovanje in odločanje o obnovi ali posodobitvi obratovanja naprav;
– optimiranje tehnološkega procesa glede na emisije snovi v zrak;
– obračun okoljskih dajatev in trgovanje s pravicami do emisije onesnaževal v zrak ali
– pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz dovoljenja za čezmerno obremenjevanje okolja, izdanega v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A in 70/08).
(3) Ta pravilnik se ne uporablja za merjenje emisije snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. prve meritve so meritve emisije snovi v zrak, ki se izvedejo po prvem zagonu nove naprave ali po zagonu naprave po rekonstrukciji ali po prvem zagonu nove ali rekonstruirane čistilne naprave;
2. obratovalni monitoring je ugotavljanje vplivov naprave na okolje z vzorčenjem odpadnih plinov po vnaprej določenem programu, merjenjem in vrednotenjem parametrov odpadnih plinov med obratovanjem naprave ter ocenjevanjem celotne obremenitve na območju vrednotenja, če je treba za napravo tako ocenjevanje zagotavljati v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, in dodatne obremenitve na območju vrednotenja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, če je dodatno ocenjevanje obremenitve za napravo določeno v okoljevarstvenem dovoljenju;
3. emisijski parametri so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in obratovalni parametri vira onesnaževanja, ki so predmet prvih meritev ali obratovalnega monitoringa;
4. parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, volumenski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti;
5. obratovalni parametri so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave;
6. izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov;
7. vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se ga odvzame na določenem merilnem mestu, in sicer z ekstraktivnim ali neekstraktivnim vzorčenjem, v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja;
8. ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika odpadnih plinov in odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika;
9. neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov;
10. neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka v času izvajanja posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin;
11. sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin;
12. čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračuna povprečne vrednosti emisijskih veličin;
13. polurna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri je čas vzorčenja najmanj pol ure in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enak časovnemu intervalu pol ure znotraj obdobja vzorčenja;
14. dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje polurnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje;
15. avtomatsko merjenje je merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v časovnih intervalih, ki niso daljši od desetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti;
16. avtomatsko vrednotenje je sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva;
17. zgornja meja merjenja je največja vrednost emisijske veličine, ki se jo lahko z merilno napravo izmeri;
18. razpršena emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi neposrednega stika hlapnih ali prašnatih snovi z okoljem pri običajnem obratovanju naprave in ni emisija snovi v zrak z izpuščanjem odpadnih plinov iz naprave skozi odvodnik;
19. ubežna emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi puščanja odvodnikov odpadnih plinov ali netesnosti opreme za zajemanje odpadnih plinov v napravi;
20. izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki v skladu s tem pravilnikom pridobi pooblastilo ministrstva za izvajanje prvih meritev in meritev emisije snovi v okviru obratovalnega monitoringa ali za preverjanje delovanje sistema trajnih meritev ali za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja;
21. večja sprememba naprave je večja sprememba naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa je upravljavec naprave, za katero je s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, določeno, da je izvajanje prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obvezno (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

(1) Izvedba prvih meritev in obratovalnega monitoringa obsega:
1. izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo za emisijo snovi v zrak pomembnih parametrov obratovanja naprave;
2. izdelavo strategije vzorčenja in vzorčenje odpadnih plinov;
3. izdelavo načrta za beleženje časa obratovanja naprave in ocenjevanje letnega časa obratovanja naprave zaradi izdelave ocene o letni emisiji snovi v zrak;
4. merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih ter preračunavanje rezultatov meritev na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je njena vrednost za posamezni vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji snovi v zrak;
5. merjenje in vrednotenje parametrov stanja odpadnih plinov in obratovalnih parametrov;
6. merjenje prostorninskega pretoka odpadnih plinov in izračun masnega pretoka snovi v odpadnih plinih, emisijskega deleža, stopnje zmanjšanja emisije, količine vlaken in emisijskega faktorja, če je s predpisi o emisiji snovi v zrak zanje določena mejna vrednost;
7. ocenjevanje razpršene in ubežne emisije snovi v zrak;
8. izračunavanje emisijskih faktorjev, če so za napravo, za katero se izvajajo prve meritve ali obratovalni monitoring, določene njihove mejne vrednosti;
9. izdelavo poročila o opravljenih meritvah emisije snovi in izdelavo ocene o letni emisiji snovi v zrak.
(2) Če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, obsega obratovalni monitoring tudi:
1. ugotavljanje letne količine odpadnih plinov in masnih pretokov snovi zaradi ocenjevanja celotne obremenitve na območju vrednotenja;
2. ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja obremenitve zunanjega zraka zaradi emisije snovi iz naprave in ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja obremenitve zunanjega zraka, če je v okoljevarstvenem dovoljenju določeno, da je treba v okviru obratovalnega monitoringa ocenjevati tudi dodatno obremenitev;
3. izdelavo poročila o izdelanih ocenah celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja obremenitve zunanjega zraka in o ocenah dodatne obremenitve zunanjega zraka, če je v okoljevarstvenem dovoljenju določeno, da je treba v okviru obratovalnega monitoringa ocenjevati tudi dodatno obremenitev.
(3) Ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka je treba na območju vrednotenja izvajati z meritvami po merilnih metodah in na način iz predpisa, ki ureja monitoring kakovosti zunanjega zraka, ter v obsegu in na način, ki je določen s programom ocenjevanja celotne obremenitve zunanjega zraka iz okoljevarstvenega dovoljenja, izdanega za obratovanje naprave.
(4) Če se v napravi uporabljajo hlapna organska topila ali halogenirana hlapna organska topila, obratovalni monitoring obsega tudi:
1. ugotavljanje letne količine nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin oziroma halogeniranih hlapnih organskih spojin,
2. izračun masnega pretoka hlapnih organskih spojin oziroma halogeniranih hlapnih organskih spojin pri posameznih izpustih,
3. merjenje urnega prostorninskega pretoka odpadnih plinov pri posameznih izpustih,
4. ocenjevanje letne količine nevarnih hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih na podlagi ugotovitev o letnih količinah nezajete in celotne emisije hlapnih organskih spojin oziroma halogeniranih hlapnih organskih spojin.
(5) Načrt meritev emisije snovi v zrak, strategija vzorčenja in poročilo o opravljenih meritvah emisije snovi iz prvega odstavka tega člena se izdela v skladu s standardom SIST EN 15 259.

(1) Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti:
1. izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo za emisijo snovi v zrak pomembnih parametrov obratovanja naprave;
2. izdelavo strategije vzorčenja in vzorčenje odpadnih plinov;
3. merjenje parametrov stanja odpadnih plinov;
4. merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih;
5. merjenje prostorninskih pretokov odpadnih plinov;
6. izračun masnih pretokov snovi v odpadnih plinih, vključno z oceno razpršenih in ubežnih emisij snovi, izračun emisijskega deleža, stopnje zmanjšanja emisije, količine vlaken in emisijskega faktorja, če je s predpisi o emisiji snovi v zrak zanje določena mejna vrednost;
7. ugotavljanje obratovalnih parametrov naprave in drugih iz lastnosti odpadnih plinov izvedenih veličin, za katere so s posebnim predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne naprave, določene mejne vrednosti.
(2) Če emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav ureja poseben predpis ali predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev koncentracije vseh tistih snovi v odpadnih plinih, za katere so s tem posebnim predpisom ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremčnih virov onesnaževanja, določene mejne vrednosti.
(3) Če se na podlagi analize tehnološkega procesa v napravi ugotovi, da masni pretok posamezne snovi iz naprave lahko presega mejni masni pretok, mora zavezanec zagotoviti izvedbo prvih meritev emisije te snovi, pri čemer mora zagotoviti meritve koncentracije te snovi v odpadnih plinih in prostorninskih pretokov odpadnih plinov na vseh izpustih, kjer se ta snov izpušča v okolje.
(4) Za napravo, ki je hkrati naprava iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je treba zagotoviti izvedbo prvih meritev v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(5) Za napravo, za katero je treba v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določi snovi, za katere je treba pri prvih meritvah ugotavljati emisijo snovi v zrak na podlagi programa obratovalnega monitoringa, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži upravljavec naprave, izdela pa ga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča emisijo snovi v zrak skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(6) Ne glede na določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko ministrstvo za napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi drugačen nabor snovi, za katere je treba ugotavljati koncentracijo v odpadnih plinih, če na podlagi analize tehnološkega procesa, ki povzroča emisijo snovi v zrak, v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave ugotovi, da določene snovi obremenjujejo okolje ali pomembno vplivajo na raven onesnaženosti zunanjega zraka v skladu s predpisom, ki ureja onesnaževala v zunanjem zraku.
(7) Za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, mora zavezanec:
– pred izvedbo prvih meritev zagotoviti izdelavo programa obratovalnega monitoringa, ki ga v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, izdela izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega procesa, in
– v skladu s programom obratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee izvesti prve meritve.
(8) Če je za napravo, za katero poseben predpis ne ureja emisije snovi v zrak in zanjo ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora zavezanec zagotoviti prve meritve v obsegu navedenem v strokovni oceni vplivov emisije snovi v zrak, ki jo izdela izvajalec obratovalnega monitoringa skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(9) Za snovi, za katere je treba izvajati meritve koncentracij v odpadnih plinih na podlagi določb tega člena, je treba ocenjevati tudi razpršene emisije iz naprave.
(10) Če je treba v skladu s posebnim predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, zagotavljati trajne meritve, mora zavezanec namesto prvih meritev zagotoviti kalibracijo merilne opreme ob njeni vgradnji po postopku zagotavljanja kakovosti trajnih meritev iz standarda SIST EN 14181.

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena zavezancu pri prvih meritvah ni treba zagotoviti izvedbe meritev:
1. vsebnosti kisika, če za napravo s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz naprave, ni določena računska vsebnost kisika v odpadnih plinih,
2. drugih parametrov stanja odpadnih plinov, če se njihove vrednosti v času ne spreminjajo in se jih lahko določi na drug način.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev vsebnosti kisika ali parametrov stanja odpadnih plinov ali obojih, če je to za posamezno napravo predpisano v okoljevarstvenem dovoljenju.

Za novo napravo, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, kot industrijski izdelek certifikat o skladnosti s tehničnimi predpisi o emisiji snovi v zrak, zavezancu prvih meritev ni treba zagotoviti, če iz tehničnega predpisa izhaja, da emisije snovi v zrak iz tehničnega predpisa ne presegajo mejnih vrednosti emisij snovi v zrak, določenih s predpisi, ki za to napravo urejajo emisijo snovi v zrak.

(1) Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu nove naprave ali spremenjene naprave in nove ali spremenjene čistilne naprave odpadnih plinov v rokih, ki so določeni v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(2) Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer.

(1) Prve meritve se izvajajo z več posameznimi meritvami, ko je naprava v obratovalnem stanju največjega obremenjevanja okolja.
(2) Za napravo, ki obratuje neenakomerno in brez ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj šestimi posameznimi meritvami.
(3) Za napravo, ki obratuje enakomerno in ima stalno ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega obratovanja naprave in dodatno z eno posamezno meritvijo v času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon ali čiščenja naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno obratovanje naprave.
(4) Če je za obratovanje posamezne naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določeno število meritev, mora zavezanec zagotoviti tako izvajanje prvih meritev ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Za vsako posamezno meritev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izračuna polurna povprečna vrednost vseh koncentracij snovi v odpadnih plinih in parametrov stanja odpadnih plinov, za katere se zagotavljajo prve meritve na podlagi določb 6. člena tega pravilnika. Če je za posamezno snov s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz posamezne vrste naprav, določeno za vzorčenje daljše časovno obdobje kot pol ure, se izračuna povprečna vrednost koncentracij snovi v odpadnih plinih za obdobje takega vzorčenja.
(6) Povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je tak preračun predpisan.
(7) Izračun koncentracije snovi in preračun povprečne vrednosti na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka se izvede na način, ki je opisan v Referenčnem dokumentu o monitoringu.
(8) Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo izračunane vrednosti koncentracij iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena.

(1) Obratovalni monitoring mora zavezanec zagotavljati kot:
– trajne meritve emisije snovi za tiste snovi, za katere je treba izvesti trajne meritve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali za posamezno vrsto naprav v skladu s posebnim predpisom, ki ureja za to vrsto naprav emisijo snovi v zrak,
– občasne meritve emisije snovi za tiste snovi, ki niso snovi iz prejšnje alinee in za katere je za posamezno vrsto naprav s posebnim predpisom, ki ureja za to vrsto naprav emisijo snovi v zrak, določena mejna vrednost,
– občasne meritve emisije snovi vseh tistih snovi, ki niso snovi iz prve in druge alinee tega odstavka, razen če je največji masni pretok teh snovi iz naprave enak ali manjši od mejnega masnega pretoka in je na podlagi sestave neočiščenega odpadnega plina možno izključiti prekoračitev mejnega masnega pretoka,
– izdelavo ocene o dejanskem letnem času obratovanja naprave.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka občasnih meritev emisije snovi ni treba izvajati za metan, vodik, ogljikov dioksid, delno fluorirane ogljikovodike, didušikov oksid, amoniak, nemetanske hlapne organske spojine, popolnoma fluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid, če je za posamezno napravo možno izračunati letno količino emisije v zrak na podlagi podatkov o nastajanju teh snovi pri obratovanju naprave in če izvajanje meritev emisije snovi ni določeno v okoljevarstvenem dovoljenju, izdanem za to napravo.
(3) Za snovi, za katere je treba izvajati meritve koncentracij v odpadnih plinih na podlagi prvega odstavka tega člena, je treba ocenjevati tudi razpršene in ubežne emisije iz naprave.
(4) Če je za obratovanje posamezne naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določen drugačen način izvajanja obratovalnega monitoringa, kot je določen v prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena, mora zavezanec zagotoviti izvajanje meritev obratovalnega monitoringa iz okoljevarstvenega dovoljenja.

(1) Vzorčenje pri občasnih meritvah emisije snovi se izvaja na način, ki je določen za prve meritve v 10. členu tega pravilnika.
(2) Občasne meritve emisije snovi se za posamezno snov izvajajo z razmiki, ki ne smejo biti krajši od:
– petih mesecev, če se občasne meritve izvajajo dvakrat letno,
– šestih mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsako leto,
– osemnajst mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsake tri leta,
– trideset mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsakih pet let.
(3) Če so izpolnjeni pogoji za opustitev meritev iz 7. člena te uredbe, pri občasnih meritvah emisije snovi ni treba izvajati meritev vsebnosti kisika v odpadnih plinih oziroma meritev parametrov stanja odpadnih plinov.

(1) Trajne meritve emisije snovi morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo podatke o koncentraciji in masnem pretoku snovi v odpadnih plinih, za katero so predpisane trajne meritve.
(2) Zavezanec mora zagotoviti namestitev ustrezne merilne opreme za izvedbo trajnih meritev, ki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka zagotavljajo tudi stalno beleženje podatkov, iz katerih je razvidno obratovanje naprave, kot so:
– temperatura odpadnih plinov,
– vsebnost kisika v odpadnih plinih,
– volumenski pretok odpadnih plinov in
– drugi procesni podatki, iz katerih je razvidno obratovanje naprave.
(3) Če so v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določeni pogoji za merilno opremo, je treba za meritve iz prvega in drugega odstavku tega člena, uporabljati merilno opremo, ki ne odstopa od teh pogojev. Razpoložljivost merilne opreme mora znašati najmanj 80% razen, če ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi večjo razpoložljivost merilne opreme.
(4) Če so v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določeni pogoji opreme za zapisovanje in vrednotenje podatkov, je treba za zapisovanje in vrednotenje podatkov vgraditi in uporabljati opremo za zapisovanje in vrednotenje podatkov, ki izpolnjuje te pogoje. Razpoložljivost opreme za zapisovanje in vrednotenje podatkov mora doseči najmanj 95% razen, če ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi večjo razpoložljivost opreme.
(5) Pri vgradnji in obratovanju merilne opreme za trajne meritve in opreme za zapisovanje in vrednotenje podatkov je treba upoštevati, da:
– je vgradnja te opreme v skladu s standardom SIST EN 14181,
– kalibracijo in redno letno preskušanje te opreme izvajalec obratovalnega monitoringa po postopku zagotavljanja kakovosti trajnih meritev iz standarda SIST EN 14181,
– se o kalibraciji te opreme izdela poročilo, iz katerega so razvidni opis opreme, mesto vgradnje, kalibracijska funkcija merilnega sistema, veljavno merilno območje ter območje prikaza izmerjenih vrednosti in izpolnjevanje zahtev glede predpisane natančnosti izmerjenih vrednosti,
– se o rednem letnem preskušanju izdela poročilo, iz katerega je razviden opis opreme, veljavnost obstoječe kalibracijske funkcije in izpolnjevanje zahtev glede predpisane natančnosti izmerjenih vrednosti,
– se za vzdrževanje te opreme sklene pogodbo z osebo, ki je usposobljena za vzdrževanje te opreme, razen če zavezanec sam zaposluje usposobljeno osebje za vzdrževanje te opreme,
– se za izvajanje kontrole stabilnosti delovanja te opreme sklene pogodbo z osebo, ki je usposobljena za kontroliranje stabilnosti delovanja te opreme, razen če zavezanec sam zaposluje takšno usposobljeno osebje,
– je treba pri izvajanju kontrole stabilnosti delovanja te opreme zagotavljati preverjanje in zapisovanje ničelne in referenčne točke v skladu s standardom SIST EN 14181,
– se pri izvajanju kontrole stabilnosti delovanja te opreme izvajajo ukrepi zagotavljanja kakovosti te opreme med obratovanjem v skladu s standardom SIST EN 14181,
– se pri izvajanju kontrole stabilnosti delovanja te opreme o vseh delih, ki se izvajajo na tej opremi, vodi dnevnik in se dokumentacija o sprotnem zagotavljanju kakovosti te opreme vodi v pisni obliki ali s pomočjo računalnika v skladu s standardom SIST EN 14181,
– se o izpadu te opreme nemudoma obvesti pristojnega inšpektorja.
(6) Upravljavec naprave mora najpozneje štiri tedne pred prvim zagonom merilne opreme za trajne meritve predložiti ministrstvu podrobni predlog vrste in načina elektronskega zapisovanja ter vrednotenja izmerjenih vrednosti, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa. V predlogu elektronskega zapisovanja ter vrednotenja izmerjenih vrednosti je treba podrobneje opisati tudi način zapisa obratovalnih parametrov naprave, za katere se elektronsko zapisujejo izmerjene vrednosti.
(7) Upravljavec mora zagotoviti, da se v skladu s standardom SIST EN 14181 vsako leto izvede redno letno preizkušanje opreme. O rezultatih rednega letnega preizkušanja opreme je treba izdelati poročilo. To poročilo mora upravljavec posredovati ministrstvu in pristojnemu inšpektorju pisno in v elektronski obliki, in sicer v roku dvanajstih tednov po opravljenem rednem letnem preizkušanju opreme.
(8) Upravljavec mora zagotoviti, da se v skladu s standardom SIST EN 14181 v času poskusnega obratovanja naprave in nato najmanj enkrat na vsake tri leta izvede kalibracija opreme. O rezultatih kalibracije opreme je treba izdelati poročilo. To poročilo mora upravljavec posredovati ministrstvu in pristojnemu inšpektorju pisno in v elektronski obliki, in sicer v roku dvanajstih tednov po opravljeni kalibraciji opreme.
(9) Merilna oprema se šteje za ustrezno, če kalibracija in redno letno testiranje posamezne merilne opreme pokaže, da vrednost 95% področja zaupanja posamezne meritve ne presega naslednjih odstotkov mejne vrednosti emisije:
– žveplovi oksidi 20%,
– dušikovi oksidi 20%,
– prah 30%,
– ogljikov monoksid 10%,
– celotni organski ogljik 30%,
– plinaste anorganske spojine klora, plinaste anorganske spojine fluora in druge snovi, ki se trajno merijo, 40%.
(10) Polurne in dnevne povprečne vrednosti se za vrednotenje emisije snovi v zrak izračunajo iz veljavnih povprečnih polurnih vrednosti tako, da se od njih odšteje področje zaupanja iz prejšnjega odstavka.
(11) Za vsako snov se v okviru trajnih meritev izmerjene trenutne vrednosti preračunajo na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih. Na podlagi preračunanih trenutnih vrednosti se izračunajo polurne povprečne vrednosti za čas obratovanja naprave v obdobju tekočega dne. Polurne povprečne vrednosti se preračunajo na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je ta za napravo določena s predpisi, ki za napravo urejajo emisijo snovi v zrak.
(12) Polurna povprečna vrednost iz prejšnjega odstavka je veljavna, če je za njen izračun pravilno izmerjenih vsaj 50% vseh izmerjenih trenutnih vrednosti znotraj polurnega intervala v času obratovanja naprave. Veljavne polurne povprečne vrednosti se shranijo in izpišejo enkrat dnevno v obliki, ki je določena v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave.
(13) Iz veljavnih polurnih povprečnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se za vsak dan izračuna povprečno dnevno vrednost. Dnevna povprečna vrednost je veljavna, če je za njen izračun na razpolago vsaj 12 veljavnih polurnih povprečnih vrednosti.
(14) Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti meritev štejejo vse veljavne polurne in dnevne povprečne vrednosti. Za vrednotenje trajnih meritev mora biti na razpolago vsaj 80% veljavnih polurnih povprečnih vrednosti za vsak mesec posebej v času obratovanja naprave.
(15) Upravljavec mora nadomestiti merilno opremo za izvedbo trajnih meritev z ustreznejšo, če ministrstvo iz poročila o obratovalnem monitoringu ugotovi, da:
– so meritve dnevnih povprečnih vrednosti zaradi nezanesljivosti sistema za izvajanje emisijskega monitoringa razlogov iz prejšnjega odstavka neveljavne več kot desetkrat v letu ali
– razpoložljivost merilne opreme ne dosega vrednosti, ki je predpisana v tretjem odstavku tega člena ali
– razpopožljivost opreme za zapisovanje in vrednotenje podatkov ne dosega vrednosti, ki je predpisana v četrtem odstavku tega člena.

(1) Če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je v okoljevarstvenem dovoljenju določeno, da je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, obratovalni monitoring obsega tudi ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja v obsegu iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(2) Če je v okoljevarstvenem dovoljenju za napravo, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, določeno v okviru obratovalnega monitoringa tudi ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka, obratovalni monitoring obsega tudi ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja.

(1) Zavezanec mora na vsakem izpustu odpadnih plinov iz naprave urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko, dostopno ter opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca obratovalnega monitoringa.
(2) Merilno mesto mora omogočati namestitev dodatnih merilnih naprav za nadzor poteka meritev.
(3) Merilno mesto mora ustrezati zahtevam iz standarda SIST EN 15259.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se lahko za posamezno napravo, ki je obstoječa naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, uporablja nestandardno ureditev merilnega mesta, če drugačna ureditev merilnega mesta tehnično ni izvedljiva in je mogoče z meritvami zagotoviti, da rezultati meritev nimajo višjih merinih negotovosti kakor meritve izvedene na merilnem mestu, ki je skladno standardu SIST EN 15259.
(5) Za napravo, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, se nestandardna ureditev merilnega mesta lahko uporablja samo, kadar jo ministrstvo odobri v okoljevarstvenem dovoljenju.
(6) Občasne ali trajne meritve emisije se opravljajo praviloma vedno na istih merilnih mestih.

(1) Merilno mesto iz prejšnjega člena mora biti na odvodniku odpadnih plinov iz naprave pred njihovim mešanjem z odpadnimi plini iz drugih naprav.
(2) Če merilnega mesta ni možno urediti na način iz prejšnjega odstavka in so na merilnem mestu zmesi odpadnih plinov več naprav, od katerih vsaj za eno poseben predpis ureja emisijo snovi v zrak, se za ugotavljanje čezmerne obremenitve uporabljajo mejne vrednosti koncentracije snovi, mejni masni pretoki in računska vsebnost kisika za zmes odpadnih plinov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

(1) Povprečne vrednosti emisijskih veličin se izračunavajo po metodologiji določeni s CEN in ISO standardi za merilne metode za merjenje stanja odpadnih plinov in koncentracije posameznih snovi v odpadnih plinih, ki so navedeni v tehnični specifikaciji CEN/TS 15675.
(2) Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri neprekinjenem vzorčenju odpadnih plinov, je lahko čas med prebiranjem dveh zaporednih trenutnih izmerjenih vrednosti največ 10 sekund.
(3) Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri sekvenčnem ponavljajočem vzorčenju odpadnih plinov, je polurna povprečna vrednost enaka povprečni vrednosti vseh izmerjenih vrednosti posameznih vzorcev, katerih skupni čas vzorčenja je pol ure.
(4) Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjene vrednosti pri enkratnem odvzemu vzorca, je čas vzorčenja lahko daljši od pol ure, izmerjeno vrednost pa se preračuna na vrednost, ki ustreza polurnemu vzorčenju.
(5) Če je za posamezno snov v predpisih, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz naprav ali v okoljevarstvenem dovoljenju, določen drug čas povprečenja, se za ugotavljanje čezmernih obremenitev namesto polurne povprečne vrednosti izračuna časovno povprečje za čas povprečenja, ki je enak za to snov predpisanemu času povprečenja.

(1) Za meritve parametrov stanja odpadnih plinov in koncentracije snovi v odpadnih plinih se uporabljajo v naslednjem vrstnem redu metode, ki so določene:
– za posamezno vrsto naprav z Direktivami, ki urejajo emisijo snovi iz teh naprav,
– s sprejetimi CEN standardi ali predlogi CEN standardov,
– s sprejetimi ISO standardi ali predlogi ISO standardov,
– z nacionalnimi standardi držav članic Evropske unije in
– druge preskusne metode, če jih za merjenje emisije snovi iz posamezne naprave odobri ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave.
(2) Za merjenje stanja odpadnih plinov in koncentracije posameznih snovi v odpadnih plinih se za merilne metode uporabljajo CEN in ISO standardi navedeni v tehnični specifikaciji CEN/TS 15675.

(1) Za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa se uporablja oprema, ki ustreza stanju tehnike.
(2) Merilne naprave za izvajanje trajnih meritev morajo imeti:
1. zgornjo mejo merjenja, ki je najmanj 2,5-krat večja od predpisane mejne vrednosti za koncentracijo snovi, ki se jo z napravo meri,
2. avtomatsko interno preverjanje svojega delovanja;
3. možnost ročnega preverjanja njihovega delovanja.

(1) O opravljenih prvih meritvah mora izvajalec obratovalnega monitoringa izdelati poročilo o prvih meritvah v obliki, določeni s standardom SIST EN 15259, vključno z načrtom meritev emisije snovi v zrak, katerega vsebina je opredeljena v tem standardu.
(2) Po izteku koledarskega leta v katerem so bile opravljene prve meritve mora izvajalec obratovalnega monitoringa izdelati oceno o letnih emisijah snovi v zrak na podlagi rezultatov prvih meritev in času obratovanja naprave v preteklem letu, ki mora poleg povzetka podatkov iz poročila o prvih meritvah vsebovati tudi podatke o:
1. vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti;
2. ocene letne količine odpadnih plinov in masnih pretokov snovi vključujoč tudi oceno razpršenih in ubežnih emisij.
(3) Če se v napravi uporabljajo hlapna organska topila ali halogenirana hlapna organska topila, ocena o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev obsega tudi:
1. oceno letne količine nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin oziroma halogeniranih hlapnih organskih spojin,
2. oceno letne količine nevarnih hlapnih organskih snovi v odpadnih plinih na podlagi ocenjene letne količine nezajete in celotne emisije nevarnih hlapnih organskih spojin oziroma halogeniranih hlapnih organskih spojin.
(4) Poročilo o prvih meritvah mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu v elektronski obliki najkasneje 60 dni po opravljenih meritvah. Zavezanec mora ministrstvu posredovati poročilo o prvih meritvah v elektronski obliki najkasneje 10 dni po prejemu poročila.
(5) Oceno o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu najpozneje do 10. marca naslednje leto po tem, ko so bile opravljene prve meritve, pisno in v elektronski obliki na obrazcih, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Zavezanec mora posredovati oceno o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev ministrstvu v elektronski obliki najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

(1) Poročilo o obratovalnem monitoringu sestavljajo:
– poročilo o trajnih meritvah emisije snovi,
– poročilo o občasnih meritvah emisije snovi v skladu s standardom SIST EN 15259,
– ocena o letnih emisijah snovi v zrak,
– poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka, če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, in
– poročilo o ocenjevanju dodatne obremenitve zunanjega zraka, če je za napravo iz prejšnje alinee v okoljevarstvenem dovoljenju posebej določeno ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka v okviru obratovalnega monitoringa.
(2) Poročilo o trajnih meritvah emisije snovi mora izvajalec obratovalnega monitoringa v obliki, ki jo ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh, izdelati za vsako koledarsko leto najpozneje do 10. marca tekočega leta za preteklo leto pisno in ga v elektronski obliki predložiti zavezancu. Poročilo o trajnih meritvah emisije snovi mora zavezanec poslati ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto v elektronski obliki.
(3) Poročilo o občasnih meritvah emisije snovi mora izvajalec obratovalnega monitoringa izdelati za tisto leto v več letnem obdobju izvajanja občasnih meritev, ki je določeno v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov nesnaževanja, ali v okoljevarstvenem dovoljenju in ga predložiti zavezancu v elektronski obliki najkasneje 60 dni po opravljenih meritvah. Zavezanec mora poslati poročilo o občasnih meritvah v elektronski obliki ministrstvu najkasneje 10 dni po prejemu poročila.
(4) Oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora za vsako leto, izdelati izvajalec obratovalnega monitoringa, ki je izvedel obratovalni monitoring na napravi na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu najpozneje do 10. marca tekočega leta za preteklo leto pisno in v elektronski obliki, zavezanec pa jo mora poslati ministrstvu v elektronski obliki najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(5) Ocena o letnih emisijah snovi v zrak vsebuje enake vrste podatkov, kot ocena o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev, s tem da oceno letnih količin emisije snovi za prvo leto obratovanja nadomesti ocena o povprečni letni količini emisij snovi v letu, za katerega velja poročilo.
(6) Poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka mora izdelati na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh, izvajalec obratovalnega monitoringa za poljubno leto v več letnem obdobju, ki je določeno za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov nesnaževanja, oziroma za vsako leto, če je tako določeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka mora izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu pisno in v elektronski obliki najpozneje do 10. marca naslednjega leta po letu, za katerega je bilo izdelano, zavezanec pa ga mora poslati ministrstvu v elektronski obliki najpozneje do 31. marca istega leta, ko ga prejme od izvajalca obratovalnega monitoringa.
(7) Če je v okoljevarstvenem dovoljenju za napravo, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, določeno v okviru obratovalnega monitoringa tudi ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka, se mora poročilo o ocenjevanju dodatne obremenitve zunanjega zraka priložiti k poročilu o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka iz prejšnjega odstavka.

(1) Pri trajnih meritvah mora zavezanec zagotoviti izdelovanje dnevnega poročila, iz katerega morajo biti razvidni:
1. čas in način obratovanja vira onesnaževanja;
2. vrednotenje polurnih povprečnih vrednosti;
3. dnevna razpoložljivost izmerjenih vrednosti, izražena v odstotkih in
4. dnevna povprečna vrednost za koncentracije snovi.
(2) Zavezanec mora hraniti poročila iz prejšnjega odstavka najmanj dve leti.
(3) Vzorec dnevnega poročila za trajne meritve objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

Poročili iz 20. in 21. člena tega pravilnika morata izvajalec obratovalnega monitoringa in zavezanec hraniti najmanj pet let.

(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa po tem pravilniku mora pridobiti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa za vsako od naslednjih vrst obratovalnega monitoringa:
– izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi in izdelava ocene o letnih emisijah snovi v zrak,
– kalibracijo in redno letno testiranje delovanja merilne opreme za trajne meritve,
– ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja.
(2) Za pridobitev pooblastila iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec obratovalnega monitoringa na ministrstvo vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 25. člena tega pravilnika za vsako vrsto obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka posebej.
(3) Ministrstvo izda pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, za tisto vrsto obratovalnega monitorionga iz prvega odstavka tega člena, za katero izvajalec obratovalnega monitoringa zaprosi glede na področje izvajanja dejavnosti in glede na nabor snovi, za katere izvaja posamezno dejavnost iz prvega odstavka tega člena, če izpolnjuje pogoje iz 25. člena tega pravilnika.
(4) Če izvajalec obratovalnega monitoringa vloži vlogo za razširitev ali drugo spremembo pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa, ministrstvo izda novo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa, če izvajalec obratovalnega monitoringa izpolnjuje pogoje iz 25. člena tega pravilnika.

(1) Za pridobitev pooblastila za izvajanje prvih in občasnih meritev in izdelavo ocene o letnih emisijah snovi v zrak je treba imeti naslednjo opremo in akreditacije oziroma je treba izpolnjevati naslednje pogoje:
1. akreditacijo za izvajanje preskušanja po metodah, določenih za merjenje emisije snovi v 18. členu tega pravilnika v celotnem obsegu, za katerega prosi za pooblastilo, ali
2. akreditacijo za izvajanje preskušanja po metodah iz prejšnje točke za del obsega, za katerega prosi za pooblastilo, in pogodbo o sodelovanju z osebami, ki imajo takšno akreditacijo za ostali del obsega.
(2) Za pridobitev pooblastila za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka na območju vrednotenja je treba imeti opremo za merjenje koncentracije snovi v zunanjem zraku in zadostno število oseb, ki so usposobljene za izvajanje meritev onesnaževal v zunanjem zraku in so pri njem zaposlene ali imajo z njim pogodbo o sodelovanju.
(3) Za pridobitev pooblastila kalibracijo in redno letno testiranje delovanja merilne opreme za trajne meritve je treba imeti naslednje akreditacije oziroma je treba izpolnjevati naslednje pogoje:
– akreditacijo za izvajanje preskušanja po metodah, določenih za merjenje emisije snovi v 18. členu tega pravilnika, ki se uporabljajo kot standardne referenčne metode v skladu s standardom SIST EN 14181, in
– imeti zadostno število oseb, ki so usposobljene za kalibracijo in redno letno testiranje delovanja merilne opreme za trajne meritve in so pri njem zaposlene ali imajo z njim pogodbo o sodelovanju.
(4) Ministrstvo izda pooblastila iz tega člena v obsegu, za katerega vlagatelj zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa.

Za kršitev, zaradi katere v skladu s 4. točko prvega odstavka 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) obstaja utemeljen sum o usposobljenosti izvajalca obratovalnega monitoringa, šteje, če izvajalec obratovalnega monitoringa:
1. dvakrat ne izdela poročila o opravljenih prvih meritvah skladno s prvim odstavkom 20. člena tega pravilnika ali
2. dvakrat v oceno o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika ne vključi ocene letne količine razpršene ali ubežne emisije ali
3. dvakrat v oceno o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika ne vključi ocene letne količine odpadnih plinov ali masnih pretokov snovi ali
4. dvakrat v oceni o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika ne vrednoti ali napačno vrednoti izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti oziroma dopustne vrednosti ali
5. dvakrat ne predloži zavezancu poročil o prvih meritvah v roku iz četrtega odstavka 20. člena tega pravilnika ali
6. dvakrat ne izdela ocene o letnih emisijah snovi v zrak na osnovi prvih meritev v predpisani obliki ali v roku v skladu s petim odstavkom 20. člena tega pravilnika ali
7. dvakrat ne predloži zavezancu poročil o trajnih meritvah v predpisani obliki ali v roku iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika ali
8. dvakrat ne predloži zavezancu poročil o občasnih meritvah v predpisani obliki ali v roku iz prvega in tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika ali
9. dvakrat ne izdela ocene o letnih emisijah snovi v zrak v skladu s četrtim ali petim odstavkom 21. člena tega pravilnika ali
10. dvakrat izvede v okviru prvih meritev ali obratovalnega monitoringa meritve, za katere nima veljavnega pooblastila v skladu z določbami 25. člena tega pravilnika ali
11. dvakrat pri izvedbi prvih meritev ali obratovalnega monitoringa stori nepravilnosti, ki se nanašajo na kršitev določil 5. ali 10. člena tega pravilnika ali
12. dvakrat ne izdela ocene o celotni obremenitvi zunanjega zraka na območju vrednotenja v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ali s šestim in sedmim odstavkom 21. člena tega pravilnika.

Ne glede na obveznost pridobitve pooblastila iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika, lahko izvaja prve ali občasne meritve emisije snovi v okviru obratovalnega monitoringa za posamezno snov tudi oseba, ki nima pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa za to snov, ima pa pooblastilo za druge snovi, ki se uvrščajo v isto nevarnostno skupino v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, če je izjema za tako merjenje emisije snovi za prve meritve in meritve v okviru obratovalnega monitoringa dopuščena:
– z okoljevarstvenim dovoljenjem ali
– s strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak, ki jo izdela izvajalec obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, če gre za napravo, za katero ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.

(1) Osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa na podlagi določb Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03), lahko opravljajo prve meritve in obratovalni monitoring na podlagi tega pooblastila do izteka njegove veljavnosti v obsegu iz pridobljenega pooblastila za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa.
(2) Ne glede na določbe 21. člena tega pravilnika zavezanci za leto 2008 oddajo poročilo o občasnih meritvah emisije snovi v obliki, ki je določena v Odredbi o obliki poročil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, št. 72/00).

(1) Določbe od 1. do 10. člena, od 12. do 22. člena, od 24. do 26. člena in od 28. do 32. člena ter priloge 1, 2, 4 in 5 Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03) prenehajo veljati 31. decembra 2008.
(2) Odredba o obliki poročil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, št. 72/00) preneha veljati 30. junija 2009 in se ne uporablja za poročanje o obratovalnem monitoringu, ki se izvaja po 1. januarju 2009.

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2009.