Številka: Up-394/08-12

Datum: 9. 10. 2008

Ustavno sodišče je v postopku ustavne pritožbe, ki jo je vložil Karl Waupotitsch, Republika Avstrija, ki ga zastopa Dušan Ludvik Kolnik, odvetnik v Mariboru, na seji 9. oktobra 2008

Sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 699/2007 z dne 22. 11. 2007 se razveljavi in zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

1. Pritožniku je bila s sodbo Upravnega sodišča zavrnjena tožba zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pritožnik je zoper sodbo Upravnega sodišča vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
2. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila revizija zavržena. Zatrjuje kršitev 14., 15., 22. in 27. člena Ustave. Navaja, da mu je bila kršena pravica, da ga sodišče obravnava po enakih kriterijih kot v državah članicah Evropske unije. Meni, da gre v denacionalizacijskih zadevah za diskriminacijo na nacionalni podlagi. Naknadno pooblastilo naj bi saniralo morebitno pomanjkljivo mandatno razmerje med stranko in njenim pooblaščencem. Splošno znano dejstvo naj bi bilo, da je sodišče sprejelo naknadno predložitev pooblastila, ko ga odvetnik sploh ni imel. Iz navedenega naj bi izhajalo, da je odločitev v konkretni zadevi posledica »šikanoznega postopanja« zoper pooblaščenca stranke.
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-394/08 z dne 12. 5. 2008 sprejel v obravnavo. Na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Vrhovnemu sodišču.

4. Pritožnikov odvetnik je revizijo vložil priporočeno po pošti 8. 10. 2007. Rok za vložitev revizije je potekel 11. 10. 2007. Vrhovno sodišče je po pregledu revizije ugotovilo, da reviziji ni bilo priloženo novo pooblastilo. Zato je s sklepom z dne 2. 11. 2007, ki ga je pritožnik prejel 5. 11. 2007, pozvalo pritožnikovega odvetnika, naj v roku 8 dni sodišču predloži novo pooblastilo za vložitev revizije. Pritožnikov odvetnik je pooblastilo poslal 13. 11. 2007, to je v roku, ki mu ga je postavilo Vrhovno sodišče s sklepom. Ker pa je bilo pooblastilo datirano po poteku prekluzivnega roka za vložitev revizije, se je Vrhovno sodišče postavilo na stališče, da odvetnik v času vložitve revizije in tudi v roku za vložitev revizije ni imel veljavnega pooblastila za vložitev revizije. Zato je revizijo zavrglo, ker naj bi jo vložila stranka, ki te pravice nima.
5. Pritožnik smiselno zatrjuje očitno napačnost navedenih stališč Vrhovnega sodišča. Sprejem odločitve, ki je tako očitno napačna in brez razumnih pravnih argumentov, da jo je mogoče šteti za arbitrarno, pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijano odločitev preizkusilo z vidika morebitne kršitve te pravice.
6. V upravnem sporu se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS) za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZPP). Ker ZUS-1 nima posebnih določb o pooblaščencih, se za ta vprašanja uporabljajo določbe ZPP. Po drugem odstavku 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. To pomeni, da mora pooblastilo časovno izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej po pravnomočnosti sodbe, in da mora biti v pooblastilu izrecno navedeno, da je dano za vložitev izrednega pravnega sredstva. Četrti odstavek 98. člena ZPP določa, da sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže, če pooblaščenec v roku, ki mu ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva.
7. Pri presoji spornega stališča Vrhovnega sodišča je treba razlikovati med rokom za vložitev revizije in rokom za dostavo pooblastila. Gre za dve različni opravili, ki imata različen namen. Rok za vložitev revizije je zakonski rok, v katerem mora stranka vložiti izredno pravno sredstvo. Po poteku tega roka procesnega dejanja ni več mogoče opraviti.(1) Rok za dostavo pooblastila pa je sodni rok, v katerem mora pooblaščenec sodišču dostaviti pooblastilo (listino), s katerim sodišču izkaže upravičenje, da v imenu pooblastitelja in na njegov račun opravlja procesna dejanja.
8. Vrhovno sodišče je pritožnikovemu odvetniku po poteku prekluzivnega roka za vložitev revizije s sklepom postavilo sodni rok za dostavo ustreznega pooblastila, s katerim naj bi izkazal upravičenje za vložitev revizije. Pritožnikov odvetnik je ustrezno pooblastilo poslal v postavljenem sodnem roku, Vrhovno sodišče pa je po prejemu pooblastila pravočasnost pooblastila vezalo na prekluzivni rok za vložitev revizije in ne na sodni rok za predložitev pooblastila. S takšnim stališčem je Vrhovno sodišče pritožnikovemu odvetniku že v trenutku postavitve sodnega roka za dostavo pooblastila onemogočilo, da bi poslal ustrezno pooblastilo. Če namreč odvetnik pooblastila za vložitev revizije ni predložil, je sicer mogoče, da ga ni predložil pomotoma, mogoče pa je tudi, da ga v trenutku vložitve revizije še ni pridobil in ga bo lahko predložil šele, ko ga bo pridobil. Zato je takšno stališče Vrhovnega sodišča zaradi notranjega protislovja tako očitno napačno, da krši pravico pritožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje.
9. Ker je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Vrhovnega sodišča zaradi ugotovljene kršitve, obstoja drugih zatrjevanih kršitev ni preizkušalo. V novem postopku bo moralo Vrhovno sodišče odločiti ob upoštevanju razlogov, ki so narekovali sprejem te odločbe.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger.

(1)Povzeto po A. Galič, Komentar k 95. členu ZPP, v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem (red. L Ude in A. Galič), Založba Uradni list Republike Slovenije in GV založba, Ljubljana 2005, str. 454.