Na podlagi 61. člena v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in Sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta M5 Zarja (Uradni list RS, št. 62/07) je Občinski svet Občine Kamnik na 17. seji dne 22. 10. 2008 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter usmeritev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) z oznako M5 Zarja. Določijo se meje in funkcija območja s pogoji za izrabo, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. OPPN je izdelala družba Projektivni atelje Arhing d.o.o., iz Ljubljane, pod številko 24/06 v avgustu leta 2006, dopolnila v septembru 2008.

Meja območja, ki se nahaja v katastrski občini Mekinje, poteka skladno z določili Sprememb in dopolnitev sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 90/02). Poteka po spodnjem (JV) robu Polčeve poti s parcelno številko 654/1 do križišča z Molkovo potjo s parcelna št. 653. Na njenem zunanjem (V) robu se obrne proti JV in poteka do Cankarjeve ceste s parcelno številko 691. Na sečišču s S robom parcelne meje se obrne proti Z in poteka v ravni liniji dolžine 74.2 m. Nato se lomi pod kotom 120.75° ter nadaljuje potek vzporedno s strugo reke Kamniške Bistrice v dolžini 81.1 m, pri čemer prečka parcele 165/1, 184/3, 185/2 in del parcele 185/1. Nato se njena smer spremeni za 10.51° v smeri urnega kazalca. V novi smeri poteka 46.23 m preko parcel 185/1 in 185/7. Njena smer se tu zopet spremeni za 5.43° v obratni smeri urnega kazalca. Poteka čez parcele 185/7, 192/1 in 192/6. Na sečišču z zgornjim (SZ) robom parcele 192/6 spremeni smer za 2.93° v smeri urnega kazalca in v sečišču z JV robom Molkove poti zaključi svoj potek v izhodišču.

Velikost območja je po dolgoročnem planu Občine Kamnik 13.210 m2. Območje obdelave je nekoliko večje, zajema vplivno območje posegov z javnim programom ureditve v obrežnem pasu reke Kamniške Bistrice.

V območju se ohranijo štiri funkcije, ki se jih v skladu s planskimi usmeritvami ter tehnološkimi in stanovanjskimi potrebami uporabnikov prostora nadgradi z ustrezno sanacijo, ureditvijo in novogradnjo, in sicer:
– proizvodna in poslovna dejavnost;
– stanovanjska funkcionalna enota na severovzhodnem in jugovzhodnem delu;
– prometna funkcionalna enota;
– zelene površine.
Pri urejanju posameznih funkcionalnih enot je potrebno upoštevati sledeča izhodišča:
– nova postavitev objektov naj sanira obstoječe gradbene strukture iz preteklih obdobij s kvalitetnejšo izrabo prostora in sodobnejšim oblikovanjem objektov ob upoštevanju vodnogospodarskih omejitev;
– ohranitev značilne podobe reke Kamniške Bistrice z umestitvijo pešpoti in kolesarske steze v zeleni pas vzdolž reke;
– ureditev zelenih površin med objekti znotraj območja posegov;
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture v skladu z novo razporeditvijo objektov.

Pri izgradnji in urejanju je treba upoštevati naslednje arhitektonsko-oblikovalske pogoje, ki so opredeljeni za posamezne funkcionalne enote:
1 Proizvodno-poslovna dejavnost
Ta funkcionalna enota se deli v dva sklopa, ki sta namenjena sedanjim uporabnikom in lastnikom prostora, in sicer družbi Zarji-Elektroniki d.o.o. v severnem delu in družbi Zarji – Kovis d.o.o. v južnem delu. Lega objektov je razvidna iz grafičnih prilog.
A – Zarja Elektronika d.o.o.
– Ohrani se del obstoječega objekta z oznako E1 na S strani, ki se ga rekonstruira, kar po veljavni zakonodaji pomeni spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
Zunanje dimenzije: 44.3 m x 9.3 m, v = K+P+N = 6.40 m
Funkcija: proizvodnja in pisarne.
Objekt z oznako E2:
Dimenzije pritličja: 9.7 m x 9.2 m, v = K+P+2N = 10.40 m
Funkcija: proizvodnja, pisarne, trgovina.
Objekt z oznako E3:
Dimenzije pritličja: 29.0 m x 14.3 m, v = K+P+2N = 10.60 m
Funkcija: proizvodnja, pisarne, trgovina.
B – Zarja Kovis d.o.o
Objekt z oznako K1
Dimenzije pritličja: 59.0 m x 29.7 m (10.0 m) v = K+PP+(2N) = 9.60 m
Funkcija: večnamenski poslovni objekt – pisarne, objekt prehrane, servisni lokali.
Objekt z oznako K2
Dimenzije pritličja: 16.0 m x 15.0 m, v = K+P+2N = 10.5 m
Funkcija: proizvodnja, pisarne.
Objekt z oznako K3
Dimenzije pritličja: 24.0 m + 8.0 m (prehod) +36.0 m x 19.6 m,
v = K+PP = 8.30 m
Funkcija: proizvodnja.
Objekt z oznako K4
Dimenzije pritličja: 15.0 m x 10.0 m, v = K+P+1N = 8.90 m
Funkcija: proizvodnja, pisarne.
Kotirane so osne razdalje konstrukcijskih elementov objektov.
Meje zemljiških parcel so razvidne iz grafične priloge.
Objekti so oblikovno zasnovani z ravnimi strehami, ki v različnih nivojih zagotavljajo oblikovno pestrost in razgibanost ter zasledujejo moderni trend oblikovanja.
V skladu z rezultati hidravličnega elaborata in smernicami Agencije Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami, mora biti kota pritličja na severnem delu območju 385.13 m in na južnem delu območja 382.34 m. Temu se prilagodi niveleta prometne in komunalne infrastrukture.
Kjer so predvidene kletne etaže, morajo biti te zaradi nevarnosti vdora podtalnice izvedene vodotesno.
2 Stanovanjska funkcionalna enota
Na severovzhodni strani je na prostih površinah dovoljena izgradnja dveh poslovno-stanovanjskih objektov za nemoteče poslovne dejavnosti, maksimalnih dimenzij 15.0 m x 11.0 m in 15.0 m x 10.0 m, z vertikalnim gabaritom maksimalno K+P+N.
Na mestu obstoječega stanovanjskega objekta je dovoljena izgradnja nadomestnega stanovanjskega objekta, katerega gabariti ne presegajo gabaritov obstoječega objekta. Minus toleranca za objekte Ka 1 in Ka 2 ni omejena.
Na jugovzhodni strani se porušijo vsi obstoječi gospodarski objekti in en stanovanjski objekt. Nadomestijo se z eno enostanovanjsko hišo dimenzij 10.0 m x 8.0 m z garažo v objektu in parkiriščem ter štirimi enostanovanjskimi enotami dimenzij 7.0 m x 10.0 m. Vsaka stanovanjska enota ima po dve parkirni mesti, ki jih je je možno nadkriti z enotno oblikovanimi motažnimi kovinsko-steklenimi nadstreški moderne zasnove z višino max. 3 m.
Strehe objektov stanovanjskih enot morajo biti oblikovane kot blage enokapnice z enakim naklonom 10°. Višina objektov ne sme presegati višine dveh nadzemnih etaž. Oblikovanje vseh novih stanovanjskih objektov v tem delu mora biti poenoteno glede višine, naklona strehe, vrste kritine, oblike oken in balkonskih ograj.
V pritličju stanovanjskih objektov so dovoljene nemoteče poslovne dejavnosti.
Za vse stanovanjske objekte so meje zemljiških parcel razvidne iz grafične priloge.
Dovozi za vse enote so iz slepega kraka Molkove poti.
3 Prometna funkcionalna enota
Glavna prometnica je obstoječa Molkova pot, ki se v obstoječem križišču priključuje na Cankarjevo cesto. V celotnem odseku do Polčeve poti se cesto rekonstruira na širino 6.0 m z dodanim hodnikom za pešce širine 1.50 m. V delu stanovanjske cone na JV strani območja poteka hodnik za pešce na zahodni strani ceste, ob industrijski coni pa na vzhodni strani ceste.
Vsi predvideni objekti morajo biti od roba občinske ceste oddaljeni min. 4.0 m, od cestišča državne ceste pa 6.0 m.
Ob reki Kamniški Bistrici je do objekta E1 predvidena požarna cesta širine 5.0 m, ki ima na obvodni strani označen dvojni pas v širini 2 x 0.75 m, namenjen kolesarski stezi, ob njenem zahodnem robu pa je speljana peš pot. Cesta ima javni značaj z javnimi parkirišči ob novopredvidenih objektih in se zaključi pred objektom E1. Naprej sta speljani samo kolesarska steza in peš pot. S prečnimi povezavami je požarna cesta povezana z Molkovo potjo, kar omogoča krožni dostop intervencijskim vozilom do objektov in dostop do javnih parkirišč ob reki Kamniški Bistrici.
Za potrebe zaposlenih in ostalih uporabnikov prostora je predvidenih skupaj 177 parkirnih mest. Od tega jih je 8 za poslovne prostore Kajič, 60 za poslovne prostore družbe Zarje-Elektronike d.o.o., 99 za poslovne prostore družbe Zarje-Kovis d.o.o. in 10 za predvidene stanovanjske objekte.
4 Zelene površine
Ob Molkovi poti se uredi zeleni pas s širino min. 1.5 m z drevesi v obliki drevoreda. Ob reki Kamniški Bistrici se pas med kolesarsko stezo in strugo reke uredi kot parkovno površino, zasajeno z avtohtonim obvodnim zelenjem, kjer poteka tudi pešpot. Na južni strani se zeleni pas ob Molkovi poti in obrežni zeleni pas združita v urejeno parkovno površino, ki sega do Cankarjeve ceste in predstavlja vhod v poslovno cono.

Postavitev celotne stavbne kompozicije v prostor temelji na izhodišču ustvarjanja kvalitetnih pogojev za bivanje in delo ob hkratnem ohranjanju kvalitetnih prvin krajine. Zato je potrebno:
– ohraniti življenjski prostor rastlin in živali, vezanih na vodotok;
– ohraniti uravnotežen vodni sistem Kamniške Bistrice;
– ohraniti in izboljšati mikroklimo z maksimalno možno revitalizacijo rastlinja ob reki Kamniški Bistrici in urediti počivališča ob pešpoti;
– členiti prostor s prečnimi preduhi, ki ustvarijo vizualni stik z obrečnim prostorom;
– upoštevati ustrezne ukrepe za preprečevanje hrupa in emisij, kjer so te prisotne;
– urediti ustrezno komunalno oskrbo z odvozom odpadkov;
– zgraditi hodnike za pešce za njihovo varnejšo komunikacijo;
– pri javnih parkiriščih v obrežnem pasu je obvezno izvesti parkirišča za invalide v širini 3.40 m;
– za varovanje pred požarom zgraditi ustrezno hidrantno mrežo na zaključeni vodovodni zanki, urgentne dostope za gašenje s treh strani okoli objektov in upoštevati cone rušenj z varnostnimi razdaljami do sosednjih objektov;
– zagotoviti varovanje vode s priključitvijo vseh odpadnih vod na zgrajeno kanalizacijo z upoštevanjem ukrepov, ki so navedeni v 9. členu odloka v poglavju kanalizacije;
– zagotoviti varstvo pred poplavami z upoštevanjem izhodišč, ki jih narekuje hidrološko hidravlični elaborat.

Posameznim sklopom objektov je določena osnovna namembnost objektov. Sprememba namembnosti objektov je dovoljena le v primerih, ko gre za vsebinsko enakovredne dejavnosti, ki ne bodo dodatno obremenjevale načrtovane infrastrukture in ne bodo povzročale poslabšanja bivalnih in delovnih pogojev. Pri tem se mora ohraniti osnovni prometni koncept in odmike med objekti, kakor tudi predvidene zelenice z drevesi, kot so te predvidene z ureditveno situacijo.

Prometna ureditev
Glavna dostopna cesta je Molkova pot, ki se preko obstoječega uvoza priključuje na Cankarjevo cesto. Priključevanje območja na Cankarjevo cesto je ustrezno in ne potrebuje preureditve, kar je razvidno iz grafične priloge.
Glavna prometnica se na S strani navezuje na Polčevo pot in z dvema prečnima povezavama na požarno cesto ob reki Kamniški Bistrici.
Obe vzdolžni prometnici sta opremljeni s hodniki za pešce, pri čemer je ob reki Kamniški Bistrici predvidena tudi dvosmerna kolesarska steza.
Skupno število predvidenih parkirnih mest v območju urejanja je 177.

Vodovodno omrežje
Rekonstruira se obstoječ del vodovoda PC 3 cole in se na S in J strani poveže z vodovodom NL DN 350 v zanko. Na krožnem vodovodu se predvidijo ustrezni hidranti.
Kanalizacijsko omrežje
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v ločenem sistemu in preko kolektorja speljano v centralno čistilno napravo Kamnik. Z ozirom na celostne spremembe in posege v območju je treba zasnovo kanalizacijskega omrežja prilagoditi novim objektom ob upoštevanju ločenega odvajanja meteorne in odpadne vode. Vzdolž Molkove poti se predvidi nov kanalizacijski kolektor, ki se priključi na obstoječ kanalizacijski sistem na Cankarjevi cesti. Tehnološke odpadne vode je treba pred izpustom v kanalizacijsko omrežje predčistiti do take mere, kot to kanalizacijski sistem zahteva.
Vsa kanalizacija mora biti zaradi bližine reke Kamniške Bistrice zgrajena vodotesno.
Padavinske vode iz utrjenih površin je treba odvajati v ponikovalnice preko peskolovov in ustrezno dimenzioniranih lovilcev maščob in olj. V primeru, da ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, se padavinske vode lahko spelje v vodotok pod sledečimi pogoji:
– število izpustov v vodotok naj bo čim manjše;
– izpustna glava iztoka kanala v strugo vodotoka mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka;
– po potrebi mora biti izpustna glava opremljena s povratno zaklopko;
– na območju iztoka mora biti struga oziroma brežina ustrezno zavarovana pred vodno erozijo, kar mora biti v dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno obdelano in prikazano.
Ogrevanje
Območje bo ogrevano s plinom ali obnovljivimi viri. Obstoječe plinovodno omrežje PEHD 200 poteka ob južni strani Cankarjeve ceste preko mostu preko reke Kamniške Bistrice. V starem križišču z Molkovo potjo se od veje C 1.2 odcepi veja C2 z oznako PEHD 160 S5, ki poteka po vzhodni strani Molkove poti ob celotni dolžini območja urejanja. Nanjo se priključijo vsi predvideni objekti družbe Zarje Kovis d.o.o. in družbe Zarje Elektronike d.o.o., kakor tudi predvideni stanovanjski objekti na severni in južni strani območja.
Elektroomrežje
Po levem bregu reke Kamniške Bistrice potekata obstoječa 20 kV kablovoda, po celotni dolžini območja urejanja.
Nizkonapetostno omrežje, ki trenutno poteka v zračnih vodih, se ukine in zgradi kabelsko NN omrežje, ki se napaja iz obstoječe trafo postaje Zarja. Nov razvod NN omrežja do porabnikov je razviden iz grafične priloge Zbirna karta komunalnih vodov in iz idejne rešitve elektroomrežja.
Javna razsvetljava
Se mora uskladiti z obstoječim omrežjem. Ob zmanjšani naravni dnevni svetlobi ali ponoči mora zagotavljati varen in pravilen potek prometa.
Določena je javna razsvetljava Molkove poti, Polčeve poti in območja ob reki Kamniški Bistrici, kjer je za pešpot predvidena parkovna javna razsvetljava.
Razsvetljava se predvidi tudi za vse prečne prometne povezave, parkirišča in manipulativne površine.
Pri postavitvi števila tipskih svetilk je potrebno ravnati racionalno.
Svetilke morajo biti postavljene izven voznih površin in hodnikov za pešce. Kabli naj bodo položeni direktno v zemljo ob liniji drogov javne razsvetljave. V primeru križanj s cestnim telesom morajo biti kabli položeni v zaščitnih ceveh.
Telefonsko omrežje in CATV vodi
Telekomunikacijsko omrežje se priključuje na avtomatsko telefonsko centralo Kamnik. Obstoječi glavni vod poteka v kabelski kanalizaciji po Molkovi poti. Omrežje se priključuje na obstoječi CATV sistem, katerega glavni vod poteka po levem bregu Kamniške Bistrice.
Odpadki
Določeni so ekološki otoki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Predviden je dostop in obračališče za komunalna vozila.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti:
– zakonsko določene ukrepe za preprečevanje nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju;
– ukrepe za preprečitev prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju;
– ukrepe za zaščito pred visokimi vodami Kamniške Bistrice;
– ustrezno osvetlitev oziroma osončenje objektov.

Vsebinsko je opredeljena samo 1. etapa.
V okviru te se izvede rekonstrukcija Molkove poti, ustrezna dograditev komunalne infrastrukture tako, da je nanjo možno priključiti nove objekte ter ureditev obrežnega pasu s hodnikom za pešce in kolesarsko stezo.
Ostale posege se časovno in vsebinsko opredeli glede na zmožnosti, potrebe in izkazan interes posameznega investitorja, ki je vezan na zagotavljanje kontinuitete proizvodnega procesa.

S tekstualnim in grafičnim delom OPPN so dovoljena odstopanja od določenih vertikalnih gabaritov samo v negativni smeri do –2.0 m, v horizontalni smeri pa so dovoljena odstopanja do +/- 1.0 m, razen v primerih, ko je s tem odlokom drugače določeno. Odstopanja v pozitivni smeri niso dovoljena v naslednjih primerih:
– če se ne zagotovi 15.0 m odmika od zgornjega roba brežine reke Kamniške Bistrice,
– če se ne ohranijo parkirišča v prečnih povezavah med Molkovo potjo in požarno cesto in širina prečnih povezav min 10,0 m,
– če niso zagotovljeni odmiki od cestišča 4.0 m oziroma 6.0 m,
– če se s tem zmanjšajo predvideni zeleni pasovi in parkovne ureditve.
Odstopanja višinskih kot urejenega terena in gotovih tal pritličja objektov so do +/- 0,5 m, če to ni v nasprotju z določili 5. člena tega odloka.
Za komunalno infrastrukturo so določene načelne trase, ki jih je možno prilagajati do odmika +/- 5.0 m, če se s tem doseže ustreznejša in racionalnejša rešitev.

OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za urejanje prostora Občine Kamnik in Upravni enoti v Kamniku.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.