Na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP in 23/08) izdaja ministrica za zdravje

(1) Ta pravilnik ureja pogoje, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: služba NMP).
(2) Izvajanje nujne medicinske pomoči (v nadaljnjem besedilu: NMP) s helikopterjem je podrobneje urejeno s posebnim predpisom.
(3) Zagotavljanje in financiranje NMP na športnih in drugih prireditvah ter drugih občasnih ali lokalnih aktivnostih se ureja s posebnim dogovorom med organizatorjem prireditve in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s tem pravilnikom.
(4) Zagotavljanje in financiranje NMP v turističnih območjih kot jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) se ureja s posebnim dogovorom med izvajalcem turistične dejavnosti oziroma lokalne skupnosti in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s tem pravilniku.

(1) Služba NMP, ki je sestavni del mreže javne zdravstvene službe na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, je organizirana za zagotavljanje neprekinjene NMP in nujnih prevozov poškodovanih in obolelih oseb na območju Republike Slovenije.
(2) Predbolnišnična služba NMP je služba, ki se izvaja na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v okviru mreže službe NMP, ki je na podlagi meril iz tega pravilnika opredeljena v prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Služba NMP se na primarni ravni zdravstvene dejavnosti organizira tako, da je zagotovljeno neprekinjeno delovanje, in sicer v času dežurne službe, ali ob redni ambulantni dejavnosti ali kot posebna enota v skladu z merili in mrežo, določeno s tem pravilnikom.
(4) Služba NMP vključuje tudi prevoz z nujnimi reševalnimi vozili za prevoz bolnikov v enotah B in B-ok in prevoz z reanimobili, ki se uporablja v enoti C in PHE.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Bolnišnična urgentna služba je del dejavnosti urgentnega oddelka in je namenjena oživljanju hospitaliziranih pacientov.
2. Dežurna služba je posebna oblika dela v zdravstvenem zavodu, v kateri se ob praznikih, ob delavnikih od 20. ure do 7. ure naslednjega dne in od petka od 20. ure do ponedeljka do 7. ure zagotavlja zdravstveno varstvo.
3. Dispečerska služba zdravstva je služba, ki je v običajnih razmerah sestavni del službe NMP in pokriva celoten spekter delovanja zdravstvenih intervencijskih ekip za izvajanje NMP in nenujnih prevozov ter vodi evidenco razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic, vključenih v sistem NMP. V primeru naravnih in drugih (množičnih) nesreč, kriznih razmer in vojne je dispečerska služba zdravstva nepogrešljiva v funkciji zagotavljanja pretoka informacij, ki so potrebne za učinkovito koordiniranje in usmerjanje delovanja celotnega zdravstvenega sistema.
4. Enote A, B in okrepljena enota B (v nadaljnjem besedilu: B-ok) so organizacijske oblike službe NMP na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Z ustreznimi kadri in opremo predstavljajo okrepljeno redno ambulantno dejavnost in dežurno službo v skladu s tem pravilnikom.
5. Enota A2 je oblika enote A, ki izjemoma deluje pri zdravstvenem domu ali zdravstveni postaji, kjer ni organizirane dežurne službe.
6. Enota C je organizacijska oblika službe NMP, ki vse dni v tednu v času od 7. do 20. ure deluje kot PHE, v preostalem času pa kot enota B.
7. Motorno kolo za NMP je vozilo, ki ga uporablja osebje NMP za hiter prihod na mesto nujnega dogodka z ustrezno opremo.
8. NMP je izvajanje nujnih ukrepov ekip za izvajanje NMP iz 11. člena tega pravilnika pri osebi, ki je zaradi poškodbe ali bolezni neposredno življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi glede na zdravstveno stanje v kratkem lahko prišlo do takšne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: pacient).
9. Nujni prevoz je prevoz pacienta, ki je zaradi poškodbe ali bolezni neposredno življenjsko ogrožen, oziroma pri katerem bi glede na zdravstveno stanje do takšne ogroženosti lahko v kratkem prišlo. Nujni prevoz se opravi z reanimobilom ali nujnim reševalnim vozilom. Izjemoma se lahko nujni prevoz opravi tudi z nenujnim reševalnim vozilom.
10. Nujno reševalno vozilo je reševalno vozilo za nujne prevoze pacienta v enotah B in B-ok.
11. Običajne razmere so razmere, v katerih delovanje zdravstvenega sistema na določenem območju ali v celotni državi ni neposredno ali posredno oteženo zaradi naravnih in drugih (množičnih) nesreč, kriznih razmer ali vojne.
12. Predbolnišnična enota (v nadaljnjem besedilu: PHE) je organizirana kot posebna enota službe NMP v večjih središčih in deluje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti 24 ur dnevno. Organizira se poleg redne ambulantne dejavnosti in dežurne službe.
13. Reanimobil je posebno reševalno vozilo, ki se uporablja v PHE in enoti C.
14. Urgentni center je organizacijska oblika NMP, ki na isti lokaciji združuje urgentni oddelek in PHE ali C enota NMP primarne ravni zdravstvene dejavnosti.
15. Urgentni oddelek je oddelek bolnišnice, ki je namenjen oskrbi in sprejemu urgentnih pacientov. V svoji sestavi ima prostore za pregled in oskrbo urgentnih pacientov in prostore za 24-urno opazovanje teh pacientov.
16. Urgentni oddelek tipa H1 (v nadaljnjem besedilu: tip H1) je oddelek bolnišnice, ki v celoti oskrbi vsa nujna stanja.
17. Urgentni oddelek tipa H2 (v nadaljnjem besedilu: tip H2) je urgentni oddelek bolnišnice, ki v celoti oskrbi večino nujnih stanj.
18. Vozilo urgentnega zdravnika je vozilo, ki ga uporabljata enoti A in A2, in je namenjeno prevozu zdravnika in njegovega sodelavca.
19. Zdravstveni reševalec je oseba, ki ima nacionalno poklicno kvalifikacijo v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

V službo NMP morajo biti vključeni vsi zdravniki, ki opravljajo javno zdravstveno službo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti kot osebni zdravniki, razen osebnih ginekologov, v skladu z mrežo službe NMP. V službo NMP se lahko vključijo tudi zdravniki, ki delujejo na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in so usposobljeni za izvajanje NMP.

(1) Na primarni ravni zdravstvene dejavnosti delujejo enote A, A2, B, B-ok, C in PHE.
(2) Na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti delujejo enote tipa H2.
(3) Na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti delujejo enote tipa H1 in Center za zastrupitve.

Center za zastrupitve iz prejšnjega člena se organizira v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Poleg osnovne dejavnosti zdravljenja zastrupljencev opravlja še 24-urno posvetovalno-informacijsko službo in druge naloge, ki jih določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Mreža enot NMP se oblikuje na podlagi strokovno utemeljenih meril in razvoja dejavnosti NMP tako, da je v običajnih razmerah omogočena dosegljivost večine prebivalcev v čim krajšem oziroma vsaj še sprejemljivem odzivnem času.
(2) Mreža službe NMP se glede na kompleksnost medicinske oskrbe organizira za območje države, pri čemer se za predbolnišnični del upošteva število prebivalcev, delež oseb, starejših od 65 let, geografske razmere in teritorialna oddaljenost, stopnja ogroženosti zaradi nesreč, prometa in podobno, razvitost prometnih povezav, oddaljenost od bolnišnic, odzivnost ekip za izvajanje NMP, pogostnost dogodkov na posameznem območju in drugi pogoji, ki jih na podlagi okoliščin in razvoja dejavnosti nujne medicinske pomoči določi stroka na podlagi mesečnega zbiranja podatkov iz 22. člena tega pravilnika.

(1) V času, določenem v 2. točki 3. člena tega pravilnika, dežurna služba opravlja tudi naloge ekipe za izvajanje NMP.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v času, določenem v 2. točki 3. člena tega pravilnika, pri PHE poleg dežurne službe deluje tudi ekipa za izvajanje NMP.

Za reševanje strokovnih vprašanj s področja NMP je pristojen Razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino (v nadaljnjem besedilu: RSK za urgentno medicino).

Ekipe za izvajanje NMP sestavljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci, usposobljeni za izvajanje NMP, in sicer:
1. v enotah A in A2:
– zdravnik,
– zdravstveni tehnik, višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirana medicinska sestra ali zdravstveni reševalec;
2. v enoti B:
– zdravnik,
– zdravstveni tehnik, višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirana medicinska sestra ali zdravstveni reševalec,
– zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec – voznik nujnega reševalnega vozila;
3. v enoti B-ok:
– dva zdravnika,
– dva zdravstvena tehnika ali dva zdravstvena reševalca ali en zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec in višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirana medicinska sestra,
– zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec – voznik nujnega reševalnega vozila;
4. v PHE in enoti C:
– en zdravnik z najmanj enim letom samostojnega dela s pacienti, usposobljen v skladu z določbami tega pravilnika,
– en zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec ali višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirana medicinska sestra,
– en zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec – voznik reanimobila;
5. v tipu H1 in tipu H2:
– ekipo za izvajanje NMP bolnišnične urgentne službe določi minister na predlog strokovne skupine, zadolžene za organizacijo bolnišničnih enot NMP.

Obseg dela ekip za izvajanje NMP je naslednji:
1. Enota A2 – Vsak dan v času od 7. do 20. ure se poleg redne ambulantne dejavnosti za potrebe NMP prizna 30% vrednosti enote v pripravljenosti (zdravnik in zdravstveni tehnik).
2. Enota A – Vsak delavnik v času od 7. do 20. ure se poleg redne ambulantne dejavnosti za potrebe NMP prizna 30% vrednosti enote v pripravljenosti (zdravnik in zdravstveni tehnik).
– Vsak dan od 20. do 7. ure in ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 20. ure se prizna 100% ekipe za izvajanje NMP enote A kot dežurna služba (zdravnik in diplomirani zdravstvenik).
3. Enota B – Vsak delavnik v času od 7. do 20. ure se poleg redne ambulantne dejavnosti za potrebe NMP prizna 30% vrednosti enote v pripravljenosti (zdravnik in diplomirani zdravstvenik).
– Vsak dan od 20. do 7. ure in ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 20. ure se prizna 100% ekipe za izvajanje NMP kot dežurna služba (zdravnik in diplomirani zdravstvenik).
– Vse dni v letu 24 ur na dan se prizna zdravstveni tehnik – voznik nujnega reševalnega vozila kot redno delo.
4. Enota B-ok – Vsak delavnik v času od 7. do 20. ure se poleg redne ambulantne dejavnosti za potrebe NMP prizna 30% vrednosti enote v pripravljenosti (zdravnik in diplomirani zdravstvenik). Vsak dan od 20. do 7. ure in ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 20. ure se prizna 100% ekipe za izvajanje NMP (zdravnik in diplomirani zdravstvenik) kot dežurna služba. Poleg tega se prizna vsak dan 24 ur ekipa zdravnika in zdravstvenega tehnika kot stalna pripravljenost ter vsak dan 24 ur zdravstveni tehnik – voznik nujnega reševalnega vozila kot redno delo.
5. Enota C – Vsak dan v času od 7. do 20. ure se prizna 100% ekipe PHE za izvajanje NMP. Vsak dan od 20. do 7. ure se prizna 100% ekipe za izvajanje NMP enote B kot dežurna služba. V okviru obeh ekip za izvajanje NMP se prizna zdravstveni tehnik – voznik reanimobila kot redno delo.
6. PHE – Vse dni v letu 24 ur dnevno se prizna 100% ekipe za izvajanje NMP(zdravnik, diplomirani zdravstvenik in medicinski tehnik – voznik reanimobila). V času od 20. do 7. ure in ob sobotah, nedeljah in praznikih 24 ur se prizna dodatno ekipa zdravnik in diplomirani zdravstvenik za izvajanje dežurne službe.

(1) Direktor zdravstvenega doma ali druga oseba, določena s statutom ali drugim internim aktom zavoda je dolžna zagotoviti neprekinjeno delovanje službe NMP v skladu z zakonom in s tem pravilnikom. Odgovoren je za zagotavljanje primerne organiziranosti in zagotavljanje materialnih sredstev za delovanje službe NMP.
(2) Službo NMP vodi zdravnik, ki izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika in ga imenuje direktor izvajalca NMP.
(3) Zavod, pri katerem je organizirana PHE, je dolžan zagotoviti rezervno ekipo za izvajanje NMP v času, ko je redna ekipa za izvajanje NMP zasedena z nujno intervencijo. Enota C mora imeti zagotovljeno rezervno ekipo za izvajanje NMP vsak dan v času od 7. do 20. ure.

(1) Enoti A in A2 izvajata službo NMP na območju posameznega zdravstvenega doma. Enoti B in B-ok lahko izvajata službo NMP na območju več zdravstvenih domov v skladu s prilogo 1.
(2) Enote A, B, B-ok in C zagotavljajo v času dežurne službe poleg NMP tudi neprekinjeno zdravstveno varstvo. V času redne ambulantne dejavnosti mora biti delo v enotah A, B in B-ok organizirano tako, da se lahko ekipa za izvajanje NMP ob klicu nemudoma odzove in nudi pomoč pacientu.
(3) PHE je posebna organizacijska oblika službe NMP, ki je namenjena samo izvajanju NMP. Enota C deluje v času od 7. do 20. ure na enak način kot PHE.

(1) Območje odgovornosti enote NMP se določa na podlagi območja, ki ga pokriva zdravstveni zavod, pri katerem je ta enota organizirana.
(2) Enote NMP intervenirajo na teritorialnem območju odgovornosti posameznega izvajalca NMP. Za intervencijo je pristojen tudi izvajalec NMP sosednje teritorialne enote, če lahko ta enota glede na zdravstveno stanje pacienta ali druge objektivne okoliščine primera pacienta hitreje ali ustrezneje oskrbi.
(3) Sosednji zdravstveni zavodi, ki imajo organizirane enote NMP, sklenejo jasne medsebojno usklajene dogovore o območju odgovornosti enot NMP. Če dogovor med sosednjima izvajalcema NMP ni sklenjen, razmejitev teritorialnega območja odgovornosti med tema izvajalcema določi minister. Na podlagi dogovorjenih oziroma določenih teritorialnih razmejitev med izvajalci NMP, minister izda sklep o teritorialnih pristojnostih posameznih izvajalcev NMP ločeno po kategorijah enot NMP, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Naloga vseh ekip za izvajanje NMP (v nadaljnjem besedilu: ekipe) je, da v najkrajšem možnem času začnejo nuditi NMP pacientu, ga oskrbijo za nujni prevoz in ga, če je to potrebno, v najkrajšem možnem času prepeljejo v javni zdravstveni zavod (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(2) Na območju enot A in A2 opravi nujni prevoz ekipa pristojne enote B, B-ok, PHE ali C.
(3) PHE in enota C se odzoveta tudi na poziv ekipe enote B oziroma B-ok, če ta oceni, da bi tako posredovanje bistveno pripomoglo k oskrbi pacienta ali če obseg dela presega zmogljivosti enote B oziroma B-ok.
(4) Za smotrno vključevanje posameznih enot službe NMP in njihovo usklajeno delovanje z drugimi reševalnimi službami skrbi dispečerska služba zdravstva.

(1) Bolnišnična urgentna služba sprejme pacienta, izvaja NMP in izvaja tudi oživljanje hospitaliziranih pacientov.
(2) Bolnišnična urgentna služba se organizira kot H1 oziroma H2.

(1) Izvajalci službe NMP na primarni ravni zdravstvene dejavnosti morajo imeti opremo za izvajanje službe NMP. Zavodi s štirimi ali več ekipami morajo zagotoviti ustrezno opremljen ambulantni prostor za ekipo.
(2) Seznam opreme iz prejšnjega odstavka je v prilogi 2 tega pravilnika.

(1) Pri izvajanju službe NMP se v PHE in enoti C po potrebi uporabljajo zdravila in medicinski pripomočki, katerih izdajanje je sicer omejeno samo na bolnišnice.
(2) Službam NMP je potrebno zagotoviti vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so potrebni za izvajanje NMP.

Enote NMP uporabljajo enotne oznake, ki so določene v prilogi 5 tega pravilnika. Oznake, ki se uporabljajo v službi NMP, se ne smejo uporabljati v druge namene.

(1) Za izvajanje službe NMP se v enotah B, B-ok, C in PHE uporabljajo vozila, ki izpolnjujejo tehnične zahteve in so opremljena v skladu s standardom EN 1789:2007 in dodatno opremo vozila, ki je v prilogi 3 tega pravilnika. Kot vozilo urgentnega zdravnika v enoti NMP se uporablja vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa.
(2) Število vozil, ki jih mora imeti posamezna enota NMP, je enako številu ekip. PHE mora imeti še najmanj eno rezervno nujno reševalno vozilo, enote NMP z več ekipami pa eno rezervno nujno reševalno vozilo na dve ekipi.
(3) Minister lahko na predlog RSK za urgentno medicino za izvajanje NMP odobri uporabo drugih prevoznih sredstev.

(1) Zdravniki, ki vodijo enote A2, A, B in B-ok so praviloma specialisti, zaposleni v zavodu na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, dodatno usposobljeni za NMP.
(2) Enote C in PHE vodi zdravnik specialist z opravljenim predpisanim usposabljanjem iz urgentne medicine ali 5 let samostojnega dela v urgentni službi PHE.

(1) Pri svojem delu ekipe uporabljajo naslednje enotne obrazce:
– sprejem nujnih intervencij,
– protokol nujne intervencije,
– protokol predbolnišničnega oživljanja,
– karton poškodovanca.
(2) Obrazci iz prejšnjega odstavka in navodila za njihovo izpolnjevanje so v prilogi 4 tega pravilnika.
(3) Način in vrste poročanja o delu službe NMP določi minister, službe NMP pa so dolžne Ministrstvu za zdravje posredovati mesečna poročila o svojem delu do 20. v mesecu za pretekli mesec.

(1) Program usposabljanja za izvajanje službe NMP določi minister na predlog RSK za urgentno medicino.
(2) Bolnišnice in PHE so dolžne izvajati usposabljanje iz NMP za zdravnike, zdravstvene tehnike, zdravstvene reševalce in diplomirane zdravstvenike, vključene v ekipe, v skladu s programom iz prejšnjega odstavka.

(1) Dispečersko službo zdravstva opravljajo zdravstveni delavci s poklicno kvalifikacijo iz NMP in z dodatnim znanjem na področju dispečerstva, NMP in delovanja sistema zvez ter dobrim poznavanjem območja, ki ga zajema dispečersko mesto.
(2) Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno 24 ur.

Organizacijo in naloge dispečerske službe zdravstva s pravilnikom določi minister.

Sporočila o nujnih stanjih (nenadna obolenja ali poškodbe) na terenu sprejema dispečer NMP prek neposredne trimestne številke in posredno prek številk 112 in 113.

(1) Ministrstvo za zdravje spremlja in nadzira organiziranost in delovanje službe NMP, usposabljanje članov ekip in porabo finančnih sredstev. Za ta namen in za opravljanje dela na področju delovanja NMP ima Ministrstvo za zdravje ustanovljeno notranjo organizacijsko enoto.
(2) Enote NMP enkrat mesečno pošljejo podatke o delu na Ministrstvo za zdravje. Podatki, ki se zbirajo na državni ravni, so navedeni v prilogi 6 tega pravilnika.

(1) Nadzor, s katerim Ministrstvo za zdravje preverja strokovnost, usposobljenost in organiziranost služb NMP, je lahko reden ali izreden.
(2) Redni nadzori se opravijo po programu, ki ga določi minister do 1. novembra za naslednje leto.
(3) Izredni nadzor se opravi, kadar pride do motenj ali težav v delovanju službe NMP ali do suma strokovne napake na pobudo ministra, plačnika, uporabnikov in izvajalcev NMP.
(4) Poleg nadzora iz prvega odstavka tega člena Ministrstvo za zdravje izvaja tudi redni in izredni nadzor porabe finančnih sredstev za delovanje službe NMP, ki se namensko zbirajo pri zavodu, pri katerem je taka služba organizirana, in nadzor delovanja informacijsko-komunikacijskih poti.

(1) Nadzor nad delovanjem služb NMP iz prejšnjega člena opravljajo nadzorne komisije, ki jih imenuje minister s sklepom. Člani nadzornih komisij so lahko zdravniki, diplomirani zdravstveniki oziroma diplomirane medicinske sestre in višji zdravstveni tehniki, ki delajo na področju urgentne medicine. Po potrebi minister v nadzorne komisije lahko imenuje tudi druge strokovnjake.
(2) Nadzorno komisijo, ki opravlja nadzor iz prvega odstavka prejšnjega člena, sestavljajo najmanj trije člani, če gre za nadzor PHE, enot C, B ali B-ok, najmanj dva člana pa, če gre za nadzor enote A ali A2.
(3) V nadzorni komisiji, ki opravlja nadzor iz četrtega odstavka prejšnjega člena, sta poleg članov iz prejšnjega odstavka tudi strokovnjak s področja financ in strokovnjak informacijske-komunikacijske tehnologije.

Nadzorna komisija pri opravljanju rednega nadzora iz prvega odstavka 28. člena tega pravilnika:
– preverja organizacijo in način izvajanja službe NMP v skladu s tem pravilnikom,
– pregleduje skladnost zdravstvene dokumentacije službe NMP s pravilnikom,
– preverja obseg opravljenega dela,
– preverja izpolnjevanje normativov glede kadrov in njihove usposobljenosti,
– preverja izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme,
– opravlja druge naloge po navodilu ministra.

V izrednem nadzoru iz prvega odstavka 28. člena tega pravilnika nadzorna komisija preverja vzroke in okoliščine motenj v delovanju enote NMP.

Zavod, v katerem se opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovanec), zagotovi dostop v prostore, dostop do zdravstvene dokumentacije službe NMP in na zahtevo nadzorne komisije nudi dodatne informacije in zagotovi njeno nemoteno delo. Pri nadzoru je prisoten zdravnik, ki vodi enoto NMP ali druga pooblaščena oseba zavoda.

(1) Člani nadzorne komisije iz 29. člena tega pravilnika se ob nadzoru izkažejo s sklepom o imenovanju.
(2) Nadzorna komisija pri pregledu izpolni vprašalnik, ki je Priloga 7 tega pravilnika.
(3) Delovanje službe NMP pri nadzorovancu nadzorna komisija oceni skladno z ocenjevalnim listom, ki je Priloga 8 tega pravilnika.
(4) Nadzorna komisija iz tretjega odstavka 29. člena tega pravilnika izdela poročilo o financiranju in porabi finančnih sredstev za delovanje službe NMP in poročilo o ugotovitvah nadzora.
(5) O opravljenem nadzoru nadzorna komisija izdela zapisnik. Zapisnik o nadzoru vsebuje ugotovitve nadzorne komisije in morebitne pripombe nadzorovanca nad ugotovitvami in delom nadzorne komisije. Priloge zapisnika so: izpolnjeni vprašalnik, seznam pregledanih protokolov in ocenjevalni list ter poročilo o porabi finančnih sredstev za delovanje službe NMP.
(6) Zapisnik predsednik nadzorne komisije najpozneje v 14 dneh pošlje nadzorovancu v pregled in podpis.
(7) Nadzorovanec najpozneje v 15 dneh po prejemu vrne podpisan zapisnik nadzorni komisiji. Če se z ugotovitvami v zapisniku ne strinja, pošlje nadzorni komisiji pripombe na zapisnik. Če nadzorovanec zapisnika v predpisanem roku ne vrne, oziroma ga ne podpiše, se šteje, da se z zapisnikom strinja.
(8) Podpisani zapisnik z morebitnimi pripombami nadzorovanca predsednik nadzorne komisije v 8 dneh po prejemu pošlje Ministrstvu za zdravje.

Enota NMP dobi pozitivno mnenje nadzorne komisije, če doseže v točkovniku določeno najmanjše dovoljeno število skupnih točk in najmanjše določeno število točk v posamezni kategoriji.

Nadzorna komisija pri izvajanju rednega in izrednega nadzora porabe finančnih sredstev in delovanja informacijsko-komunikacijskih poti:
– preverja namensko porabo javnih finančnih sredstev za delovanje enot NMP,
– preverja uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
– opravlja druge naloge po navodilu ministra.

Člani nadzorne komisije in drugi strokovnjaki iz 29. člena tega pravilnika morajo varovati kot poklicno skrivnost vse podatke, s katerimi so bili seznanjeni pri izvajanju nadzora v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Minister na podlagi predloga nadzorne komisije lahko odredi naslednje ukrepe:
– zahteva odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in določi rok za njihovo odpravo,
– določi osebo, ki nadzira in svetuje posamezni enoti NMP,
– obvesti Zdravniško zbornico Slovenije in zahteva strokovni nadzor s svetovanjem,
– predlaga zamenjavo odgovorne osebe za službo NMP,
– spremeni status enote NMP,
– odredi upravni nadzor zavoda,
– zahteva vrnitev izplačanih sredstev za dejavnost službe NMP, ki so bila porabljena v nasprotju z določbami tega pravilnika.

Zavodi, pri katerih je organizirana dejavnost NMP, vodijo ločeno knjigovodstvo za pridobivanje in porabo sredstev za potrebe službe NMP. Ločeno knjigovodstvo se vodi za vsa javna sredstva, ki jih zavodi pridobi v ta namen.

(1) Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije letno ovrednoti program NMP ob upoštevanju sestave ekip iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
(2) Pri vrednotenju programa NMP se upošteva mreža iz priloge 1 in obseg storitev in meril, ki veljajo za sklepanje pogodb med zavodi in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Sredstva za nakup vozil in druge opreme za izvajanje dejavnosti po tem pravilniku se zagotovijo na način in po postopku, ki velja za nakup opreme v zdravstveni dejavnosti.

Iz državnega proračuna se zagotovijo sredstva za izdelavo programov vsebin usposabljanja ekip. Predloge programov pripravi delovna skupina, ki je ustanovljena s sklepom ministra v sodelovanju s strokovnimi združenji in drugimi organizacijami za urgentno medicino, ki delujejo v javnem oziroma splošnem interesu. Programe obravnava RSK za urgentno medicino in Ministrstvu za zdravje predlaga njihovo izvedbo.

Iz državnega proračuna se zagotovijo sredstva, s katerimi se v okviru ministrstva financira izdelava in izvedba vsebinskih in aplikacijskih programov ter nakup opreme za zagotavljanje razvoja in sistemskih rešitev na področju informacijske tehnologije, potrebne za nadaljnje delovanje na področju NMP.

(1) Stroške izvajanja rednih in izrednih nadzorov krije Ministrstvo za zdravje.
(2) Iz državnega proračuna se financirajo druge naloge, ki so potrebne za razvijanje sistema NMP in za katere se izkaže, da so v javnem interesu.
(3) Ministrstvo za zdravje iz proračuna financira službo NMP ob prireditvah državnega pomena.

(1) Služba NMP mora biti organizirana, opremljena in usposobljena tako, da tudi v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter kriznih razmerah deluje kot sestavni del javne zdravstvene službe v skladu s predpisi o obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in opremljanje službe NMP za delo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v kriznih razmerah v celoti financira Ministrstvo za zdravje.

Ne glede na določbo 10. člena tega pravilnika lahko do leta 2010 opravlja delo voznika reanimobila in nujnega reševalnega vozila v ekipi voznik, ki ni zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec, ima pa opravljen 80-urni tečaj prve pomoči.

Zdravstveni zavodi usklajene dogovore iz 14. člena tega pravilnika pošljejo Ministrstvu za zdravje v 6 mesecih od dneva uveljavitve tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 57/07).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloge:
Priloga 1: Mreža službe NMP
Priloga 2: Oprema za NMP
Priloga 3: Dodatna oprema vozila
Priloga 4: Obrazci, ki jih pri svojem delu uporabljajo ekipe za izvajanje NMP:
– Sprejem nujnih intervencij,
– Protokol nujne intervencije,
– Protokol predbolnišničnega oživljanja,
– Karton poškodovanca
Priloga 5: Oznake izvajalcev in vozil službe NMP
Priloga 6: Podatki, ki jih pošiljajo enote NMP na Ministrstvo za zdravje
Priloga 7: Vprašalnik za nadzor enote NMP
Priloga 8: Ocenjevalni list – točkovnik