Na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94 in naslednji; ZDT) v zvezi z Zakonom o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in naslednji) in Pravilnikom o določitvi števila pripravniških delovnih mest na posameznih okrožnih državnih tožilstvih (Uradni list RS, št. 32/08) generalna državna tožilka RS izdaja

Cilj državnotožilskega pripravništva je usposabljanje univerzitetnih diplomiranih pravnikov za samostojno pravniško delo v okviru državnega tožilstva ter priprava na pravniški državni izpit v okviru izbirnega usposabljanja.

Državnotožilski pripravnik se sprejme v delovno razmerje pri državnem tožilstvu za dve leti, od tega opravlja izbirno usposabljanje pri državnem tožilstvu šestnajst (16) mesecev, osem (8) mesecev pa opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec.
Pri državnem tožilstvu lahko opravlja pripravništvo tudi sodniški pripravnik, skladno s predpisi, ki urejajo pravniški državni izpit.

Pogoji za opravljanje državnotožilskega pripravništva so določeni z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, in z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Vrhovno državno tožilstvo RS v skladu z določbami zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izvede postopek javnega natečaja za zasedbo prostega mesta državnotožilskega pripravnika.
V prijavi na prosto mesto državnotožilskega pripravnika kandidat navede, na območju katerega okrožnega državnega tožilstva želi opravljati pripravništvo.
Kandidat mora prijavi priložiti izjave o izpolnjevanju pogojev, izjave o nekaznovanosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki si jih organ ne more sam pridobiti iz uradnih evidenc oziroma mora kandidat organu sporočiti, kje si lahko pridobi dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.

Tričlansko komisijo, ki s kandidati opravi tudi razgovore, sestavljajo:
1. generalni državni tožilec RS ali vrhovni oziroma višji državni tožilec, ki ga generalni državni tožilec RS določi za člana komisije
2. vodja okrožnega državnega tožilstva, pri katerem je prosto mesto, oziroma oseba, ki jo vodja določi kot predstavnika okrožnega državnega tožilstva in
3. uradnik, ki na državnem tožilstvu opravlja strokovne naloge in ga generalni državni tožilec RS imenuje v komisijo.

Pri izbiri kandidata se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
– splošni študijski uspeh in posebna priznanja s tega področja,
– študijski uspeh pri kazenskopravnih predmetih in pri predmetih, ki so pomembni za državnotožilsko službo,
– dosežki na drugih področjih,
– pripravljenost za nadaljnje delo pri državnem tožilstvu,
– osebni vtis kandidata na razgovoru.
Komisija lahko v postopku javnega natečaja določi še druge kriterije, na podlagi katerih izmed kandidatov izbere najbolj strokovno usposobljenega za opravljanje državnotožilskega pripravništva in za nadaljnje delo v državnotožilski službi.

Kandidatu, ki je v izbirnem postopku javnega natečaja izbran za opravljanje državnotožilskega pripravništva, se vroči sklep o izbiri.
Okrožno državno tožilstvo, na katerem je kandidat izbran za opravljanje pripravništva, kandidata pozove k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in določi datuma nastopa državnotožilskega pripravništva.
Če se kandidat v treh dneh od prejema poziva k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ne odzove, se šteje, da je prijavo umaknil.

Državnotožilsko pripravništvo se izvaja na okrožnih državnih tožilstvih in na Vrhovnem državnem tožilstvu RS.

Šestnajst mesečno izbirno usposabljanje državnotožilskih pripravnikov poteka po časovno določenem razporedu in po programu, kot je določen s tem pravilnikom.
Vodja okrožnega državnega tožilstva, pri katerem je državnotožilski pripravnik sklenil delovno razmerje, za vsakega državnotožilskega pripravnika:
– izdela programa usposabljanja s časovnim razporedom
– določi mentorje za posamezne vsebine usposabljanja in organizira izvajanje programa usposabljanja.
Usposabljanje državnotožilskega pripravnika na Vrhovnem državnem tožilstvu RS praviloma poteka v zadnji tretjini državnotožilskega pripravništva in po opravljenem sodniškem pripravništvu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec.

Program državnotožilskega pripravništva obsega naslednje vsebine:
I. spoznavanje dela na okrožnem državnem tožilstvu in sicer
– na splošno-kazenskem področju
– na mladoletniškem področju
– na področju gospodarske kriminalitete ter
II. spoznavanje dela na Vrhovnem državnem tožilstvu RS in sicer
– na kazenskem oddelku
– na pritožbenem oddelku
– na oddelku za državnotožilski strokovni nadzor
– na civilno-upravnem oddelku
– v Pravno-informacijskem centru in Strokovnem centru
– v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Državnotožilski pripravnik mora med pripravništvom spoznati vlogo državnega tožilca v fazi predkazenskega postopka, kazenskega postopka do izdaje pravnomočne odločbe ter kazenskega in civilnega postopka z izrednimi pravnimi sredstvi:
– v dežurni službi,
– pri usmerjanju policije,
– pri uporabi posebnih operativnih metod in sredstev,
– pri uporabi alternativnih oblik kazenskega pregona,
– pri poslovanju z ovadbami, poročili policije in drugimi vlogami,
– v preiskavi in posameznih preiskovalnih dejanjih,
– pri vlaganju in zastopanju obtožbe in obtožnega predloga na glavni obravnavi,
– napovedi in vlaganju pritožb,
– podaji predloga o pritožbi in zastopanju pritožbe na seji senata ali glavni obravnavi,
– vložitvi in zastopanju zahteve za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim sodiščem RS.
Državnotožilskemu pripravniku se lahko v okviru možnosti in če je to v interesu državnotožilske službe omogoči spoznavanje dela drugih organov in institucij, katerih delo je povezano z delovanjem državnotožilske službe.

V času državnotožilskega pripravništva si državnotožilski pripravnik pridobiva znanje in se usposablja za samostojno pravniško delo v okviru državnega tožilstva ter pripravlja na pravniški državni izpit s:
– proučevanjem zakonov in podzakonskih aktov ter ustrezne literature,
– uporabo zakonodaje v praksi, pri opravljanju posameznih pravnih opravil in izdelavi osnutkov državnotožilskih aktov pod mentorjevim vodstvom,
– udeležbo na zaslišanjih, obravnavah in sejah senatov,
– udeležbo na vseh oblikah izobraževanja, ki ga odredi delodajalec,
– konzultacijami z mentorjem.

Naloge državnotožilskega pripravnika so:
1. izdelava osnutkov državnotožilskih aktov pod vodstvom mentorja:
– sklepa o zavrženju ovadbe,
– sklepa o odloženem pregonu,
– predloga za imenovanje poravnalca,
– predloga za posamezna preiskovalna dejanja,
– zahteve za preiskavo,
– obtožnega predloga,
– obtožbe,
– zaključne besede,
– pritožbe,
– predloga o pritožbi,
– zahteve za varstvo zakonitosti,
2. sprejem vlog na zapisnik,
3. prisostvovanje:
– pri opravilih v okviru dežurne službe,
– glavni obravnavi,
– seji višjega sodišča,
– seji Vrhovnega sodišča RS,
4. izobraževanje v državnotožilski šoli in drugih oblikah izobraževanja,
5. udeležba na kolegijih državnega tožilstva,
6. priprava poročila o svojem delu.

Nadzor nad izvrševanjem državnotožilskega pripravništva izvaja generalni državni tožilec RS.
Nadzor nad usposabljanjem posameznega državnotožilskega pripravnika izvaja generalni mentor, ki se določi izmed višjih in vrhovnih državnih tožilcev.
Poleg generalnega mentorja delo državnotožilskega pripravnika spremljajo oziroma vodijo tudi drugi državni tožilci in pomočniki državnih tožilcev, ki so mu kot mentorji določeni za posamezne vsebine usposabljanja.
Mentorje za spremljanje dela državnotožilskega pripravnika za čas usposabljanja na državnem tožilstvu določi vodja državnega tožilstva.

Naloge generalnega mentorja so:
– spremljanje izvajanja programa državnotožilskega pripravnika ter s tem povezano sodelovanje z mentorji,
– spremljanje pripravnikovega dela,
– konzultacije s pripravnikom,
– pregled pripravnikovih poročil o delu,
– pregled mnenj mentorjev o delu pripravnika,
– izdelava končnega mnenja o delu pripravnika.
Naloge mentorjev za posamezne vsebine pripravnikovega usposabljanja so:
– izdelava dala programa usposabljanja, ki bo izveden pod njegovim vodstvom,
– organiziranje in spremljanje izvajanja dela programa, ki se izvaja pod njegovim vodstvom,
– opredelitev vsebine in načina izvedbe posameznih nalog,
– sprotno preverjanje kakovosti in pravočasnosti opravljenih nalog ter opozarjanje na nepravilnosti v pripravnikovih izdelkih,
– potrditev pripravnikovih poročil o delu in
– izdelava mnenja o delu pripravnika.

Po končanem usposabljanju na posameznem področju mentorji izdelajo pisno mnenje.
Pisno mnenje vsebuje podatke o državnotožilskem pripravniku, mentorju in času pripravništva, ki se je izvajal pod njegovim vodstvom ter sestoji iz opisa in ocene:
– obsega opravljenih nalog,
– kakovosti opravljenih nalog upoštevajoč:
– ustreznost izbrane metode dela,
– uporabo teoretičnega znanja pri izvedbi naloge,
– pravilnost rešitve naloge,
– sposobnost ustnega in pisnega izražanja,
– pripravnikovega posebnega zanimanja in sposobnosti za določeno področje dela,
– pripravnikovega odnosa do dela, strank in sodelavcev.

Končno pisno mnenje o delu državnotožilskega pripravnika izdela generalni mentor, upoštevajoč pri tem posamezna mnenja vseh mentorjev.

Ta pravilnik se začne uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o državnotožilskem pripravništvu, št. Tu 242/03 z dne 27. 11. 2003.