Na podlagi 4. in 52. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02-1253) ter v skladu s podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in slovenskimi računovodskimi standardi je župan Občine Miren - Kostanjevica dne 28. 10. 2008 sprejel
P R A V I L N I K
o računovodstvu Občine Miren - Kostanjevica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Pravilnik o računovodstvu občine (v nadaljevanju: pravilnik) je splošni akt občine. Glavna računovodska funkcija občine je zagotavljanje podatkov in informacij o poslovni in finančni uspešnosti občine ter o njenem premoženjskem in finančnem stanju za notranje in zunanje uporabnike informacij.
2. člen
Pravilnik ureja organizacijo računovodstva in način vodenja poslovnih knjig občine. Vsebina pravilnika je razčlenjena v naslednjih poglavjih:
– organizacija in vodenje računovodske službe;
– pooblastila in odgovornost računovodskih in drugih delavcev;
– knjigovodske listine in poslovne knjige;
– popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter usklajevanje poslovnih knjig;
– sestavljanje računovodskih izkazov ter priprava letnega poročila in zaključnega računa proračuna;
– vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij;
– računovodsko analiziranje in informiranje;
– računovodsko kontroliranje in notranje revidiranje;
– hramba knjigovodskih listin, poslovnih knjig, letnih poročil in druge računovodske dokumentacije;
– finančno poslovanje ter
– končne določbe.
3. člen
Občina pri urejanju področij, naštetih v 2. členu tega pravilnika, upošteva zakon o računovodstvu in zakon o javnih financah, predpise, izdane na njuni podlagi, predpise, ki urejajo delovanje lokalnih skupnosti, druge predpise, ki vplivajo na obravnavanje računovodskih kategorij, ter slovenske računovodske standarde.
4. člen
Občina upošteva pri vodenju poslovnih knjig in pri pripravljanju računovodskih izkazov splošna računovodska pravila vrednotenja: časovno neomejenost delovanja, dosledno stanovitnost in računovodsko načelo denarnega toka (plačane realizacije) pri priznavanju prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov.
II. ORGANIZACIJA IN VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE
5. člen
Naloge s področja računovodstva opravlja finančno-računovodska služba, ki je organizirana v okviru občinske uprave. Računovodska in finančna opravila se opravljajo po navodilih in pod nadzorom računovodje v skladu s tem pravilnikom. Računovodske in finančne naloge opravljajo strokovni delavci računovodstva. Število zaposlenih ter njihove nazive in naloge določa akt o sistemizaciji delovnih mest občine.
III. POOBLASTILA IN ODGOVORNOST RAČUNOVODSKIH IN DRUGIH DELAVCEV
6. člen
Odgovorna oseba občine je župan, ki odgovarja za pravilno in zakonito delovanje občine, tudi za pravilno in zakonito delovanje na področju računovodstva in financ.
Župan mora znotraj občine vpeljati delovanje kontrolnih mehanizmov, ki se izražajo predvsem v ločenosti funkcij odobravanja, izvajanja, evidentiranja in nadziranja.
Župan mora zagotoviti ustrezen računalniško podprt računovodski sistem za vodenje računovodskih in finančnih evidenc.
7. člen
Osebe, ki sprožajo poslovne spremembe, so nosilci sredstev – odredbodajalci. To so župan in po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave. Odgovorni delavci so tudi vodje posameznih oddelkov občine, ki so odgovorni za vsak poslovni dogodek, ki se nanaša na spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev, prejemkov in izdatkov.
8. člen
Računovodski delavci so odgovorni za pripravljanje pravilnih in pravočasnih informacij za notranje in zunanje uporabnike. Za pravočasno opravljeno delo se šteje delo, ki je opravljeno v rokih, ki so določeni z zakoni, podzakonskimi akti, ustreznimi predpisi in navodili.
Računovodja mora pristojno osebo opozarjati:
– na zakonito delovanje na področju računovodstva in financ ter
– na namensko porabo proračunskih sredstev.
Računovodski delavci, ki opravljajo računovodska in finančna opravila, morajo imeti ustrezno izobrazbo, ki je določena s sistemizacijo delovnih mest.
Računovodja in računovodski delavci morajo spoštovati kodeks poklicne etike računovodskih delavcev. Pri opravljanju svojih del in nalog morajo biti strokovni, natančni, odgovorni, pošteni in zaupanja vredni.
9. člen
Pri dajanju podatkov in informacij zunanjim inštitucijam se upoštevajo poleg računovodskih predpisov, ki določajo pošiljanje letnih poročil Agenciji za javnopravne evidence in storitve Republike Slovenije, še:
– predpisi s področja statistike;
– predpisi o poročanju nadzornim inštitucijam (Banki Slovenije, Upravi Republike Slovenije za javna plačila, Davčni upravi Republike Slovenije, Ministrstvu za finance);
– predpisi o socialnih zadevah;
– predpisi o dostopu do informacij javne narave;
– predpisi o varstvu osebnih podatkov in
– drugi predpisi, ki se tičejo informiranja javnosti.
Vse podatke in informacije za zunanje uporabnike mora odobriti in podpisati župan ali od njega pooblaščena oseba oziroma pooblaščena oseba, odgovorna za posamezno področje.
IV. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE
Knjigovodske listine
10. člen
Knjigovodske listine so praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke. Uporabljajo se za prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov.
Knjigovodske listine (papirne ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
Za verodostojne knjigovodske listine se štejejo tudi po telekomunikacijskih poteh in pri računalniškem izmenjevanju podatkov dobljena sporočila, sestavljena iz knjigovodskih podatkov. Oseba, ki pošilja knjigovodske podatke ali jih vnaša v računalniški program, odgovarja, da so poslani oziroma vneseni knjigovodski podatki pravilni in verodostojni.
Podatki iz knjigovodskih listin se v računovodstvu obdelujejo z računalniškimi programi.
Pri računalniškem obravnavanju podatkov je obvezno kontrolirati knjigovodske listine ob začetnem vnosu. Kontrolirati se mora proračunska vrstica (uporabnik proračuna, proračunska postavka, podkonto, proračunsko leto), če se zahteva ali je predpisana.
Samodejne kontrole so vključene v računalniški program.
11. člen
Knjigovodska listina se sestavi na kraju in v času poslovnega dogodka. Pripravljena mora biti v skladu s predpisi, ki veljajo za področji javnega računovodstva in javnih financ, ter s slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi predpisi (na primer davčnimi).
Vsako knjigovodsko listino mora podpisati župan ali od njega pooblaščena oseba ali pa oseba, ki je kot odgovorna oseba določena s tem pravilnikom ali z drugimi pravili.
12. člen
Knjigovodske listine so:
– izvirne zunanje, ki jih občina prejema v enem ali več izvodih in so bile sestavljene pri drugih pravnih ali fizičnih osebah;
– izvirne notranje, ki se sestavljajo znotraj občine v enem ali več izvodih in so sestavljene v času in kraju poslovnega dogodka, ter
– izvedene notranje kot nalogi za knjiženje, ki se sestavljajo v računovodstvu občine na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s knjiženjem obračunov, prenosov, zaključevanj in podobnega v poslovnih knjigah.
Obvezni sestavni del knjigovodske listine o poslovnem dogodku, ki vpliva na prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke, je odredba za plačilo, ki je lahko na posebnem obrazcu ali na knjigovodski listini sami.
Naloge za knjiženje lahko izdajajo samo računovodja in za to pooblaščeni računovodski delavci na posebnih obrazcih (temeljnicah) ali na knjigovodskih listinah samih.
13. člen
Knjigovodska listina mora praviloma vsebovati:
– ime in zaporedno številko, po potrebi šifro;
– podatke o izdajatelju (naslov, matično, davčno in drugo identifikacijsko šifro);
– podatke o prejemniku (naslov, matično, davčno in drugo identifikacijsko šifro);
– podatke o poslovnem dogodku;
– v količini in denarju izražene spremembe, ki so posledica poslovnega dogodka;
– dejavnost, stroškovno mesto in vir sredstev;
– kraj in datum izdaje;
– podpise oseb, pooblaščenih za podpisovanje.
14. člen
Za verodostojnost in pravilnost knjigovodskih listin, ki so podlaga za knjiženje, so odgovorne osebe, ki sodelujejo v materialnem in finančnem poslovanju občine, tako da za poslovni dogodek, naveden v knjigovodski listini, zagotovijo:
– da je skladen z nalogom za izvedbo;
– da je skladen z davčno zakonodajo (pri obračunu davkov in prispevkov);
– da je njegovo ovrednotenje ustrezno, cene in vrednosti pa pravilno vpisane;
– da so morebitne kasnejše spremembe vrednosti (zmanjšanja, povečanja) pravilno ugotovljene;
– da je rok plačila (če knjigovodska listina izraža poslovni dogodek, katerega posledica je rok plačila) skladen z dogovorom;
– da so označeni stroškovno mesto in vir sredstev ter
– da so listini dodani drugi dokumenti, ki dokazujejo njeno verodostojnost.
15. člen
Pred knjiženjem je treba dokazati verodostojnost knjigovodske listine s kontroliranjem.
Knjigovodska listina je pravno veljavna za vpis v računovodske evidence, ko njeno kontrolo s podpisom na njej ali na posebnem nalogu za knjiženje potrdi pristojna oseba in jo predloži računovodstvu. Če listina ni ustrezno potrjena, jo računovodstvo vrne osebi, ki je odgovorna za ugotavljanje njene verodostojnosti.
Če je oseba, odgovorna za sestavljanje, kontroliranje in odobravanje knjigovodskih listin, odsotna, odgovarja za verodostojnost listine oseba, ki jo je za čas svoje odsotnosti pooblastila odgovorna oseba. Pooblastilo mora biti pisno.
Knjigovodske listine je treba oddajati v računovodstvo sproti in se ne smejo zadrževati na krajih, prek katerih se prenašajo.
16. člen
Podatki na knjigovodskih listinah se popravljajo s prečrtavanjem prvotnih podatkov ter z uničevanjem nepravilnih listin in izdajanjem novih. Oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, vnese popravek v vse njene izvode ali vse stare izvode nadomesti z novimi.
Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, ampak se uničijo in se sestavijo nove.
Knjigovodske listine v elektronski obliki se morajo popravljati tako, da se v računalniškem programu obdrži sled popravkov.
Poslovne knjige
17. člen
Poslovne knjige so povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi dogodki v elektronski obliki, s katerimi se zagotavljajo podatki za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkih in drugih prejemkih, odhodkih in drugih izdatkih ter izidu poslovanja.
Knjiženje poslovnih dogodkov na podlagi knjigovodskih listin v poslovne knjige mora biti sprotno, časovno zaporedno, popolno in pravilno.
18. člen
Poslovne knjige se vodijo v računovodstvu občine na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin po načelu dvostavnega knjigovodstva. Uporablja se predpisani enotni kontni načrt.
Poslovne knjige so javne listine.
Poslovne knjige se vodijo v slovenskem jeziku in v domači valuti.
Poslovne knjige se odprejo in zaključijo vsako poslovno leto.
Občina uporablja naslednjo ureditev kontov v glavni knjigi (po šifrah):
– razredi od 0 do 9;
– skupine kontov od 00 do 99;
– podskupine kontov od 000 do 999;
– konti od 0000 do 9999 ter
– podkonti oziroma analitični konti od 000000 do 999999.
19. člen
V poslovne knjige se vnašajo začetna stanja in poslovne spremembe po načelih urejenosti in ažurnosti.
Načelo urejenosti zahteva, da se podatki vnašajo v poslovne knjige hkrati po stvarnem in časovnem zaporedju ter da so popolni in pravilni.
Načelo ažurnosti zahteva, da se podatki evidentirajo v poslovnih knjigah ažurno.
Poslovni dogodki se knjižijo v naslednjih rokih:
– blagajniška knjiga dnevno;
– analitična evidenca kupcev in dobaviteljev do konca tekočega meseca;
– druge knjige najpozneje do konca obračunskega obdobja.
Za ažurnost in urejenost poslovnih knjig odgovarja računovodja.
20. člen
Občina vodi temeljni in pomožne poslovne knjige, določene s tem pravilnikom. Te knjige so obvezne.
Temeljni poslovni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga.
Pomožne poslovne knjige so:
– knjigi prejetih in izdanih računov;
– knjigi terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev;
– knjiga opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev;
– blagajniška knjiga;
– knjiga obračuna plač in drugih prejemkov ter
– druge pomožne knjige in evidence po potrebi.
21. člen
Glavna knjiga in pomožne poslovne knjige se odprejo na začetku poslovnega leta za vse tiste postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki so izkazane v začetni bilanci stanja.
Druge postavke se v poslovnih knjigah odpirajo s prvim poslovnim dogodkom posamezne vrste.
22. člen
V glavni knjigi se knjižijo dogodki po kontih glavne knjige ter po stroškovnih mestih.
Poslovni dogodki se knjižijo v dnevnik po časovnem zaporedju.
Spremembe se lahko knjižijo v poslovne knjige na podlagi knjigovodskih listin posamično (vsak dogodek posebej) ali zbirno (več istovrstnih dogodkov hkrati).
V glavni knjigi in dnevniku glavne knjige se evidentirajo tudi poslovni dogodki, ki sicer sodijo v zunajbilančno evidenco, če temeljijo na verodostojnih knjigovodskih listinah.
23. člen
Poslovne knjige se zaključujejo vsako poslovno leto. Ne zaključuje se knjiga opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, če se obravnava tudi kot register osnovnih sredstev.
Zaključitev temeljnih poslovnih knjig podpišeta župan in računovodja.
Zaključitev pomožnih knjig podpiše računovodja.
Pomožne poslovne knjige se lahko hranijo na računalniških nosilcih. Pri računalniškem obravnavanju podatkov se hrani tudi programska oprema.
V. POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV TER USKLAJEVANJE POSLOVNIH KNJIG
24. člen
V računovodstvu se morajo sproti, najmanj pa enkrat letno uskladiti podatki v glavni knjigi in pomožnih poslovnih knjigah.
25. člen
Občina mora kot dajalka proračunskih sredstev ob koncu poslovnega leta uskladiti terjatve za sredstva, dana v upravljanje, z obveznostmi za sredstva prejeta v upravljanje pravnih oseb, ki financirajo svoje programe in dejavnosti s proračunskimi sredstvi.
26. člen
Občina mora najmanj enkrat letno uskladiti poslovne knjige z dejanskimi stanji sredstev in obveznosti do njihovih virov, ugotovljenimi s popisom. Sklep o izvedbi popisa izda župan.
Popisujejo se:
– sredstva (tudi tista, ki so zunaj sedeža občine in so njena last);
– obveznosti do virov sredstev in
– sredstva, ki so pri občini le začasno (last drugih oseb).
Popisi sredstev in obveznosti do njihovih virov so redni in izredni ter lahko zajamejo vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov (popolni) ali pa le njihov del (delni).
Redni letni popis je popolni popis in se opravi vsako leto po stanju na dan 31. decembra.
Izredni popis se opravi na zahtevo župana ter ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom. Izredni popis je lahko delni.
Popisni primanjkljaji bremenijo osebo, ki dela s sredstvi, razen če zaradi višje sile ni mogla vplivati na nastanek primanjkljaja.
Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov je podrobneje urejen v pravilniku o popisu.
VI. SESTAVLJANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV TER PRIPRAVA LETNEGA POROČILA IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA
27. člen
Občina mora pripraviti:
– zaključni račun svojega proračuna in
– letno poročilo.
Zaključni račun proračuna sestavljajo splošni del, posebni del in obrazložitve.
Letno poročilo sestavljata računovodsko in poslovno poročilo. Pripravi se za obračunsko (poslovno oziroma proračunsko) leto.
Zaključni račun proračuna pripravi računovodska služba.
Računovodsko poročilo pripravi računovodja.
Poslovno poročilo pripravi župan.
Letno poročilo se pripravi po stanju na dan 31. decembra oziroma za obračunsko leto od 1. januarja do 31. decembra.
Letno poročilo se do zadnjega dne v februarju predloži organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov.
28. člen
Računovodsko poročilo obsega računovodske izkaze, priloge k izkazom in pojasnila:
– bilanco stanja s prilogama (stanje in gibanje dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil);
– izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov;
– izkaz finančnih terjatev in naložb;
– izkaz računa financiranja ter
– pojasnila k posameznim izkazom.
29. člen
Pri pripravi pojasnil k posameznim računovodskim izkazom in njihovih prilog se računovodska postavka obravnava glede na:
– vrednotenje,
– nastanek,
– znesek,
– zapadlost,
– odpravo,
– primerjavo s preteklim letom ali več preteklimi leti ter
– delež v skupinah enakih in drugih računovodskih kategorij.
30. člen
Sestavni del poslovnega poročila je poročilo o doseženih ciljih in rezultatih. Pripravi se v skladu z navodilom o zaključnem računu.
Poslovno poročilo pripravi župan občine.
Sestavni del poslovnega poročila je poročilo o izvedbi programov, dejavnosti in projektov ter doseženih ciljih in rezultatih.
31. člen
Pristojna služba za finance do 28. februarja tekočega leta predloži letno poročilo za preteklo leto.
– županu,
– Agenciji za javnopravne evidence in storitve in
– Ministrstvu za finance na njegovo zahtevo.
32. člen
Letno poročilo potrdi občinski svet občine najkasneje do konca meseca maja tekočega leta za preteklo leto.
Računovodske izkaze in pojasnila ter poslovno poročilo podpišeta župan in računovodja.
Premoženjska bilanca
33. člen
Pri pripravi premoženjske bilance občine se upoštevajo pravila in roki, ki jih določa pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin.
VII. PRIPRAVA PRORAČUNA IN FINANČNIH NAČRTOV
34. člen
Proračun sprejme občinski svet za leto, ki je enako koledarskemu.
Proračun sprejme občinski svet pred začetkom leta, na katero se nanaša.
35. člen
Za finance pristojen organ občinske uprave posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo občinskega proračuna po prejemu temeljnih ekonomskih izhodišč in predpostavk za pripravo predloga državnega proračuna.
VIII. VREDNOTENJE IN IZKAZOVANJE RAČUNOVODSKIH KATEGORIJ
1. Vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij v bilanci stanja
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne aktivne časovne razmejitve
36. člen
Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema za opravljanje dejavnosti, druga oprema in biološka sredstva. Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, tudi če so pridobljena skupaj, razen etažne lastnine.
Nepremičnine, dane v poslovni najem, se obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva.
Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom, so izkazana v skupini, ki ji pripadajo.
Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se izkazuje kot drobni inventar.
Stvari drobnega inventarja (pisarniški pripomočki, okrasni predmeti, drobno orodje, ločljiva embalaža in podobno), katerih posamične vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo 500 evrov, se razporedijo med material.
37. člen
Neopredmetena sredstva so dolgoročno odloženi stroški razvijanja, dolgoročne premoženjske pravice, usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva in druga neopredmetena sredstva.
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so vnaprej vračunane najemnine in drugi dolgoročno odloženi stroški.
38. člen
Opredmetena osnovna sredstva se v začetku ovrednotijo po nabavni vrednosti.
V nabavno vrednost se vštevajo
– nakupna cena po dobaviteljevem računu (z upoštevanjem popustov);
– uvozne in nevračljive nakupne dajatve (DDV, ki se ne povrne);
– vsi odvisni stroški, povezani z nabavo in usposobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva ter
– stroški priprave zemljišča (odstranitve obstoječih objektov, naprav, nasadov, zemlje ter izkopa, poravnavanja, nasipavanja in podobni).
V nabavno vrednost se ne vštevajo:
– stroški posojil v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva;
– začetna ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi;
– stroški preizkušanja delovanja opredmetenega osnovnega sredstva ter
– predvideni stroški rednih pregledov in popravil opredmetenih osnovnih sredstev, ki se ne obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
Nabavna vrednost se ne razporedi na sestavne dele.
Za znesek izvirne nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se oblikuje vir sredstev ob pridobitvi takega sredstva, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti in knjigovodsko vrednost prodanih ali drugače odtujenih osnovnih sredstev.
39. člen
Neopredmetena sredstva se v začetku vrednotijo po nabavni vrednosti.
V nabavno vrednost se vštevajo:
– nakupna cena po dobaviteljevem računu (z upoštevanjem popustov);
– uvozne in nevračljive nakupne dajatve (DDV, ki se ne povrne) ter
– neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za nameravano uporabo.
40. člen
Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, za katere ni dokumentacije o stroških pridobitve ali je nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki o primerljivih enakih ali podobnih sredstvih, ki so last ustanovitelja uporabnika enotnega kontnega načrta. Do pridobitve ocenjene vrednosti se lahko vrednotijo po ceni 1 evro.
41. člen
Za pravilno razvrstitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev v knjigovodske evidence je odgovorna oseba, ki vodi knjigo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
Ob nabavi opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega sredstva mora oseba, ki vodi knjigo osnovnih sredstev občine, določiti stopnjo odpisa v skladu s pravilnikom o odpisu.
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se v poslovnih knjigah vodijo tako, da se izkazujejo posebej nabavna vrednost in posebej popravki vrednosti. Popravek vrednosti je vsa vrednost odpisa.
42. člen
Redni odpis je oblikovanje popravkov vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev v poslovnih knjigah za znesek amortizacije, obračunane po letnem obračunu v skladu s pravilnikom o odpisu. Pri amortiziranju se upoštevajo:
– metoda enakomernega časovnega amortiziranja, razen pri drobnem inventarju, ki se odpiše v celoti ob nabavi;
– amortizacijska osnova, to je nabavna vrednost, popravljena pri prevrednotenju opredmetenega osnovnega sredstva;
– začetek amortizacije prvi dan naslednjega meseca po tistem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, ter
– stopnje, določene v pravilniku o odpisu.
Amortizacija se pokriva v breme obveznosti do virov sredstev.
Usredstveni stroški naložb v tuja osnovna sredstva (vlaganja v tuja osnovna sredstva) se amortizirajo v dobi pravne pravice.
43. člen
Kasneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom,
– povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi;
– zmanjšujejo popravek nabavne vrednosti, če se podaljša doba koristnosti ter
– povečujejo nabavno vrednost, če so stroški po prejšnji alineji večji od popravka vrednosti, ki ga zmanjšujejo.
44. člen
Na koncu leta se lahko opredmetena osnovna sredstva prevrednotijo v skladu s 13. členom Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava.
45. člen
Izredni odpis osnovnih sredstev se opravi zaradi:
– odtujitve;
– trajne izločitve iz uporabe ter
– prevrednotenja zaradi oslabitve.
Izredni odpis, nastal pri odtujitvi, se izkaže tako, da se zmanjša obveznost do vira sredstev.
46. člen
Izredni odpis neopredmetenih osnovnih sredstev se opravi:
– ob odtujitvi neopredmetenega sredstva, ko se odpravi in izbriše iz knjigovodskega razvida;
– če se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske koristi.
47. člen
Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega sredstva, pa tudi stroški investicijskega vzdrževanja in obnov se priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, v katerem so plačani.
Zneski kupnine ali odškodnine za odtujena ali uničena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se priznajo kot kapitalski prihodki v obračunskem obdobju, v katerem so prejeti.
Denarna sredstva
48. člen
Denarno sredstvo se pri začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.
Denarna sredstva v tuji valuti se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v vrednosti domače valute, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije (po referenčnih tečajih Evropske centralne banke – ECB). Za razliko, nastalo zaradi uskladitve, se izkaže povečanje ali zmanjšanje obveznosti do virov sredstev.
Denarna sredstva so lahko v obliki gotovine in denarnih sredstev na računu.
49. člen
Občina ima podračun enotnega zakladniškega računa pri Upravi za javna plačila. Številka računa je 01275-0100014366.
Terjatve
50. člen
Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin.
Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno:
– povečajo (dodatna terjatev);
– zmanjšajo za poplačila ter
– zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se ugotovi, da ni poravnan in iz tehtnih razlogov tudi ni pričakovati, da bi bil poravnan (zaradi odpisa terjatev, neizterljivosti, zastaranja in podobnega).
Terjatve se izkazujejo v poslovnih knjigah v skladu s kontnim načrtom, in sicer:
– kot dolgoročne in kratkoročne;
– posebej tiste do uporabnikov enotnega kontnega načrta;
– ločeno tiste do kupcev, zaposlenih, financerjev in drugih v zvezi s posameznimi vrstami prihodkov (davčnimi, nedavčnimi, kapitalskimi, transfernimi in drugimi) ter
– kot sporne in dvomljive terjatve na posebnih analitičnih kontih
51. člen
Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi dolgoročnih terjatev se obravnavajo kot samostojne terjatve. Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi kratkoročnih terjatev se obravnavajo kot samostojne terjatve ali kot povečanje kratkoročnih terjatev. Priznajo se kot prihodek ob unovčenju.
Dogovorjene spremembe vrednosti dolgoročnih terjatev povečujejo oziroma zmanjšujejo vrednosti teh terjatev in stanje obveznosti do njihovih virov, dogovorjene spremembe vrednosti kratkoročnih terjatev pa se obravnavajo kot obrestovanje in se kot prihodek ali odhodek priznajo ob unovčenju.
Vrednosti dolgoročnih in kratkoročnih terjatev se ne popravljajo, odpisi terjatev pa zmanjšujejo obveznosti do virov teh sredstev.
Dolgoročne terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije (po referenčnih tečajih ECB).
Finančne naložbe
52. člen
Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v skupino za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Izmerijo se po nabavni vrednosti, ki je nakupna vrednost, povečana za stroške posla.
Za znesek nabavne vrednosti finančne naložbe se izkaže obveznost do lastnih virov sredstev.
Finančne naložbe se izkazujejo po načelu denarnega toka kot izdatki (oziroma ob vračilu kot prejemki), razen naložb začasno prostih denarnih sredstev.
53. člen
Finančne naložbe se izkazujejo v poslovnih knjigah v skladu s kontnim načrtom, in sicer:
– kot dolgoročne in kratkoročne;
– posebej tiste v razmerjih med uporabniki proračuna ter
– ločeno v državi in tujini.
54. člen
Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb se obravnavajo kot samostojne terjatve. Pri kratkoročnih finančnih naložbah pa povečujejo njihove zneske ali se izkazujejo kot samostojne terjatve.
Oslabitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb se ne opravljajo, odpisi naložb pa zmanjšujejo ustrezne obveznosti do virov sredstev.
Zaloge
55. člen
Količinska enota zaloge materiala in blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne cene, povečane za dajatve in druge neposredne stroške ter zmanjšane za dobljene popuste.
Odhodki za material in blago se priznajo kot odhodki v obdobju, ko so bili plačani.
56. člen
Drobni inventar z življenjsko dobo do enega leta se ne vodi na zalogi. Takoj po nakupu se da v uporabo in bremeni odhodke po nabavni vrednosti.
57. člen
Zaloge se vrednotijo po izbrani metodi, določeni v skladu z računovodskimi standardi. Predvidena je metoda vrednotenja zalog LIFO, ker upošteva zadnjo ceno materiala oziroma blaga.
Obveznosti
58. člen
Obveznosti se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku.
Kasneje se obveznosti:
– povečujejo skladno z dogovori z upniki;
– povečujejo s pripisanimi donosi;
– zmanjšujejo za odplačane zneske ter
– zmanjšujejo za drugačne, z upniki dogovorjene poravnave.
59. člen
Zadolževanje in odplačevanje dolgov se izkazuje kot prejemki in izdatki v posebni skupini kontov.
Kratkoročno zadolževanje in odplačevanje kratkoročnih dolgov tekočega leta se izkazuje samo v skupini kontov kratkoročnega zadolževanja. Dolgoročno zadolževanje se izkazuje v skupini kontov zadolževanja, odplačevanje dolgoročnih dolgov pa v skupini kontov odplačevanje dolgov.
Finančni najem in blagovni krediti se evidentirajo samo na kontih stanja.
Finančni dolgovi se razčlenijo po vrstah kreditodajalcev.
60. člen
Obveznosti se izkazujejo v poslovnih knjigah v skladu z enotnim kontnim načrtom, in sicer:
– kot dolgoročne in kratkoročne;
– posebej tiste do uporabnikov enotnega kontnega načrta ter
– ločeno tiste do dobaviteljev, do zaposlenih, do financerjev in do drugih v zvezi z davčnimi, nedavčnimi, kapitalskimi in drugimi odhodki.
61. člen
Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti se obravnavajo kot samostojna obveznost, pri kratkoročnih obveznostih pa se lahko obravnavajo kot samostojna obveznost ali pa povečujejo kratkoročno obveznost.
Sprememba vrednosti dolgoročnih obveznosti poveča ali zmanjša vrednost teh obveznosti in stanje lastnih virov sredstev. Sprememba vrednosti kratkoročnih obveznosti se obravnava kot obrestovanje.
Obračunane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti se priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju.
Obresti, zaračunane na podlagi prejetih blagovnih kreditov, in zamudne obresti, zaračunane zaradi nepravočasnega plačila poslovnih obveznosti, se obravnavajo kot odhodek tiste vrste, na katerega se nanašajo.
Odpis obveznosti se izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov oziroma kot povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev.
Kratkoročne časovne razmejitve
62. člen
Za aktivne časovne razmejitve se štejejo:
– kratkoročno odloženi stroški ali odhodki ter
– predhodno nezaračunani prihodki.
V poslovnih knjigah se izkazujejo ločeno in se razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
Za pasivne kratkoročne časovne razmejitve se štejejo:
– vnaprej vračunani odhodki ter
– kratkoročno odloženi prihodki.
V poslovnih knjigah se izkazujejo ločeno in se razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
Neplačani prihodki in neplačani odhodki
63. člen
Zneski prihodkov in odhodkov se od nastanka poslovnega dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev za njihovo pripoznanje po načelu denarnega toka (plačane realizacije) izkazujejo kot posebna postavka časovnih razmejitev, in sicer kot neplačani prihodki in neplačani odhodki.
Splošni sklad
64. člen
Splošni sklad izkazuje znesek lastnih virov sredstev. V njegovem okviru se ločeno izkazujejo:
– sklad za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva;
– sklad za finančne naložbe;
– sklad za unovčena poroštva;
– sklad za terjatve za sredstva, dana v upravljanje;
– sklad za namensko premoženje, preneseno javnim skladom in drugim pravnim osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti;
– splošni sklad za posebne namene ter
– splošni sklad za drugo.
V okviru splošnega sklada za drugo se evidentirajo presežki prihodkov nad odhodki iz izkaza prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov in tudi presežki odhodkov nad prihodki.
65. člen
Splošni sklad se ne prevrednotuje.
Rezervni sklad
66. člen
Rezervni sklad se oblikuje v breme ustreznih odhodkov.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
67. člen
Na kontih dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev se izkazujejo prihodki, ki še niso bili plačani in za katere je nastala terjatev v okviru dolgoročnih poslovnih obveznosti.
Zunajbilančna evidenca
68. člen
V zunajbilančni evidenci so zajeti poslovni dogodki, ki ob nastanku še nimajo narave bilančnih postavk.
V tej evidenci se izkazujejo:
– prejete in dane garancije;
– prejete in dane menice in druga zavarovanja;
– prejete in dane hipoteke;
– najeta in izposojena sredstva ter
– drugo.
2. Vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij v izkazu prihodkov in odhodkov ter prejemkov in izdatkov
Prihodki
69. člen
Prihodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se prihodek prizna, ko sta izpolnjena dva pogoja:
– poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodka, je dejansko nastal;
– prišlo je do vplačila denarja oziroma njegovega ustreznika.
Prihodki se razčlenjujejo v skladu z enotnim kontnim načrtom na: davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
70. člen
Vračila do zadnjega dne obračunskega obdobja vplačanih sredstev, ki se nanašajo na že poravnane terjatve, priznane kot prihodki oziroma prejemki tekočega leta, zmanjšujejo prihodke oziroma prejemke tekočega leta.
Vračila v preteklih letih preveč vplačanih ali napačno vplačanih prihodkov se v tekočem letu izkazujejo v breme posameznih vrst prihodkov, na katere se nanašajo.
Med drugimi izrednimi nedavčnimi prihodki se izkazujejo tudi vračila preveč ali napačno izkazanih odhodkov, ki so bili izplačani v preteklih letih.
Vplačane varščine se ob nakazilu denarnih sredstev možnih kupcev ne evidentirajo med prihodki, temveč sodijo med kratkoročne obveznosti za prejete varščine.
Odhodki
71. člen
Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se odhodek prizna, ko sta izpolnjena dva pogoja:
– poslovni dogodek, ki povzroči izkazovanje odhodka, je dejansko nastal;
– prišlo je do izplačila denarja oziroma njegovega ustreznika.
Odhodki se razčlenjujejo v skladu z enotnim kontnim načrtom na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferov, investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov.
72. člen
Odhodki se prikazujejo po stroškovnih mestih in po stroškovnih nosilcih pri čemer se kot stroškovno mesto šteje proračunska postavka, kot stroškovni nosilec pa proračunski uporabnik (občinski svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava in krajevne skupnosti). Po potrebi se odhodki evidentirajo na analitičnih kontih, ki so določeni v skladu s potrebami občine, na osnovi enotnega kontnega načrta.
73. člen
Vračila sredstev, že izplačanih do zadnjega dne obračunskega obdobja, ki se nanašajo na že poravnane obveznosti, priznane kot odhodki oziroma izdatki tekočega leta, zmanjšujejo odhodke oziroma izdatke tekočega leta in se evidentirajo v dobro posameznih vrst odhodkov.
Vračila v preteklih letih preveč ali napačno izplačanih odhodkov se izkazujejo v tekočem letu kot drugi izredni nedavčni prihodki.
Prejemki in izdatki
74. člen
Prejemki in izdatki se nanašajo na finančne naložbe in najemanje posojil.
Prejemki, ki se nanašajo na finančne naložbe, so prejeta vračila danih posojil, prejemki iz prodaje kapitalskih deležev in kupnine iz naslova privatizacije.
Izdatki, ki se nanašajo na finančne naložbe, so dana posojila, povečanja kapitalskih deležev in naložb, poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije ter povečanja namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti.
Ugotovitev poslovnega izida
75. člen
Na kontih ugotavljanja poslovnega izida se knjižijo:
– preneseni prihodki in odhodki iz izkaza prihodkov in odhodkov;
– preneseni prejemki in izdatki iz izkaza računa finančnih terjatev in naložb, razen zneska prejetih obresti za sredstva rezervnega sklada oziroma drugih proračunskih skladov, ki neposredno povečujejo rezervni sklad oziroma druge proračunske sklade ter
– preneseni prejemki in izdatki iz izkaza računa financiranja.
Ugotovljeni poslovni izid se prenese med obveznosti do lastnega vira sredstev.
IX. RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE IN INFORMIRANJE
76. člen
Računovodske analize pripravlja računovodstvo.
Metode analiziranja so:
– vodoravna analiza računovodskih izkazov in posameznih računovodskih postavk z izračunavanjem indeksov (primerjava z enako kategorijo v drugem obdobju);
– navpična analiza računovodskih izkazov in posameznih računovodskih postavk z izračunavanjem deležev (izračun deležev v celoti);
– primerjava s preteklimi in načrtovanimi računovodskimi postavkami z izračunavanjem indeksov;
– primerjava z drugimi občinami;
– izračunavanje kazalnikov;
– izračunavanje odmikov od načrtovanega ter
– pojasnjevanje posameznih številčnih podatkov.
77. člen
Računovodsko informiranje obsega sporočanje informacij, ki so bile pripravljene po pravilih za zunanje informiranje ali s pomočjo računovodskega analiziranja za notranje informiranje.
Za pravočasno in kakovostno zunanje in notranje informiranje je odgovoren župan.
Priprava podatkov za zunanje in notranje informiranje je naloga računovodje. Ta je odgovoren tudi za pravočasnost in pravilnost teh podatkov.
Računovodsko informiranje se izvaja pisno, tudi na računalniškem zaslonu, ali z ustnim poročanjem.
78. člen
Računovodja je dolžan za posamezna obdobja zagotavljati naslednje informacije:
– računovodske izkaze in pojasnila k izkazom za občino kot celoto,
– stanje odprtih terjatev in obveznosti,
– bruto bilanca (usklajevanje analitičnih evidenc s sintetično),
– izpise glavne knjige: kontne kartice (po proračunskih postavkah, stroškovnih mestih, za določena obdobja),
– preglede podatkov o prihodkih in odhodkih po stroškovnih mestih in virih financiranja (tudi kumulativno),
– uresničevanje finančnega načrta in investicijskega načrta (tudi kumulativno),
– povzetke po različnih zahtevanih kriterijih,
– uresničevanje likvidnostnega načrta,
– stanje denarnih sredstev,
– stanje zadolženosti.
X. RAČUNOVODSKO KONTROLIRANJE IN NOTRANJE REVIDIRANJE
79. člen
Računovodska kontrola zajema ugotavljanje pravilnosti in odpravljanje nepravilnosti v vseh delih računovodstva ter v povezavi z izvrševanjem proračuna in upravljanjem njegovih sredstev.
Računovodska kontrola podatkov obsega preverjanje pravilnosti računovodskih podatkov in odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti.
Z računovodskim kontroliranjem se preverja uskladitev prometa in stanj med pomožnimi knjigami, analitičnimi evidencami in glavno knjigo.
Računovodska kontrola spremlja tudi odgovornost tistih, ki so jim zaupana sredstva, njihovo varovanje pred krajo, izgubami in neučinkovito porabo.
Računovodsko kontroliranje podatkov opravljajo vsi delavci, zaposleni v računovodstvu, ki spremljajo knjigovodske listine, vodijo pomožne knjige, analitične evidence in temeljne knjige ter sporočajo računovodske informacije. Vsak delavec odgovarja za svoje področje dela. Podpis odgovorne osebe na knjigovodski listini je zagotovilo, da je bila kontrola opravljena.
80. člen
Občina nima svojega notranjega revizorja. Naloge notranjega revizorja so zaupane zunanjim izvajalcem.
Razmerja med občino in revizijsko družbo se uredijo s pogodbo o notranjem revidiranju.
Notranji revizor mora biti pri svojem delu samostojen in neodvisen. Predvsem mora biti samostojen pri pripravljanju predlogov revizijskih načrtov, izbiri revizijskih metod, poročanju, dajanju priporočil in spremljanju njihovega izvajanja. Pri opravljanju revizij mora imeti prost dostop do prostorov, dokumentov in oseb, povezanih z revizijo.
81. člen
Notranji revizor mora imeti naziv državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor.
82. člen
Ko notranji revizor opravi notranjo revizijo, mora pripraviti pisno poročilo, v katerem pojasni posamezna področja revidiranja, uporabljene metode in ugotovljene napake ter oblikuje predloge za odpravljanje napak.
83. člen
Notranji revizor opravlja notranji nadzor nad:
– računovodskimi izkazi;
– smotrnostjo poslovanja ter
– zakonitostjo poslovanja.
Notranji revizor mora pripraviti izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ.
XI. HRAMBA KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, LETNIH POROČIL IN DRUGE RAČUNOVODSKE DOKUMENTACIJE
84. člen
Knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo v skladu s predpisi, najmanj pa:
Trajno:
– letni računovodski izkazi (letno poročilo);
– končni obračuni plač zaposlenih (pogodbe o zaposlitvi, rekapitulacije plač po zaposlenih, podatki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje);
– izplačilni listi za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač;
– finančni in investicijski načrti;
– pogodbe za nabavo opredmetenih OS in neopredmetenih sredstev (oziroma do izteka uporabe in izločitve iz uporabe);
– odločbe upravnih in sodnih organov;
– revizijska poročila ter
– zapisniki o uničenju računovodske dokumentacije.
10 let:
– glavna knjiga in dnevnik ter
– listine, ki dokazujejo davčne obveznosti in terjatve (izdani in prejeti računi s prilogami, obračuni davkov in podobno).
5 let:
– knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži (izdani in prejeti računi s prilogami, obračuni, temeljnice, potni nalogi, blagajniške vplačilnice in izplačilnice, izpiski stanja računov in podobno) ter
– pomožne knjige.
3 leta:
– knjigovodske listine plačilnega prometa (plačilni nalogi).
2 leti pa:
– pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine (popisni listi, pomožni obračuni).
Knjigovodske listine in poslovne knjige se do oddaje letnega poročila hranijo v priročnih arhivih računovodstva, po tem roku pa v arhivu občine.
85. člen
Za urejeno priročno arhiviranje knjigovodskih listin in shranjevanje podatkov v poslovnih knjigah je odgovorna oseba, ki dela s temi listinami in knjigami.
Podatki v elektronski obliki se dnevno shranjujejo na najmanj dva računalniška medija za shranjevanje podatkov, ki sta med seboj ločena.
Računovodja je odgovoren za urejeno arhiviranje knjigovodskih listin in poslovnih knjig v arhivu občine.
Knjigovodske listine in poslovne knjige se izločajo iz arhiva na predlog računovodje. Računovodska dokumentacija se komisijsko izloči iz hrambe in uniči.
Komisija, ki izloča računovodsko dokumentacijo iz hrambe, šteje 3 člane. Imenuje jo župan.
O izločitvi in uničenju dokumentacije komisija sestavi zapisnik.
V zapisniku je treba navesti, katera dokumentacija je bila izločena, datum njenega izvora in način uničenja.
86. člen
Občina hrani knjigovodske listine in poslovne knjige v papirni in elektronski obliki.
V papirni obliki se shranjujeta dnevnik in glavna knjiga, ki se natisneta najmanj enkrat letno, ob koncu poslovnega leta.
Pomožne knjige se lahko shranjujejo samo v elektronski obliki.
Med poslovnim letom se knjigovodske listine odlagajo v registratorje, ki se ob arhiviranju označijo z imenom, vrsto knjigovodskih listin, zaporednimi številkami listin (od … do) in obdobjem oziroma letom, na katero se nanašajo.
Vso računovodsko dokumentacijo je treba hraniti tako, da se ne poškoduje in da do nje nimajo dostopa nepooblaščene osebe. Način hrambe računovodske dokumentacije mora zagotoviti hiter dostop do posameznih podatkov in informacij.
XII. FINANČNO POSLOVANJE
87. člen
Finančno poslovanje se opravlja v skladu s predpisi in s splošnimi načeli finančnega poslovanja.
Gotovinsko poslovanje
88. člen
Gotovinsko poslovanje se opravlja le v primerih, ko je to ekonomsko upravičeno ter potrebno zaradi uporabnikov storitev ali kupcev blaga in proizvodov.
Gotovinsko poslovanje se opravlja v glavni blagajni in pomožnih blagajnah.
Blagajniško poslovanje je urejeno s posebnim pravilnikom.
89. člen
Blagajniško poslovanje obsega:
– dvigovanje gotovine s podračuna EZR oziroma ničelnega računa;
– vplačila in izplačila gotovine v blagajno in iz nje;
– polaganje prejete gotovine na podarčun EZR;
– izdajanje knjigovodskih listin za vplačila in izplačila gotovine;
– vodenje poslovnih knjig in evidenc;
– računalniške programe za blagajniško poslovanje;
– hranjenje knjigovodskih listin, poslovnih knjig in evidenc;
– varovanje gotovine v blagajni in prenosov gotovine;
– določanje blagajniškega maksimuma;
– nadzor in popisovanje blagajne;
– odgovornost blagajnika ter
– odgovornost računovodje in župana.
Brezgotovinsko poslovanje
90. člen
Občina plačuje s podračuna EZR in prejema denarna sredstva na podračun EZR.
Občina opravlja plačilni promet elektronsko. V ta namen imajo osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje plačilnih nalogov, šifre elektronskega podpisa.
Elektronski plačilni nalog podpisuje ena oseba.
Izpiski s podračuna EZR se prejemajo po elektronski pošti.
Nalaganje prostih denarnih sredstev in pridobivanje finančnih naložb
91. člen
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja računovodja. Občina nalaga prosta denarna sredstva v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načel varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan.
Predlog za nalaganje prostih denarnih sredstev v zakladnico in banke pripravi računovodja, odobri pa župan.
92. člen
Upravljanje finančnega premoženja se izvaja v skladu z ZJF.
Zadolževanje
93. člen
Občina se lahko zadolžuje v obsegu in pod pogoji, ki jih določa ZJF.
XIII. KONČNE DOLOČBE
94. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-2-0002/2008-1
Miren, dne 28. oktobra 2008
Župan
Občine Miren - Kostnjevica
Zlatko-Martin Marušič l.r.
