Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB2, 76/08), 3. točke 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 3. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št 136/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 … 23/07) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 20. redni seji dne 29. 10. 2008 sprejel

S tem odlokom se poleg ukrepov, ki jih predpisuje državna zakonodaja, določajo pravila in ukrepi za varovanje javnega reda v Občini Ravne na Koroškem, za varstvo ljudi, javnega premoženja in okolja, s katerimi se zagotavlja nemoten potek dela in življenja občanov ter drugih prebivalcev na območju Občine Ravne na Koroškem.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Javne površine so:
– javne prometne površine,
– javne zelene površine,
– okolice javnih institucij in zavodov.
– Upravljavec je subjekt, ki ga za upravljanje določi lastnik. V primeru, da lastnik upravljavca ne določi, se šteje za upravljavca lastnik sam.

Občani ter druge fizične in pravne osebe, ki se nahajajo na območju Občine Ravne na Koroškem, so dolžni spoštovati javni red ter ravnati tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku.

Zaradi varovanja javnega reda je prepovedano:
1. motiti ali ovirati oziroma ogrožati organizirane sprevode, javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve,
2. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov zoper njihovo voljo ali nadlegovati občane s prodajo predmetov brez akviziterskega pooblastila,
3. postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na javnih površinah, ki temu niso namenjene ali na zasebnih površinah brez dovoljenja lastnika,
4. prenočevati na javnih površinah in v javnih prostorih,
5. točiti in piti alkoholne pijače na javnih krajih in zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač,
6. vstopati brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na javne površine, kjer je vstop prepovedan in je prepoved vidno označena,
7. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, žive meje, poštne nabiralnike, klopi, ograje, posode za odpadke, stojala za kolesa in druge naprave ali predmete za splošno rabo,
8. imeti živali, ki s svojim oglašanjem ali kako drugače motijo okolico ter puščati hišne in rejne živali brez nadzora na javnih površinah.

Ob nedeljah in praznikih je v strnjenih stanovanjskih naseljih prepovedana uporaba kosilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje ter izvajanje drugih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa. Te omejitve ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del.

Javni shodi in javne prireditve v občini potekajo v skladu z določili Zakona o javnih zbiranjih.
Za vzdrževanje reda na javnem shodu ali javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator.
Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda, je dolžna:
1. poskrbeti za red, čistočo in za varnost na prireditvenem prostoru,
2. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu,
3. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane,
4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v potrdilu o priglasitvi prireditve,
5. po končani prireditvi prostor očistiti in vzpostaviti stanje, kot je bilo pred prireditvijo,
6. zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz odločbe o dovolitvi prireditve ali potrdila o priglasitvi javnega shoda oziroma javne prireditve.

V primerih kršenja reda pred gostinskim lokalom v času obratovanja lokala je lastnik lokala ali druga odgovorna oseba, ki jo določi lastnik, dolžna takoj obvestiti policijo ali občinsko redarstvo.

Zaradi zagotavljanja varstva javnega premoženja so prepovedana dejanja, opustitve in dopustitve, s katerimi se ogroža ali poškoduje premoženja občine, ožje lokalne skupnosti ali premoženje javnega dobra.

Zaradi zagotavljanja varstva ljudi je prepovedano:
1. opremljati ograje ob javnih cestah in poteh z bodečo žico ali drugimi nevarnimi predmeti,
2. imeti ob javnih cestah nasipe, ograje, žive meje, drevesa ali druge rastline in predmete v stanju, da ovirajo ali ogrožajo prometno varnost oziroma posegajo v cestno telo,
3. na kakršenkoli način brez dovoljenja občinskega organa ovirati prosto pot in promet na pločnikih in drugih prometnih površinah,
4. brez dovoljenja občinskega organa odlagati predmete ali material na javne površine ali druge objekte za splošno rabo,
5. spodkopavati ali kakorkoli poškodovati javne površine oziroma z zemeljskimi deli povzročati nevarnost zemeljskih plazov,
6. prislanjati predmete ali stvari na stene ali okna javnih zgradb ali na druga mesta, kjer se s prislanjanjem lahko povzroči škoda, ovira promet vozil ali prehod pešcev,
7. pri čiščenju snega s pločnikov ali z dvorišč metati sneg na vozišča ali metati sneg iz vozišč in dvorišč na pločnike in kolesarske steze,
8. iztepati, izlivati ali metati z balkonov in oken karkoli, kar ogroža varnost ljudi.

Zaradi zagotavljanja varstva ljudi in javnega premoženja morajo lastniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov:
1. odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi na javnih površinah,
2. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost,
3. odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, plodove in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in s tem ogrožajo varnost mimoidočih,
4. skrbeti, da so na objektih, ki mejijo na javne površine nameščeni in vzdrževani strešni žlebovi in odtoki meteornih vod, ob prometnih površinah pa tudi snegobrani,
5. sproti odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov na objektih, ki mejijo na javne površine.

Zaradi zagotavljanja varstva okolja je prepovedano:
1. sežigati komunalne in druge nevarne odpadke (gume, odpadno olje, tekstilne odpadke, umetne mase …),
2. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, spuščati odplake, fekalije ali gnojnico v potoke, v opuščene vodnjake, cestne jarke ali na območja objektov za oskrbo s pitno vodo,
3. kuriti na prostem, kadar pooblaščeni organi javno objavijo povečano ali zelo veliko požarno ogroženost,
4. metati, puščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje ali na površine, ki niso za to določene,
5. onesnaževati površine z olji, naftnimi derivati, kemičnimi in nevarnimi snovmi ali s komunalno odpadno vodo,
6. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v stanovanjskih soseskah več kot tri minute,
7. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je trošenje za ta namen omejeno,
8. prati motorna vozila, delovne stroje in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov,
9. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročajo njihovo zamašitev,
10. prati in popravljati vozila na javnih površinah,
11. kopati živali na javnih kopališčih,
12. rediti vzrejne živali v urbanih naseljih,
13. nestrokovno uporabljati fitofarmacevtska sredstva in ravnati z njimi tako, da škodujejo okolju.

Skrbniki in vodniki psov in drugih domačih živali morajo z vseh površin, ki niso v lasti lastnika živali, sproti odstranjevati njihove iztrebke. V urbanem okolju so dolžni uporabljati označene smetnjake in prostore, ki so namenjeni za živalske iztrebke.
Skrbniki živali so v strnjenih stanovanjskih naseljih dolžni zagotoviti, da živali s svojim oglašanjem ne motijo ostalih prebivalcev v soseski. Skrbnik je dolžan motečo žival zapreti v zanjo primeren zaprt prostor.

Živali ni dovoljeno voditi na:
– otroška in športna igrišča,
– zelenice v bližini vzgojno-varstvenih ustanov,
– površine, ki so označene z oznakami o prepovedi vodenja živali.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni organ občinske uprave v okviru zakonsko določenih pooblastil in pristojnosti.

Lokacije, ki so na območju Občine Ravne na Koroškem posebej izpostavljene kršitvam javnega reda, lahko občina opremi z napravami za elektronski nadzor.

Z globo 40,00 € se kaznuje posameznika, ki ravna v nasprotju z določili 3. ali 4. točke 4. člena, 7. točke 9. člena, 5.–10. točke 11. člena ter 12. ali 13. člena tega odloka.
Z globo 100,00 € se kaznuje posameznika, ki ravna v nasprotju z določili 1., 2., 5., 6. ali 8. točke 4. člena, 5. člena, 7. člena, 9. člena (razen 7. točke), 10. člena, 1., 2., 3., 4. ter 11., 12. ali 13. točke 11. člena tega odloka.
Z globo 250,00 € se kaznuje za prekršek posameznika, ki ravna v nasprotju z določili 7. točke 4. člena ali določili 6. člena tega odloka.

Z globo 600,00 € se kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti ravna v nasprotju z določili 2., 5. ali 8. točke 4. člena, 5. člena, 6. člena, 7. člena, 1.–5. točke 9. člena ter 10. ali 11. člena tega odloka. Z globo 250,00 € se za storjene prekrške, navedene v prejšnjem stavku, kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe.

Z globo 250,00 € se kaznuje posameznika, z globo 1.200,00 € pa pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ki ne upošteva odrejenega zakonitega ukrepa pristojnega nadzornega organa po tem odloku. Z globo 500,00 € se za neupoštevanje ukrepa iz prejšnjega stavka kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o javnem redu in miru v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 7/86).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.