Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZP Načrt), in 3. in 17. člena Zakona o prekrških (3/07 – UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.), 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 107/06, popr. 112/06), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 59/08), je Občinski svet Občine Semič na 15. seji dne 16. 10. 2008 sprejel

Odlok določa pogoje in način o odvajanju odpadne in padavinske vode, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih ter odvajanju padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija), s katerim upravlja in gospodari organizacija, določena v Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 59/08) ter obveznosti in pravice te organizacije (v nadaljevanju: upravljavec) in uporabnikov teh objektov in naprav.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode. Pri projektiranju in gradnji nove javne kanalizacije se izvede ločeni sistem fekalne in meteorne kanalizacije.

Upravljavec sprejme v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode in o nadzoru nad gradnjo javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter nadzor s strani upravljavca pri gradnji kanalizacije.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija.
Kanalizacijski priključek je spojna cev, ki povezuje interno kanalizacijo z javnim kanalizacijskim omrežjem.
Interna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje uporabnika, ki služi za odvod odpadnih voda iz stavbe in zemljišča in je priključena na kanalizacijski priključek.
Okvare na interni kanalizaciji in kanalizacijskem priključku odpravlja uporabnik na svoje stroške, kolikor okvare na zahtevo upravljavca ne odpravi v desetih dneh, lahko to izvede upravljavec javne kanalizacije na njegove stroške.

Objekti in naprave upravljavca so:
1. Sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave, razbremenilniki, jaški ipd.,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij).
2. Primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih) in pripadajoči objekti ter naprave (razbremenilniki, jaški ipd.)
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naselij).
3. Magistralno omrežje in naprave:
Magistralno omrežje in naprave zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali nadregijskega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave.

Kjer se gradi javna kanalizacija je lastnik objekta dolžan sočasno izvesti priključitev in uporabiti javno kanalizacijo.
Lastniki objektov, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo, pa so za to podani vsi pogoji, so se dolžni priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Upravljavec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.

Ko priključitev ni možna, mora upravljavec pisno v roku za soglasje o tem obvestiti uporabnika.

Upravljavec izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– vlogi za priključitev.
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektno rešitvijo za priključitev na javni vodovod,
– dokazilo o pravici graditi na parcelah, po katerih bo potekal priključek;
b) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje,
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča,
– dokazilo o pravici graditi na parcelah, po katerih bo potekal priključek;
c) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o dovolitvi postavitve začasnega objekta,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja b) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej. En objekt ima lahko tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljavec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede samo upravljavec ali za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljavca.
Izvajalec je dolžan vsa dela na javni kanalizaciji in izvedbo priključkov priglasiti upravljavcu 7 dni pred pričetkom del.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projektno dokumentacijo, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. vsi merilci morajo biti žigosani skladno s predpisi Slovenskega inštituta za standardizacijo,
3. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
4. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev),
5. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika.

Odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih uporabniku javne kanalizacije. Uporabniki javne kanalizacije plačujejo stroške odvajanja odpadnih voda v količini porabljene pitne oziroma tehnološke vode, ugotovljene z odčitkom vodomerne naprave.
V primerih, kjer se količine odpadnih voda spremljajo z merilnikom pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merila pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.
Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, plačujejo stroške čiščenja odpadne vode po osnovah iz prejšnjega odstavka tega člena.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

Objekti, ki niso priključeni na kanalizacijo, morajo imeti vodotesne greznice na praznjenje. Ob praznjenju greznic se odpadna voda praviloma odvaža na čistilno napravo.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost tehnološke odpadne vode mora biti v skladu z določili soglasja upravljavca in uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti na stopnjo onesnaženosti primerno za izpust v javno kanalizacijo.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Kadar se koncentracije škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode povečajo nad dovoljeno vrednostjo, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša, lahko upravljavec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.

Uporaba javne kanalizacije:
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene z veljavnimi predpisi in pravilnikom o javni kanalizaciji.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz 30. člena tega odloka,
6. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino ali čiščenje odpadnih vod.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je povzročila njegova odpadna voda.
V primeru, da kljub prekinitvi iz prvega odstavka tega člena pri uporabniku še vedno nastaja odpadna in padavinska voda, ki predstavlja nevarnost za okolico, je upravljavec dolžan na stroške uporabnika zagotoviti odvajanje odpadne in padavinske vode, dokler kršitev ni rešena s pravnomočno odločbo in dokler niso vzpostavljeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo.

Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so: potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo; ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljavcev.

Upravljavec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika iz 4. člena odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3. redno kontrolira pri uporabnikih sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter podaja podatke upravičencem,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasje v 30 dneh po popolni vlogi za soglasje in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode, v primerih višje sile pravočasno poroča pristojnemu občinskemu organu,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov,
13. izvaja meritve na iztoku iz komunalne čistilne naprave v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem moritoringu.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca,
2. omogočajo upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne vode v skladu s 24. členom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja in rezultate na zahtevo posredujejo upravljavcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
9. dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo o vseh spremembah predložiti upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje,
12. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za predčiščevanje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
14. kontrolira in redno čisti lovilce olj, lovilce maščob in peskolovce na interni kanalizaciji.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovano.
Vse poškodbe, povzročene na javni kanalizaciji, odpravi upravljavec na stroške povzročitelja.

Če je naselje ali del naselja, oziroma več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, oziroma na območju kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni ali pretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– praznjenje pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Izvajalec javne službe opravlja zgoraj navedene storitve na stroške uporabnika.

Izvajalec javne službe mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato,
– rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav,
– načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzem blata malih komunalnih čistilnih naprav.

Izvajanje določb tega odloka nadzoruje za to pristojni in za ta namen ustanovljen občinski ali medobčinski organ.

Z globo od 420 EUR do 2.520 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je upravljavec, če ravna v nasprotju s:
– 13. členom (ne dovoli priključka, čeprav je uporabnik izpolnil vse pogoje),
– katerokoli alineo 28. člena (ne skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje, ne ravna v skladu s pravilnikom, ne izvajajo redne kontrole odpadnih voda in delovanja naprav pri uporabnikih, ne obvešča uporabnikov o prekinitvah ali spremembi pogojev priključevanja, ne vodi katastra, ne skrbi za meritve in obračun, ne izdaja soglasij v predpisanem roku, ne organizira odvajanja odpadnih vod v primeru višje sile, ne pregleduje objektov in naprav in ne kontrolira njih vodotesnost, ne nadzira gradnje priključkov kljub priglasitvi del upravljavcu).
Z globo od 70 EUR do 270 EUR se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki je upravljavec, če ravna v nasprotju s 13. in 28. členom.

Z globo od 70 EUR do 270 EUR se kaznuje posameznika, ki je uporabnik ali lastnik objekta, če ravna v nasprotju s:
– členom (se sočasno ob izgradnji kanalizacije oziroma v predpisanem roku ne priključi),
– 9. členom (po priključitvi ne opusti greznice ali je v predpisanem roku na obstoječem priključku ne opusti),
– drugim odstavkom 18. člena (upravljavca ne obvesti o izlivu nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo),
– drugim odstavkom 14. člena (lastnik, ki odda izvedbo priključka neusposobljenemu izvajalcu),
– tretjim odstavkom 14. člena (izvajalec izvedbe priključka ne priglasi upravljavcu),
– 15. členom (lastnik objekta ukine priključke, ne da bi se objekt rušil),
– 23. členom (v javno kanalizacijo odvaja ali izlije snovi v koncentracijah, ki lahko povzročijo poškodbe, nevarnost ali motijo delovanje objektov in naprav),
– katerokoli alineo prvega odstavka 29. člena (priključke gradi v nasprotju z izdanim soglasjem upravljavca; ne omogoča upravljavcu pregled priključka in sestavo odpadne vode; redno ne kontrolira sestavo tehnološke odpadne vode; redno ne vzdržuje interne kanalizacije in tehnološke čistilne naprave; ne opozori upravljavca na pomanjkljivosti na javni kanalizaciji ali o spremembah pogojev za priključitev ali o spremembi količine in kvalitete odpadne vode; ne plačuje odvajanja odpadnih voda: odvaja odpadno vodo, ki ne ustreza predpisom; ne spremeni priključka v primeru spremembe pogojev odvajanja; upravljavcu na zahtevo ne predloži analiz odpadne tehnološke vode; redči neprimerno tehnološko odpadno vodo z neonesnaženo; ne kontrolira in redno ne čisti lovilce olj, maščob ali peskolove na interni kanalizaciji),
– drugim in tretjim odstavkom 29. člena (priključi se brez soglasja upravljavca, prekine odvod drugemu uporabniku).
Z globo od 420 EUR do 2.520 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je uporabnik, lastnik objekta ali izvajalec del, če ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena ali 30. členom (poškoduje javno kanalizacijo ali naprave in ne plača upravljavcu stroškov za odpravo poškodb).
Z globo od 70 EUR do 270 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki je uporabnik, lastnik objekta ali izvajalec del, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Semič (Uradni list RS, št. 72/98).