Na podlagi 34. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za bioplinsko napravo na Cvenu v Občini Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je septembra 2008, pod številko DPN-3/07, izdelala Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota.

(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, prostorske izvedbene pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustno odstopanje.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Direktoratu za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Ljutomer.

(1) Načrtovane prostorske ureditve obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov bioplinske naprave:
– tehnični objekt s tehnološkimi prostori (laboratorij, kogeneracija, kotlovnica in garaža), skladišča in fermentorji;
– talni objekti (polnilna ploščad, talni silosi, mostna tehtnica) ter
– ureditev pripadajoče prometne, energetske in komunalne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Na celotnem območju obdelave je načrtovana tudi ureditev okolice objektov.
(3) Na območju je mogoča tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (uta, pritlična lopa, podporni zid, pomožni infrastrukturni objekti), ki niso prikazani v grafičnih prilogah, v velikosti in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov.

(1) S predelavo gnojevke, gnoja, kmetijskih pridelkov in drugih organskih odpadkov v bioplinski napravi se pridobi končni substrat, toplotna energija, ki se porabi za potrebe bioplinske naprave in ogrevanje hlevov, ter električna energija, ki se vključi v elektroenergetski sistem. Predvidena električna moč bioplinske naprave znaša 2,31 MW. Proizvedena električna energija v predvidenih 8.000 delovnih urah na leto se odda v elektrodistribucijsko omrežje.
(2) Načrtovane količine snovi za obdelavo na bioplinski napravi so:
– prašičja gnojevka in gnoj: do 20.000 ton na leto,
– zelena biomasa (koruzna silaža, trava, drugi poljedelski pridelki): do 35.000 ton na leto,
– tropine in sirotka: do 2.000 ton na leto.
(3) Del končnega tekočega substrata se ponovno uporabi v tehnološkem procesu. Za odvoz končnega substrata se ob upoštevanju predpisov, ki urejajo vnos nevarnih snovi in gnojil v tla, uporabijo kmetijska zemljišča, na katerih se pridobiva zelena biomasa.

Predelava vstopnih surovin poteka po naslednjem tehnološkem postopku:
a) Sveža gnojevka priteka po neprepustnih ceveh iz farme v sprejemni bazen za tekoče substrate, kjer se, pomešana z meteorno vodo, začasno skladišči. Prek črpalne postaje se sproti dovaja v enega od rezervoarjev hidrolize in po dveh dneh hidrolize v fermentor. Koruzni sekanci, poljščine in trava se deponirajo v talnem silosu ter se z nakladalnikom po dovajalni napravi vsak dan odmerjajo v rezervoar za hidrolizo, od tod pa v glavni fermentor, kjer se v zaprtem prostoru pri temperaturi 35–55 °C začne anaerobna razgradnja vseh vhodnih surovin. Pri tem se v njih vsebovani ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine razgradijo, bakterije v zadnji procesni fazi pa jih spremenijo v metan (CH(4)) in ogljikov dioksid (CO(2)).
b) Pri dovajanju svežih substratov iz rezervoarjev hidrolize v fermentor se fermentirani material z uporabo glavne črpalne postaje preliva v nadaljnji pofermentor. V fermentorje in pofermentorje se vgradijo mešala, ki zagotavljajo, da se sveži vložek dobro premeša z obstoječo maso, in preprečujejo usedanje ali nastanek plavajoče gošče. Fermentorji in pofermentorji se ogrevajo z odpadno toploto iz kogeneracije. Nastali bioplin se hrani v dvojnem membranskem plinskem zbiralniku – plinohramu, ki je nameščen na vrhu fermentorjev in pofermentorja.
c) Iz plinohrama se bioplin vodi v plinski motor – kogeneracijo v tehničnem objektu, tam pa se spremeni v električno in toplotno energijo. Električna energija se odvaja v javno električno omrežje. Za lastno delovanje se električna energija pridobi iz električnega omrežja. Toplotna energija se delno uporabi za ogrevanje fermentorjev, hidrolize, del pa se je pretvori v električno energijo. Preostalo se odvaja na farmo za ogrevanje hlevov in pozneje rastlinjakov, poleti pa se odvečna toplota odvaja v zrak.
d) Iz pofermentorja se ostanki fermentiranja (pregnita gošča) prek črpalne postaje prečrpajo v napravo za ločevanje, v kateri se s centrifugiranjem loči okoli 12% trdne snovi. V tehnološkem postopku se preostanek trdne snovi dodatno obdela, začasno skladišči in izkoristi kot gnojilo. Tekoči končni substrat (do 300 ton na dan) se delno znova uporabi kot reciklat v procesu, preostanek pa se prečrpa v končne zalogovnike oziroma laguno in skladišči največ do 180 dni. Prek postaje za odvoz končnega substrata se odvaža na kmetijska zemljišča.
e) Vsi prehodi svežih substratov se izvajajo v zaprtem sistemu, torej sveži substrati v nobeni fazi ne pridejo v stik z zrakom, kar bi povzročilo smradne emisije.

Območje državnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel:
– k. o. Ljutomer: 5/1, 3201, 3202, 3203, 3204, 3210, in
– k. o. Cven: 192.

(1) Posamezni objekti se zgradijo oziroma priredijo za naslednje namene, in sicer v naslednjih velikostih in oblikah:
– talni silos (1) je betonska neprepustna ploščad velikosti 100 m × 90 m, z obodnimi zidovi višine 4 m in prostornino 35.000 m3. Silaža se prekrije s folijo, ki preprečuje širjenje smradu;
– sprejemni bazen (2) kot vmesni zalogovnik za tekoče substrate, izcedne vode in meteorno vodo je betonski valj premera 14 m, višine 5 m, prostornine 740 m3;
– sprejem koruzne mase s polnilno napravo (3) je betonski jašek velikosti 10 m × 11 m;
– rezervoarji hidrolize (4) so trije valji premera 10 m, višine 6 m, vsak po 400 m3 prostornine. V rezervoarjih poteka hidroliza;
– glavni fermentorji s plinskimi zbiralniki (5) sta dva betonska valja premera 22 m, višine do 8 m, vsak po 2.700 m3 prostornine, plinsko tesna ogrevana in izolirana naprava;
– pofermentor s plinskimi zbiralniki (6) je betonski valj premera 28 m, višine 8 m, prostornine 4.600 m3;
– plinski zbiralnik (plinohram) (7) so s folijo pokrita fermentorja in pofermentor;
– ločevanje tekoče in trdne faze s filtriranjem (separacija) (8) je neprepustna ploščad velikosti 30 m × 20 m;
– tehnološki proces dodatne predelave trdnega dela končnega substrata (9) sta dva trdna zidana objekta velikosti po 30 m × 10 m, višine do 10 m, z ravno ali dvokapno streho;
– skladišče mineralnega gnojila (10) je betonski silos premera 9 m, višine 11 m, prostornine 700 m3;
– skladišče za tekoči substrat (11) je plitva laguna oziroma delno vkopan bazen velikosti 60 m × 60 m, globine 2,5 m, prostornine 16.000 m3;
– skladišče za obdelani končni tekoči substrat (12) so štirje obstoječi betonski valji premera 20 m, višine 6 m, vsak po 1.500 m3 prostornine;
– tehnični in upravni objekt s tehnološkimi prostori in postrojenji (13): laboratorij, kogeneracija, kotlovnica in garaža je trdni zidani objekt velikosti 12 m × 40,5 m, višine do 10 m, z ravno ali dvokapno streho;
– mostna tehtnica (14) je velikosti 3 m × 17 m;
– postaja za odvoz končnega tekočega substrata (15) je neprepustna ploščad v kompleksu farme, velikost 4 m × 8 m;
– transformatorska postaja (16) je zidan tipski objekt velikosti 5 m × 5 m, višine 3 m, z ravno streho;
– obstoječi bazeni za gnojevko (17) se vzdržujejo v obstoječem stanju;
– obstoječi hlevi (18) so zunaj območja državnega prostorskega načrta.
(2) Oznake v tem členu so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) Vsi objekti in talne ureditve morajo biti oddaljeni od meje vodnega zemljišča potoka Sirotka najmanj 5,0 m.
(2) Odmiki med objekti in postrojenji so odvisni od tehnološkega procesa ter zagotavljajo prehodnost in varnost. Razvidni so iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

Zaradi tehnoloških in varstvenih zahtev se nekatere površine obdelajo v neprepustni betonski izvedbi, in sicer: talni silos, ploščad za separirano goščo ter ploščadi za pretakanje sveže in pregnite gošče. Druge utrjene površine, kot so dovozna cesta in obračališča, se asfaltirajo.

Neutrjene površine na območju državnega prostorskega načrta, to so površine ob fermentorjih, brežine ob laguni in rob območja državnega prostorskega načrta, se zatravijo. Ob robu območja se postavi ograja ter obsadi z drevjem in grmičevjem.

(1) Objekti in naprave na območju državnega prostorskega načrta se oblikujejo enotno, z dvokapnimi ali ravnimi strehami. Višina objektov, ki ni določena v 7. členu te uredbe, se prilagodi tehnološkim potrebam. Objekti so obdelani v različnih, barvno usklajenih opleskih.
(2) Oblikovanje enostavnih objektov se podreja oblikovanju osnovnih objektov.

(1) Celotno območje državnega prostorskega načrta se ogradi z zeleno, žično ali kovinsko ograjo do višine 2,2 m. Postavi se znotraj območja državnega prostorskega načrta z odmikom 5 m od zunanje parcelne meje.
(2) Če se plinohram zgradi kot ločeni objekt, se ogradi s posebno žično ograjo višine 2 m.
(3) Ob zbirni laguni končnega substrata posebna ograja ni potrebna, če bo laguna zavarovana z brežino, ki je dvignjena nad okoliški teren.

(1) Vse prometne in manipulacijske površine na območju državnega prostorskega načrta se dodatno utrdijo in asfaltirajo ter uredijo z zbiranjem in odvodnjavanjem padavinske vode. Ta se uporabi v tehnološkem postopku. Odpadne vode se po ločeni kanalizaciji speljejo v sprejemni bazen za tekoče substrate prek sifona, ki preprečuje uhajanje smradu iz sprejemnega bazena.
(2) Dovoz vhodnih surovin in končnega substrata se izvaja po javnih dovoznih poteh, ki potekajo kar se da zunaj naselij. Te poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1) Električna energija za pogon črpalk, postrojenj in razsvetljave se pridobi iz obstoječe transformatorske postaje v kompleksu farme. Proizvedena elektrika se vključi v sistem po daljnovodu 20 kV iz razdelilne transformatorske postaje Ljutomer, izvod Murska Sobota.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se predvidi transformatorska postaja, ki se vključi v 20 kV-omrežje z novim kablovodom. Namesti se ustrezno stikalo na oporišču, v novi transformatorski postaji se uredijo merilna mesta za merjenje oddane in prejete električne energije, zgradi se nizkonapetostni razvod od transformatorske postaje do porabnikov na bioplinski napravi.
(3) Izvede se ločilno mesto z vgrajeno zaščitno napravo za možnost zanesljive ločitve od javnega elektroenergetskega omrežja. Na ločilnem mestu se vgradijo še druge zaščitne naprave.
(4) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se ob objektih in napravah uredi javna razsvetljava.

(1) Po območju državnega prostorskega načrta poteka obstoječi vod elektronskega komunikacijskega omrežja. Prestavitev in ustrezna zaščita se izvedeta na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred izvedbo prestavitve se o tem obvesti upravljavec.
(2) Bioplinska naprava se zaradi prenosa podatkov, informiranja in nadzorovanja poveže v elektronsko komunikacijsko omrežje.

(1) Za začetne potrebe tehnološke vode in za sanitarno vodo se uporabi voda iz obstoječega vodnjaka na farmi, po potrebi pa se izvede priključek na obstoječi cevovod krajevnega vodovodnega omrežja, ki poteka ob lokalni cesti, ob predhodni pridobitvi vodne pravice in soglasja upravljavca javnega vodovoda. V nadaljnjem procesu se uporabi padavinska voda s streh in utrjenih površin, ki se po kanalizaciji zbira v sprejemnem bazenu.
(2) Za morebitno oskrbo iz novega lastnega vodnjaka se predhodno pridobi vodno dovoljenje.

(1) Fekalne odpadne vode in izcedne vode iz silosa se speljejo v sprejemni bazen in tehnološki postopek.
(2) Tehnološka odpadna voda je tekoči del končnega substrata, ki se zbira v lagunah ter se na podlagi predpisov, ki urejajo vnos nevarnih snovi in gnojil v tla, ter v skladu z gnojilnim načrtom odvaža na kmetijska zemljišča.
(3) Zbiranje komunalnih odpadkov se uredi v upravni zgradbi. Organski odpadki se uporabijo v tehnološkem procesu, drugi komunalni odpadki pa se odvažajo v skladu z načinom ravnanja z odpadki v občini Ljutomer.

Za ogrevanje objektov in ogrevanje v tehnološkem procesu se pozimi uporabi toplota iz kogeneracije. Druga toplota se odvaja za ogrevanje bližnjih hlevov ali rastlinjakov.

Območje bioplinske naprave je enotna parcela, brez notranjih funkcionalnih in lastniških delitev.

Zakoličenje objektov in zunanjih ureditev se izvede na podlagi tega državnega prostorskega načrta. Tehnični elementi za zakoličenje so razvidni iz grafičnih prikazov načrtovanih ureditev.

Na območju državnega prostorskega načrta ni območij ali objektov kulturne dediščine. Na podlagi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (v Sloveniji ratificirana leta 1999 – Uradni list RS, št. 7/99) pa se na območju državnega prostorskega načrta zagotovi stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli, izvedba predhodnih arheoloških raziskav in izvedba zaščitnega izkopavanja morebiti odkritih najdišč.

Plodna zemlja s kmetijskih površin na območju državnega prostorskega načrta se deponira na tem območju v kupe do višine 2,0 m ter se uporabi pri zunanjih ureditvah in pri ureditvi brežine ob laguni.

(1) Za objekte na bioplinski napravi se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, izdela ocena požarne ogroženosti. Pri izdelavi projektne dokumentacije se, ob upoštevanju tveganja povečane možnosti nastanka požara zaradi morebitne uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, načrtujejo:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja;
– potrebni odmiki med objekti (požarna ločitev objektov), da se izpolnijo pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru;
– ureditev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila;
– ustrezni odmiki med komunalnimi vodi;
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične normative hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
(2) Pri izdelavi požarnovarnostne študije je treba smiselno upoštevati predpise, ki urejajo tehnične smernice o požarni varnosti v stavbah. Zagotovljeno mora biti gašenje ter neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje.
(3) Vplivno območje požarne ogroženosti je v celoti na območju državnega prostorskega načrta.

(1) Eksplozijsko nevarna območja so deljena v tri cone, ki so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta. V njih ne sme biti nobenih električnih instalacij in električnih naprav ali drugih virov vžiga. Uporaba odprtega ognja v bližini teh con je prepovedana, kar se ustrezno označi.
(2) Za preprečevanje in zmanjševanje nevarnosti eksplozije je treba nadzorovati plinske koncentracije v prostoru toplarne s sprožanjem zaščitnih funkcij (zračenje), uporabljati ustrezna sredstva za preprečevanje eksplozij na območjih, ki so eksplozijsko ogrožena, in zagotavljati ustrezne odmike.

Širše območje lokacije je na območju s VI. stopnjo potresne varnosti po MCS-lestvici, kar se upošteva pri projektiranju visokih objektov.

(1) Posebne vodne ureditve na območju državnega prostorskega načrta niso načrtovane. Meteorne vode z utrjenih površin in druge odpadne vode se speljejo v sprejemni bazen in v tehnološki postopek.
(2) Dela v vodotoku se izvajajo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst. Dela se izpeljejo tako, da se čim bolj zmanjša vpliv kaljenja vode.
(3) Načrtovano je prečkanje potoka zaradi ureditve povezovalnega voda za gnojnico, in sicer pod dnom potoka s prečrpavanjem ali po mostni konstrukciji. Zagotovijo se take rešitve, da se ne zmanjšuje pretočna sposobnost vodotoka in ne poslabša obstoječa stabilnost njegovih brežin. Pri vgradnji infrastrukturnih vodov se upošteva prometna obremenitev težkih strojev in mehanizacije za izvajanje vzdrževalnih del na vodotoku.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotoka ni dovoljeno postavljati objektov, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(5) Pri načrtovanju križanja infrastrukturnih vodov pod dnom vodotoka se upoštevajo naslednji pogoji:
– teme zaščitne cevi mora biti na globini najmanj 1 m pod dnom struge, na tej globini mora infrastrukturni vod potekati še na razdalji 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na vsako stran,
– predvidi se ustrezno protierozijsko zavarovanje korita.
(6) Križanje infrastrukturnih vodov z vodotoki se podrobneje obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi podrobnostmi križanja.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom, to je mejna raven podnevi 58 dBA, zvečer 53 dBA in ponoči 48 dBA.
(2) Na podlagi meritev na podobnih bioplinskih napravah proizvodnja ne bo povzročala čezmerne obremenitve s hrupom.
(3) Povečanje hrupa je mogoče med gradnjo, zato se morajo upoštevati naslednji ukrepi za varovanje pred njim:
– uporabljena gradbena mehanizacija se opremi s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;
– hrupna dela se izvajajo med 7. in 19. uro;
– zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorji strojev naj ne obratujejo brez potrebe v prostem teku).

(1) Za kar največje zmanjšanje negativnih vplivov na zrak se upoštevajo predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Potrebno je poskrbeti za:
– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine;
– protiprašno zaščito ali vlaženje vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

Transformatorska postaja na območju obstoječih farm, na katero bo navezana bioplinska naprava, ne bo povzročala sevanja, kar je ugotovljeno na podlagi meritev na transformatorskih postajah s podobno močjo.

(1) Varstvo tal in podtalja je upoštevano že v tehnološkem procesu in prostorskih izvedbenih pogojih, navedenih v 5., 9., 16. in 17. členu te uredbe.
(2) Oskrbovanje delovnih strojev in transportnih vozil, ki se uporabljajo pri gradnji bioplinske naprave, se ne izvaja na območju državnega prostorskega načrta in območju vodotoka.
(3) Delovni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično ustrezni.

Vse ureditve na območju državnega prostorskega načrta se izvedejo naenkrat. Zgradijo se tudi vsi potrebni priključki javne gospodarske infrastrukture za nemoteno delovanje objektov in naprav.

Poleg navedenih pogojev te uredbe se pri izvajanju državnega prostorskega načrta upošteva še:
– promet med gradnjo se organizira tako, da ne bo zastojev;
– pred začetkom gradnje se ugotovi stanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture na območju državnega prostorskega načrta;
– med gradnjo se zagotovi zavarovanje gradbišča;
– vsi načrtovani posegi se izvajajo tehnično neoporečno, varno in gospodarno;
– po izvedenih gradnjah javne gospodarske infrastrukture se izdela geodetski posnetek izvedenega stanja, ki se predloži posameznim upravljavcem gospodarske javne infrastrukture;
– med izvedbo predvidenih ureditev in delovanjem bioplinske naprave se ohranijo neovirani dostopi do sosednjih kmetijskih zemljišč;
– pred začetkom gradbenih del se izvajalec seznani z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naroči zakoličenje le-teh;
– vsa elektroenergetska infrastruktura se obdela v skladu s tehničnimi pogoji in predpisi ter slovenskimi standardi v zvezi z elektroenergetsko infrastrukturo;
– pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav upravljavec zagotovi nadzor elektroenergetskih naprav;
– pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam in izdajo gradbenega dovoljenja si investitor od upravljavca elektroenergetskih naprav pridobi soglasje za priključitev, ločeno za odjem in ločeno za vključitev bioplinske naprave;
– o začetku del je obveščen upravljavec elektronskega komunikacijskega omrežja;
– gradbena dela v bližini obstoječih zemeljskih naprav se izvajajo ročno;
– pred posegi v strugo potoka je o začetku gradnje obveščen pristojni izvajalec ribiškega upravljanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) Pri uresničitvi državnega prostorskega načrta je dopustno odstopanje od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanje od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne sme spreminjati načrtovanega videza območja, ne sme poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne sme biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanjem morajo soglašati organi in organizacije, na delovno področje katerih spada.
(3) Dopustno je odstopanje od velikosti posameznih objektov, navedenih v 7. členu te uredbe in razvidnih iz grafičnih prikazov, in sicer za +/– 2 m v vse smeri.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 6. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ljutomer za območje nove Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 44/99 in 112/00, Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/04 in 7/04);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89, Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, 29/98, 44/99 in 50/07, Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/05).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.