Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 16. redni seji dne 4. 11. 2008 sprejel

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, 37/01, 99/02 in 79/04 (v nadaljnjem besedilu: prostorski plan) določene s tem odlokom se nanašajo na:
– širitev območja sedanje industrijske cone Dolenja vas z namenom ureditve gospodarske cone regionalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: GC);
– uskladitev prostorskega plana z določili sprejetega državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje (Uradni list RS, št. 35/06 (v nadaljnjem besedilu: DLN za AC).

Spremeni in dopolni se besedilo tekstualnega dela prostorskega plana:

Državne ceste
(1) Drugi odstavek podpoglavja se zamenja z naslednjim besedilom:
»Prek območja občine poteka avtocestni odsek Ponikve–Hrastje s priključkom Mirna Peč. Gradnja je določena z DLN za AC.«
(2) Četrti odstavek podpoglavja se zamenja z naslednjim besedilom:
»Regionalna cesta RIII-651 se naveže na avtocestni priključek Mirna Peč. Nova trasa se odcepi ob sedanje na vzhodnem robu naselja Mirna Peč in poteka do priključka na sedanjo H1 pri Šentjuriju delno po novi trasi, delno po trasi sedanje lokalne ceste Mirna Peč–Dolenja vas. S podvozom križa železniško progo. Gradnja je določena z DLN za AC. Sedanja RIII-651 Mirna Peč–Trebnje se po izgradnji novega odseka od odcepa nove trase dalje proti zahodu prekategorizira v lokalno cesto.«
Lokalne ceste
Spremeni besedilo drugega odstavka podpoglavja tako, da glasi:
»Križanje lokalnega cestnega omrežja z avtocesto in novo traso regionalne ceste RIII-651 ter potrebne deviacije so določene z DLN za AC.«
3.2.2 ZASNOVA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA
Spremeni se besedilo drugega odstavka tako, da glasi:
»Na železniško progo Ljubljana–Novo mesto se zahodno od železniške postaje Mirna Peč priključi industrijski tir iz GC. Industrijski tir se poveže z obstoječim ranžirnim tirom na železniški postaji.
Območje železniške postaje Mirna Peč se preuredi skladno s potrebami potniškega in tovornega prometa.
Poleg preureditve sedanjih površin na območju postaje se za parkirišča nameni tudi zemljišče južno od sedanje dovozne ceste.«
3.3.1 ZASNOVA ZBIRANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
Planirana izgradnja kanalizacijskega omrežja
(1) Dopolni se drugi stavek prvega odstavka podpoglavja tako, da glasi:
»Kanalizacijski sistem Mirna Peč je načrtovan za širše urbanizirano območje. Na ta sistem se priključijo nova območja kompleksne gradnje Češenska hosta, Obrtna cona in Gospodarska cona Dolenja vas ter postopoma ostali deli naselij Mirna Peč, Gornja Mirna Peč, Češence, Biška vas in Rogovila.«
(2) Črta se drugi odstavek podpoglavja.

6.1. SKUPNI INTERESI IN CILJI
Spremeni se besedilo druge alinee drugega odstavka poglavja tako, da glasi:
»– zagotovitvijo ureditve gospodarske cone, ki se bo razvijala v osrednje občinsko in regionalno gospodarsko in zaposlitveno središče,«.
6.2.2 IZHODIŠČA IN USMERITVE ZA DOLGOROČNI RAZVOJ
Spremeni se besedilo drugega stavka petega odstavka poglavja tako, da glasi:
»Temeljnega gospodarskega pomena za Občino in naselje Mirna Peč je ureditev gospodarske cone ob priključku na avtocesto. V to cono se usmerja razvoj vseh pomembnejših obratov in dejavnosti iz območja občine, regije in drugih območij, ki potrebujejo večja urejena zemljišča, dobro navezavo na prometno in komunikacijsko omrežje (avtocesta, regionalna cesta, železnica, TK omrežje), kvalitetno oskrbo z energijo, urejeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in oskrbo z vodo.«
6.2.3 KONCEPT DOLGOROČNEGA RAZVOJA V PROSTORU
Industrijska cona »Dolenja vas«
(1) Spremeni se naslov podpoglavja v:
»Gospodarska cona Dolenja vas«.
(2) Besedilo podpoglavja se spremeni tako, da glasi:
»Za razvoj proizvodnih, servisnih in transportno skladiščnih dejavnosti se urejajo površine na območju GC ob priključku regionalne ceste RIII-651 na avtocesto. GC se z industrijskim tirom priključi na železniško omrežje.
Sestavi del GC je industrijska cona Dolenja vas, ki se ureja na podlagi veljavnega podrobnega prostorskega načrta.«.
6.3.4 PROIZVODNE DEJAVNOSTI
Spremeni se besedilo prvega odstavka poglavja tako, da glasi:
»Površine za razvoj proizvodnje, servisov in transportno skladiščnih dejavnosti se usmerjajo v GC.«
6.3.5 PROMETNA UREDITEV
(1) Spremeni se besedilo prvega odstavka poglavja tako, da glasi:
»Nova trasa regionalne ceste RIII-651 s priključkom na avtocesto, podvozom pod železnico v Gornji Mirni Peči, potekom na obrobju Češenske hoste ter dalje med Mirno Pečjo in Češencam do križišča z obstoječo RIII-651 prevzema tudi vlogo obvoznice poselitvene aglomeracije širšega območja Mirne Peči na katero se priključujejo obstoječa in nova urbana območja:«.
(2) Črta se tretja alinea prvega odstavka.
(3) Črta se peta alinea prvega odstavka.
(4) Besedilo sedmega odstavka se nadomesti z:
»Lokacija za bencinsko črpalko je ob novi trasi regionalne ceste RIII-651 južno od avtocestnega priključka Mirna Peč.«
6.6.1 OBMOČJA KOMPLEKSNIH GRADENJ
(1) Črta se četrta alinea prvega odstavka.
(2) Doda se nova alinea:
»– območje GC: programska zasnova je sestavni del tega plana.«
6.6.2. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA PROSTORA
Prvemu odstavku se doda nova alinea:
»– območje GC: občinski podrobni prostorski načrt.«
6.7 USMERITVE URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA IN UREJANJA OBMOČIJ
Doda se novo podpoglavje:
»Gospodarska cona »Dolenja vas«
Usmeritve za urbanistično oblikovanje in urejanje prostora so določene v programskih zasnovah, ki so sestavni del tega prostorskega plana:
– programska zasnova za industrijsko cono »Dolenja vas«,
– programska zasnova za gospodarsko cono »Dolenja vas«.«

Vsebinskemu sklopu se doda novo poglavje:
»8.6 PROGRAMSKA ZASNOVA ZA GOSPODARSKO CONO DOLENJA VAS
8.6.1 OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje gospodarske cone Dolenja vas (GC), ki leži med naseljema Mirna Peč in Dolenja vas, se prostorsko in funkcionalno povezuje z območjem industrijske cone (IC) Dolenja vas, ki se ureja na podlagi veljavnega OPPN.
Območje urejanja na podlagi usmeritev te programske zasnove, so zemljišča južno in severno od načrtovane avtoceste (AC). Zemljišče je v naravi slabši gozd. Okvirna površina GC je 68 ha. Končna površina GC se določi na podlagi nove parcelacije.
Del ureditev v sklopu GC je funkcionalno povezano z območjem državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje, Uradni list RS, št. 35/06 (DLN za AC).
Meja območja GC poteka po naslednjih obodnih parcelah:
– Območje južno od AC: severni del po meji DLN AC Ponikve–Hrastje, Uradni list RS, št. 85/06 (DLN za AC); na vzhodu po meji IC Dolenja vas; na jugu po parcelah št. 964/20, 962/7, 962/6, 962/5, 962/4, 962/3, 962/2, 962/1, 963/1, vse k.o. Hmeljčič in parcelah št. 77/33, 77/32, 77/31, 77/30, 77/29, 77/25, 77/42, 181/2, 184/4, 185/3, 185/2, 3005, 184/2, 2999, 2995/1 vse k.o. Mirna Peč; na zahodu po parcelah št.: 181/2, 77/42, 77/25, 77/29, 77/27, 3000, 77/80, 77/82, 77/84, 77/86 vse k.o. Mirna Peč.
– Območje na skrajnem JV delu pod cono IC Dolenja vas: severni del po meji IC Dolenja vas, vzhodni del po meji DLN AC Ponikve–Hrastje, južni del po parcelah št: 959/21, 959/20, 959/65, 959/67 vse k.o. Hmeljčič.
– Območje med DLN AC Ponikve–Hrastje in IC Dolenja vas: severni del po meji DLN AC Ponikve–Hrastje; južni del po meji IC Dolenja vas k.o. Hmeljčič.
– Območje severno od AC: na severu po parcelah št. 1856/73, 1856/71, 1856/69, 1856/66, 1856/10, 1856/63, 1887, 1883, 1881/2, 1881/1, 1873/1, 1876, pot: 3483, 1859/1, 1859/2, 1855/2, 1860, 1855, pot: 3474, 1849, 1861/2, 1868, 1861/1, 1863, 1864, pot: 3475, 1720, 1738/1, 1740/2, 1734, 1733, 3467/6 vse k.o. Hmeljčič; na vzhodu po parcelah št. 3467/5, 3741, 1740/2, 1738/1, 3475, 1850/1, 1846, 1863, 1850/4, 1850/5, 1849/34, cesta: 3473, 1849/8, 1849/7, 1849/6, 1849/5, 1849/4, 1849/3, 1849/2, 1849/1, 1856/31 vse k.o. Hmeljčič; na jugu po meji DLN za AC; na zahodu po parcelah št. 1972/29 vse k.o. Hmeljčič.
Ureditve, ki so funkcionalno povezane z območjem DLN za AC in se izvedejo v okviru toleranc tega načrta, so:
– Ureditev nadomestnega prehoda divjadi čez AC s pokritim ukopom na trasi AC: os v km AC 17,3+60, parcele št. 1856/70, 1856/68, 2845/1 vse k.o. Hmeljčič in 77/79, 77/81, 77/83 vse k.o. Mirna Peč.
– Pod viaduktom Dole med km AC 17,8 in 17,9 parcela št. 1856/56 križa ureditveno območje DLN za AC glavna napajalna cesta severnega dela GC. Dokončni potek trase se določi v OPPN za GC z upoštevanjem tehničnih pogojev in pogojev upravljavca AC.
– Zaradi ureditve GC in uskladitve z AC je treba urediti in uskladiti kontaktno območje med GC in AC (brežine, deviacije lokalnih poti, servisna cesta do viadukta AC).
8.6.2 NAMENSKA RABA IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Obravnavano območje je namenjeno ureditvi GC z (regionalnim) logističnim centrom ter spremljajočo prometno in gospodarsko infrastrukturo.
GC je namenjena razvoju proizvodnih, servisnih, storitvenih, poslovnih, trgovinskih, skladiščnih, prometnih in drugih spremljajočih dejavnosti ter servisnih programov javnega značaja.
Na območju GC se uredi tudi prehod za divjad, ki nadomesti v DLN za AC določen prehod pod viaduktom Dole.
Zasnova enot urejanja prostora
GC obsega tri med seboj povezane enote urejanja prostora (EUP):
– EUP IC Dolenja vas, se razširi na južnem in severnem delu. Širitev območja so funkcionalno povezane z ureditvami, določenimi z veljavnim OPPN za IC Dolenja vas.
– EUP GC – Jug je zahodno od IC Dolenja vas, med AC in železniško progo, v EUP je vključen koridor industrijskega tira do cepišča na obstoječi železniški progi Ljubljana–Novo mesto. Območje je z glavno napajalno cesto prek IC Dolenja vas povezano z AC priključkom Mirna Peč. EUP je prednostno namenjena razvoju logističnega centra s spremljajočimi dejavnostmi.
– EUP GC – Sever je severno od AC, z EUP na južni strani AC (oziroma z AC in logističnim centrom) je povezana z glavno napajalno cesto pod viaduktom Dole. Na javno cestno omrežje oziroma AC na navezana tudi na severni strani AC. EUP je prednostno namenjena razvoju proizvodne, servisne in storitvene obrti, poslovne in drugih kompatibilnih dejavnosti oziroma spremljajočih programov javnega značaja.
EUP GC predstavljajo širitev razvoja EUP IC Dolenja vas (sprejet OPPN, Uradni list RS, št. 1/08) ter so vsebinsko in funkcionalno povezane v celoto. Medsebojna povezanost posameznih enot v celotno območje GC je v dopolnjevanju programov ter infrastrukturnih ureditev (podvoz, industrijski tir, cestno omrežje), ki služijo funkcioniranju celotne GC.
Zasnova namenske rabe prostora
Osnovna namenska raba območja GC je stavbno zemljišče, ki je razčlenjeno na območja podrobnejše namenske rabe:
– Območja za proizvodne dejavnosti (obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti): površine za ureditev internega prometnega omrežja, komunikacijskih vodov gospodarske infrastrukture, gradnjo objektov funkcionalno – manipulativne površine in druge ureditve v sklopu gradbenih parcel;
– Območja prometne infrastrukture: železnica s projektnim rezervatom za industrijski tir;
– Območja zelenih površin: zelene površine v kontaktnem območju GC s traso AC (območje viadukta Dole, območje prehoda divjadi), sanacija odlagališča trajnih viškov izkopanega materiala na severni strani AC;
– Okvirna členitev podrobnejše namenske rabe je prikazana v kartografskem delu te programske zasnove. Podrobnejše razmejitve se določijo na podlagi projektnih rešitev v sklopu OPPN.
Z ureditvijo pokritega ukopa in interne (glavne napajalne) ceste GC pod viaduktom Dole se ne spreminja osnovna namenska raba, določena z DLN za AC (stavbna zemljišča za prometno in drugo infrastrukturo).
Z novo namensko rabo in načrtovanimi ureditvami na severni strani AC, določenimi s to programsko zasnovo, ni potrebna izvedba deviacij lokalnih poti, določenih z DLN za AC.
Stavbna zemljišča, ki so bila v DLN za AC določena za gradnjo teh deviacij, se na podlagi pobude Občine Mirna Peč (skladno s 36. členom ZPnačrt) vključijo v stavbna zemljišča za proizvodne dejavnosti.
8.6.3 USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Splošne usmeritve za urbanistično zasnovo območja GC
Izhodišče za urbanistično ureditev GC je zasnova cestnega omrežja (glej poglavje 8.6.4).
Vse gradbene parcele se direktno priključujejo na javno cestno in ostalo javno infrastrukturno omrežje. V OPPN se določijo pogoji za možno združevanje oziroma delitev parcel.
Na vsaki parceli se zagotovijo površine za gradnjo objekta(ov), zunanje manipulativne in skladiščne površine ter potrebna parkirišča skladno z normativi za določeno dejavnost.
Programske in oblikovne usmeritve
V GC je dovoljena gradnja prosto stoječih objektov različnih dimenzij za vse dejavnosti, ki sodijo v GC vključno z njihovimi pomožnimi objekti. Stanovanjska gradnja ni dovoljena.
Velikost in oblika objektov izhaja iz njihove funkcije. Pri konstrukciji in izboru gradbenih materialov objektov se upošteva tehnologija obratovanja in veljavni predpisi. Pri objektih velikih dimenzij se priporoča izvedba z lahkimi konstrukcijami. Strehe naj bodo praviloma ravne oziroma poševne z majhnim naklonom.
V OPPN se določijo enotni pogoji glede oblikovanja volumnov, uporabe barv, materialov, ipd. za GC kot celoto, podrobneje pa za objekte v posameznih EUP.
Zaradi vidne izpostavljenosti je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju objektov na območju EUP GC – Sever. V to območje se prednostno usmerjajo dejavnosti, ki ne potrebujejo objektov velikih tlorisnih in višinskih gabaritov. V čim večji možni meri se upoštevajo enotni oblikovni kriteriji.
Poudarjeno oblikovno usklajenost pri velikosti in členitvi volumnov ter izboru barv in materialov je potrebno zagotoviti pri oblikovanju objektov vzdolž AC v EUP GC – Jug.
Krajinsko oblikovanje
Posledice posega v kulturno krajino se omilijo z oblikovanjem prehoda nasipov in ukopov na obrobju območja v raščen teren ter z zasaditvijo z avtohtono gozdno vegetacijo.
Pri preoblikovanju reliefa se v največji možni meri se upošteva konfiguracija obstoječega terena oziroma čim manjša zemeljska dela.
Gozdni rob se kot bariera med različnimi vrstami rabe ohranja na obrobnih površinah GC z ohranitvijo kakovostnega drevja in dosaditvijo. Gozd se izseka v najmanjšem potrebnem obsegu, kjer je možno se ohranijo manjše skupine in posamezna drevesa.
Usklajeno z ureditvami ob AC se oblikuje in zasadi celoten obojestranski pas GC ob AC. Območje ob viaduktu Dole se uredi kot zelena površina brez bistvenega poseganja v morfologijo terena, ukopne brežine AC se preoblikujejo oziroma izravnajo z upoštevanjem nivelet platojev GC.
Znotraj območja GC se uredijo manjše zelene površine z zasaditvijo dreves in grmičevja tako med posameznimi skupinami objektov kakor tudi na samih gradbenih parcelah. Enotno se oblikuje prostor ob glavnih napajalnih cestah.
Opornim zidovom se je potrebno v največji možno meri izogniti; namesto njih se izvedejo ozelenjene brežine.
Tehnološki pogoji in omejitve
Za ureditev GC platojev za gradbene parcele in prometno omrežje je potrebno obsežno preoblikovanje sedanjega reliefa. Nivelete novih gradbenih parcel se določijo z upoštevanjem nivelet AC in spremljajočih ureditev, tehničnih pogojev izvedbe internega cestnega omrežja in priključkov na javno cestno omrežje, tehnične pogoje izvedbe industrijskega tira in omrežij gospodarske infrastrukture.
Preoblikovanje reliefa na stičnem območju GC z AC se izvede, z upoštevanjem pogojev investitorja AC, sočasno z gradnjo AC s ciljem racionalizacije izravnave zemeljskih mas, racionalnejših in kvalitetnejših končnih ureditev.
Z upoštevanjem pogojev investitorja/upravljavca AC se določi najprimernejši potek trase glavne napajalne ceste GC pod viaduktom Dole.
Nadomestni prehod divjadi
Z realizacijo GC bo onemogočeno (v DLN za AC načrtovano) prehajanje divjadi pod AC na območju viadukta Dole, zato je v sklopu ureditev GC potrebna izvedba nadomestnega prehoda. Kot optimalna rešitev se upošteva izvedba pokritega ukopa zahodno od viadukta Dole. Pokriti ukop bo zgrajen kot sestavina ureditev AC (v okviru toleranc DLN), obojestranska ureditev (širšega) območja prehoda pa je določena s to programsko zasnovo oziroma z OPPN na podlagi te programske zasnove.
Na območju (nadomestnega) prehoda za divjad se na obeh straneh AC preoblikuje reliefa z upoštevanjem nivelete pokritega ukopa, zasadi se avtohtona gozdna vegetacija, uredi se protihrupna in protisvetlobna zaščita in druge ureditve skladno z naravovarstvenimi smernicami za celovito ureditev območja prehoda divjadi.
Odlagališče (deponija) trajnih viškov izkopanega materiala
Odlagališče trajni viškov izkopanega materiala se uredi na severozahodnem delu območja GC. Pri preoblikovanju reliefa na kontaktnem območju z AC se upošteva niveleta izvedbe pokritega ukopa (glej točko: nadomestni prehod divjadi) in drugi pogoji investitorja/upravljavca AC. Po zaključeni gradnji se odlagališče sanira v zeleno površino (zasaditev avtohtone gozdne vegetacije) in nameni prehodu divjadi.
8.6.4 INFRASTRUKTURNA OMREŽJA IN NAPRAVE
Cestni promet
Interno cestno omrežje GC se navezuje na regionalno cesto RIII-651 na severni in južni strani AC v neposredni bližini AC priključka Mirna Peč.
Na južnem delu GC, pri Gorenji Mirni Peči, je možna navezava interne ceste GC na lokalno cesto (urgentni dovoz in osebni avtomobili).
Glavna napajalna cesta GC (cesta A) območja EUP IC Dolenja vas, ki poteka od križišča z regionalno cesto RIII-651 na južni strani AC, se podaljša v osrednji dela območja EUP GC – Jug. V to območje se podaljša tudi cesta C, ki poteka na južnem obrobju EUP IC Dolenja vas.
Za prometno napajanje EUP GC – Sever se na napajalni cesti A in C pravokotno navezuje nova napajalna cesta, ki križa AC pod viaduktom Dole. Na severni strani AC se razdeli na dva vzdolžna kraka, ki prometno napajata parcele EUP GC – Sever. Vzhodni krak severne napajalne ceste se nadaljuje do križišča z regionalno cesto RIII-651 na severni strani AC priključku Mirna Peč.
Vse ceste na območju CG so dvopasovne s hodnikom za pešce. Kolesarski promet se vodi po vozišču ceste. Vozišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev največjih vozil.
Mirujoči promet oziroma parkirišča za tovornjake in osebne avtomobile se praviloma uredijo na vsaki gradbeni parceli. Zmogljivosti parkirišč so skladne z dejavnostjo na parceli. Na posameznih točkah on glavnih napajalnih cestah se priporoča ureditev manjših javnih parkirišč.
Ob gradnji in končni ureditvi GC mora biti zagotovljen dostop do vseh okoliških območij. Vse prekinjene gozdne in poljske poti je treba ustrezno trajno nadomestiti. Deviacije prekinjenih poti se določijo v sklopu priprave OPPN za GC.
Železniški promet
Na območju EUP GC – Jug je načrtovan logistični center z industrijskim tirom, ki se priključi na železniško progo Ljubljana–Novo mesto (cepišče) in dalje do ranžirnega tira na železniški postaji Mirna Peč. Območje industrijskega tira s cepiščem je sestavina OPPN za GC. Širitev OPPN na območje obstoječe železniške proge se izvede zaradi prilagoditve obstoječega železniškega tira predvidenemu industrijskemu tiru.
Oskrba z električno energijo in javna razsvetljava
Za oskrbo z električno energijo se postavijo ustrezno dimenzionirane transformatorske postaje (TP), ki se napajajo iz načrtovanega 20 kV kablovoda, ki bo potekal med RTP Trebnje in RTP Bršljin. TP se locirajo glede na centralnost odjema oziroma porabo energije pri določeni dejavnosti. Za zanesljivo in kvalitetno napajanje GC se vse TP zazankajo v 20 kV omrežje. Za potrebe nizkonapetostnega napajanja se izvede kabelska kanalizacija, pri čemer se upošteva tudi razvode za javno razsvetljavo in srednje napetostne kable.
Na celotnem območju GC se izvede javna razsvetljava.
Oskrba s plinom
Območje GC se oskrbuje s plinom iz lokalne plinske postaje. Po izgradnji načrtovanega magistralnega plinovoda prek območja Občine Mirna Peč se plinovodno omrežje cone priključi na zemeljski plin.
Ogrevanje
Za ogrevanje in oskrbo s toplo vodo se priporoča izvedba daljinskega ogrevanja iz ene ali več skupnih kotlovnic. Možna je izvedba lastne kotlovnice tudi z možnostjo kasnejše priključitve na centralno kotlovnico. Kot energent se priporoča plin, biomasa oziroma ostali viri energije, ki ne obremenjujejo okolja s škodljivimi emisijami.
Oskrba z vodo
Vodovodno omrežje GC se priključuje na obstoječi primarni vodovod. Omrežje je zazankano in se vodi ob bankinah cestnega omrežja.
Oskrba s tehnološko vodo je omejena na zmogljivost obstoječega vodovodnega sistema za oskrbo s pitno vodo, iz katerega je zagotovljena tudi požarna voda. V primeru po večji potrebi požarne vode se uredi skupni zbiralnik in ločeno hidrantno omrežje.
V GC se zato prednostno usmerjajo dejavnosti, ki niso veliki porabniki tehnološke vode. V primeru izkazane potrebe po večjih količinah tehnološke vode mora posamezni investitor zagotavljati lastni vir ali zagotoviti rekonstrukcijo obstoječega sistema.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Na celotnem območju GC se uredi odvajanje odpadnih voda v ločenem sistemu. Pri tehnoloških procesih z odpadno tehnološko vodo se uredi predčiščenje skladno z veljavnimi predpisi.
Fekalna kanalizacija GC se zbira v primarni kanal, ki se priključuje na obstoječo centralno čistilno Mirna Peč preko sušnega kolektorja. Širitev čistilne naprave se izvede po pridobitvi končnih količin odpadnih voda.
Padavinske vode se odvajajo s sistemom ponikanja za vsak objekt posebej oziroma v skupni ponikovalnici. Meteorna kanalizacija cestnega omrežja, se vodi v ponikovalnice. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih parcel se izvede prek ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in usedalnikov direktno v ponikovalnico.
TK infrastruktura
Območje GC se naveže na obstoječe TK omrežje. Znotraj območja se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi po trasi hodnikov za pešce z izgradnjo odcepov do posameznih parcel oziroma objektov. Območje se opremi z elektronsko komunikacijsko opremo in omrežji.
Ravnanje z odpadki
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske v Leskovcu. Posebne in nevarne odpadke je potrebno odvažati in skladiščiti skladno s predpisi.
8.6.5 USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju urejanja ni evidentiranih naravnih vrednot in kulturne dediščine, oziroma območjih in objektov, ki bi jih bilo potrebno varovati.
8.6.6 USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Splošno
Investitorji so dolžni upoštevati predpise o varstvu okolja, izvajati ukrepe za zmanjševanje morebitnih emisij na samem izvoru le-teh ter po potrebi izvajati monitoring.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti omilitvi vplivov (tudi na vidno okolje) na južnem obrobju GC (načrtovano stanovanjsko območje Postaja).
Z določitvijo prometnega režima se vsa težja vozila iz GC usmerjajo na AC in sedanjo H1 (po izgradnji AC regionalno cesto).
Varstvo pred hrupom
Obravnavano območje sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri projektiranju in izvedbi objektov ter njihovem obratovanju se upoštevajo veljavni predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Varstvo zraka
Emisije v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih s predpisi. Investitorji v območju GC so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Varstvo vegetacije in habitatov
Sanira in vzdržuje se nov gozdni rob in skupine drevja, ki se ohranijo znotraj območja GC. Z ustreznimi sanacijskimi ukrepi glede onesnaževanja okolja mora biti zagotovljeno varstvo vegetacije v širši okolici GC. Ob gradnji in končni ureditvi GC mora biti zagotoviti nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.
Za nadomestitev prehoda za divjadi pod viaduktom Dole, določenega v DLN AC, se v sklopu ureditev GC izvede pokriti ukop širine 40 m z osjo v km AC 17.3 +60. Določila v zvezi z ureditvijo so v poglavju 8.6.3. te programske zasnove.
Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z veljavnimi predpisi.
Za vse ostale meteorne vode je potrebno pred izpustom v ponikovalnico urediti ustrezno predčiščenje.
8.6.7 UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Splošno
Ministrstvo za obrambo nima konkretnih smernic za urejanje GC.
Upoštevajo se vsa relevantna določila pozitivne zakonodaje s področja obrambe in zaščite.
Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacij mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Cestno omrežje GC mora omogočati dostop do vseh objektov, isto velja za ureditve znotraj vseh parcel.
Posebna pozornost se posveti zagotovitvi zadostni vodooskrbi hidrantnega omrežja.
Upoštevajo se vsa relevantna določila pozitivne zakonodaje s področja varstva požarom.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Upoštevajo se vsa relevantna določila pozitivne zakonodaje s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
8.6.8 FAZNOST UREJANJA IN GRADNJE
Urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na območju treh EUP:
– EUP IC Dolenja vas z zaokrožitvijo na severni in južni strani;
– EUP GC – Jug: območje logističnega centra in spremljajočih dejavnosti, industrijski tir s cepiščem;
– EUP GC – Sever: proizvodno-poslovno območje.
Območje se bo urejalo in dograjevalo postopno. Zasnova celotnega območja in posameznih EUP mora omogočati fleksibilno faznost gradnje tako, da se upošteva:
– smotrno postopno urejanje stavbnih zemljišč,
– skladno urejanja v funkcionalnem in oblikovnem smislu,
– vključevanje specifičnih ureditev (npr. gradnja industrijskega tira).
Pripravljalna oziroma zemeljska dela za EUP GC – jug in GC – sever (preoblikovanje reliefa, izvedba platojev, zemeljska dela v kontaktnem območju med AC in GC, ureditev odlagališča trajnih viškov izkopanega materiala) bodo praviloma izvedena sočasno z gradnjo AC na obravnavanem območju.
Prva faza urejanja zajema območje EUP IC Dolenja vas na podlagi veljavnega OPPN, ki se, skladno s to programsko zasnovo, dopolni s širitvijo proti severu in jugu.
Za EUP GC – Jug in EUP GC – sever se, na podlagi te programske zasnove, izdela OPPN v katerem bo določena tudi podrobnejša faznost gradnje.
Možna je tudi izdelava večjega števila OPPN na podlagi predhodno izdelanih podrobnejših strokovnih podlag, v katerih bo določena faznost gradnje skladno z dejanskimi potrebami in pogoji urejanja območja.«

10.2 PREGLED POMEMBNEJŠIH ORGANIZACIJSKIH NALOG
Sistem državnih cest
Spremeni se besedilo tako, da glasi:
»Sprememba kategorizacije sedanje H1 po izgradnji avtoceste in ureditev nivojskih priključkov lokalnega cestnega omrežja se določi na podlagi strokovnih podlag, ki jih zagotovi država.
Občina Mirna Peč sodeluje v postopku priprave in usklajevanja prostorskih ureditev.«

A Tematske karte:
Karta I: Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij poselitve, TK, merilo1:25.000.
Spremeni se namenska raba znotraj ureditvenega območja GC Dolenja vas in DLN za avtocesto – sprememba gozdnih in kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča.
B Urbanistična zasnova Mirna Peč (UZ)
List 1: Zasnova namenske rabe in organizacije dejavnosti v prostoru
(1) Uskladi se meja območja UZ z mejo območja GC;
(2) Spremeni se namenska raba znotraj območja GC;
(3) Določi se koridor industrijskega tira;
(4) Trasa avtoceste in spremljajoče ureditve, priključek Mirna Peč, trasa regionalne ceste RIII-651 in deviacije lokalnega cestnega omrežje se prevzamejo iz DLN za AC;
(5) Na podlagi rešitev iz DLN za AC se korigirajo razmejitve namenske rabe.
List 2: Zasnova prometnega omrežja
(1) Trasa avtoceste in spremljajoče ureditve, priključek Mirna Peč, trasa regionalne ceste RIII-651 in deviacije lokalnega cestnega omrežje se prevzamejo iz DLN za AC;
(2) Dopolni se zasnova lokalnega cestnega omrežja na območju GC;
(3) Določi se koridor industrijskega tira.
List 3: Zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav
(1) Trasa avtoceste in spremljajoče ureditve, priključek Mirna Peč, trasa regionalne ceste RIII-651 in deviacije lokalnega cestnega omrežje se prevzamejo iz DLN za AC;
(2) Dopolni se zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav na območju GC.
List 4: Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
(1) Uskladi se meja območja UZ z mejo območjaGC;
(2) Prenese se meja območja DLN za AC;
(3) Doda se novo območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za GC.
C Programske zasnove
Kartrografskemu delu prostorskega plana se doda kartografski del programske zasnove za GC z naslednjimi listi:
list 1: Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja, DKN, merilo 1:5.000
list 2a: Namenska raba prostora, TTN, merilo 1:5.000
list 2b: Usmeritve za organizacijo dejavnosti in oblikovanje prostora, TTN, merilo 1:5.000
list 3: Komunalna in energetska infrastruktura, TTN, merilo 1:5.000.

Skladno s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana se spremenijo in dopolnijo prikazi na naslednjih listih kartografske dokumentacije (podlaga DK, merilo 1:5.000):
List NM 13 (MP 5):
(1) spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča GC;
(2) spremembe gozdnih zemljišč v površine za infrastrukturo – gradnja avtoceste in spremljajočih ureditev;
(3) določitev nove meje ureditvenega območja naselja;
(4) oznaka koridorja industrijskega tira.
List NM 14 (MP 6):
(1) spremembe gozdnih in kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča GC;
(2) določitev nove meje ureditvenega območja naselja;
(3) spremembe gozdnih in kmetijskih zemljišč ter stavbnih zemljišč naselja v površine za infrastrukturo – gradnja avtoceste, priključka Mirna Peč, nove trase regionalne ceste RIII-651 in ostalih spremljajočih ureditev.
List NM 15 (MP 7):
spremembe gozdnih zemljišč in kmetijskih zemljišč v površine za infrastrukturo – gradnja avtoceste in spremljajočih ureditev.
List NM 24 (MP 10):
spremembe kmetijskih zemljišč v površine za infrastrukturo – priključitev nove trase regionalne ceste RIII-651 na obstoječo regionalno cesto.

(1) Vse spremembe namenske rabe, določene v kartografskem delu in v kartografski dokumentaciji teh sprememb prostorskega plana, so okvirne.
(2) Na območju DLN za AC se končna razmejitev na površine za infrastrukturo in ostale rabe določi na podlagi nove parcelacije, ki se izvede po zaključeni gradnji avtoceste, regionalne ceste R III-651 in vseh spremljajočih ureditev.
(3) Končna razmejitev površin za infrastrukturo in gozdnih zemljišč v koridorju industrijskega tira bo določena na podlagi nove parcelacije, ki se izvede po zaključeni gradnji.
(4) Končna razmejitev površin GC bo določena na podlagi nove parcelacije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.