Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99, 36/99, 59/99, 70/00, 94/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02, 108/03, 77/04, 72/05, 21/06, 14/07 in 60/07), 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) ter 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 15. redni seji dne 3. 11. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01 in 35/02), ki veljajo za območje Občine Slovenska Bistrica, ki jih je izdelal IBIS d.o.o., Inženiring biro, investicijsko svetovanje, Slovenska Bistrica, v septembru 2008, pod št. naloge 60/2008.
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 131/04).

V tretjem odstavku 1. člena, se črtajo naselja Zgornje Poljčane, Poljčane in Makole.

V 2. členu, poglavju III. Skupna merila in pogoji za posege v prostor, se besedilo pod črko v), na koncu dopolni še z besedama »in gozdovih«, poglavju IV. Podrobnejši pogoji in merila za posege v prostor v značilnih območjih, pa doda še črko »e) posegi v območjih izključne rabe za potrebe obrambe«.

Tretji odstavek 3. člena nadomesti sledeče besedilo: »Namenska raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti občine, podrobnejša namenska raba pa je določena v kartografskem delu prostorsko ureditvenih pogojev, ki je sestavni del tega odloka. Kolikor investicijske namere odstopajo od določil tega odloka v smislu podrobnejše namenske rabe zemljišča, je potrebno za to območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt.«

V petem odstavku 5. člena se besedi »sanitarni pogoji«, nadomesti z besedilom »dovoljuje vplivno območje.«.

Četrti odstavek 6. člena odloka se dopolni s sledečim besedilom:
»Kolikor ni načrtovana dvokapnica, oziroma prihaja do odstopanje od naklona strešin, je takšna sprememba možna samo v skladu z mnenjem urbanistične komisije.«.

Za 9. členom se dodata dva nova člena, in sicer člen 9.a in člen 9.b s sledečim besedilom:

Vsa odstopanja od splošnih določil za gradnjo stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in objektov za proizvodnjo in obrt, se morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja, predložiti v pregled in potrditev občinski urbanistični komisiji.

Za gradnjo večstanovanjskih objektov, vrstnih hiš, stanovanjskih dvojčkov, objektov za družbene dejavnosti, športne dejavnosti, turizem, sakralnih objektov in urbane opreme, se upoštevajo splošna določila za graditev novih objektov opredeljena v 5. členu odloka. Smernice za arhitekturno oblikovanje poda občinska urbanistična komisija, katera tudi potrdi izdelano projektno dokumentacijo.«

V prvem odstavku 12. člena se besedilo »z občinskim odlokom (o določitvi pomožnih objektov)« nadomesti z besedami »s podzakonskimi akti, ki opredeljujejo vrsto enostavnih objektov«.

Na koncu prvega odstavka 12. člena se doda sledeče besedilo:
»Pri vrstni zazidavi je možna postavitev enostavnega objekta na notranjo stran mejnika, v kolikor se s tem ne poslabšajo bivalne kvalitete sosednjega objekta.«

Za drugim odstavkom 17. člena se pika nadomesti z vejico, za njo se doda sledeče besedilo: »razen v primerih, ko to dopušča oziroma izhaja iz smernic ali projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev.«

Na koncu drugega odstavka 17. člena se doda nov odstavek z vsebino:
»Upravljavec avtoceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja, oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditve ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa o okolju (Uradni list RS, št. 121/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.«

Zadnja alinea 17. člena se spremeni tako da sedaj glasi:
»– širino cestnega telesa v skladu z veljavnimi normativi«.

Na koncu 19. člena se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda sledeče besedilo: »priključitev na javno kanalizacijo oziroma izgradnji nepretočnih in nepropustnih greznic, malih komunalnih ČN in odvoz smeti.«

Besedilo 21. člena nadomesti v celoti novo določilo, ki glasi:
»Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode in gre za individualno gradnjo, ločenih lokacij, v primeru, da obstoječe omrežje omogoča nove priključitve.
Vsa večja predvidena zazidalna območja na obstoječi vodovodni sistem ni mogoče priključiti, zaradi nezadostnih količin pitne vode in preobremenitve standarda oskrbe s pitno vodo. Na teh področjih je potrebno predvideti rekonstrukcije vodovodnega omrežja in pridobitev zadostnih novih vodnih virov. Širina rezervatov primarnih vodovodov oziroma njihov varovalni pas je 2,5 m, če ti potekajo izven cestnega telesa.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme, pridobiti je potrebno vodno dovoljenje. Pitne vode iz vodovodnega sistema ni mogoče uporabljati v tehnološke namene.
Pri zagotavljanju zadostnih količin vode za posamezna področja, mora biti vodovodni sistem projektiran tako, da bo zagotovljena požarna varnost v skladu z zakonskimi predpisi.
Del lokacij predvidenih ureditev se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.«

V celoti se črta 21. člen, katerega nadomesti sledeče besedilo:

a) Naselja opremljena z javno kanalizacijo
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati prečiščena v vode ali javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo, izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene gradnje.
b) Območja brez javne kanalizacije
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije se lahko odpadna voda odvaja v:
– nepretočno, nepropustno greznico,
– malo komunalno čistilno napravo,
– če je stavba ne geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici (greznici brez iztoka) oziroma mali komunalni čistilni napravi in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno razen, če gre za obstoječo pretočno greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Po predpisanem roku se morajo odpadne komunalne vode odvajati na način opisan pod točko 1a), v primeru izgradnje javne kanalizacije ali na način opisan pod točko 1b), v primeru območja brez javne kanalizacije.
Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, katerih v skladu s predpisi, ni potrebno opremiti z javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi oziroma izgraditi nepretočno greznico.
Na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda pa se mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah.

Za naselje ali del naselja, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh, ali, če je to ekonomsko upravičeno, zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje in čiščenje padavinske vode.
Smiselni ukrepi so:
– izvedba ponikovalnice, kjer je to mogoče,
– zadrževanje padavinske vode v zadrževanih bazenih in postopno odvajanje v javno kanalizacijo,
– izgradnja rezervoarjev za meteorne vode za lastne potrebe.
Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, se mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo.
Čiste padavinske vode iz strehe je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno in kolikor geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.
Odvajanje padavinskih odpadnih voda s parkirišč in cest mora biti urejeno preko lovilca olj. V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest, mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 47/07).

Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna in brez iztoka. Razredčena vsebina se lahko odvaža na kmetijske površine, v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla in pravilnikaza izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu »obdelane lagune« ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov se tekoča vsebina gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati. V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditve na parceli.«

22. člen se spremeni tako, da sedaj glasi:
»Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ki določa, da na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primerih, kadar gre za objekte grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo voda, zagotovitev varnosti in drugo.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektni dokumentaciji označiti in kotirati.
Za vse posege v varovalnem pasu vodotokov in v območju vodotokov je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske smernice in vodnogospodarsko soglasje.«

Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da sedaj glasi:
»Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, in sicer:
– obstoječi DV 110 kV Rače–Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice I
– obstoječi DV 110 kV Maribor–Slovenske Konjice I«.

Med drugi in tretji odstavek 23. člena se vrine novo sledeče besedilo, in sicer:
»Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri Elektru d.d., posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. Investitorji si morajo pridobiti smernice oziroma projektne pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezna območja, ter si k njim pridobiti mnenje oziroma soglasje k projektnim rešitvam.
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje.
Prav tako je potrebno za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno soglasje ELES-a. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektomagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).«

Na kocu 25. člena se doda nov odstavek:
»V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom Zakona o vodah-1. Če gre za rabo vode po 125. členu Zakona o vodah-1, izda vodno dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, na podlag posebne vloge. Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.«

Celotni 26. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
»a) Prenosno omrežje zemeljskega plina
V ureditvenem območju, kjer poteka prenosno omrežje zemeljskega plina, je potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/07) in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05).
Za poseganja v nadzorovani pas prenosnega plinovoda (2x100 m) s tlakom nad 16 bar, se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnih tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). Za poseganja v varnostni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 bar, se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2x100 m) in pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d.o.o.
b) Distribucijsko omrežje zemeljskega plina
Objekti, predvsem novogradnje, ki so locirani na območju, kjer je izvedeno distribucijsko omrežje zemeljskega plina, naj se priključijo na obstoječe omrežje, razen v kolikor uporabljajo obnovljive vire energije. Koncesionar bo kot sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina za navedeni projekt izdal projektne pogoje in nato tudi soglasje k projektnim rešitvam.«

26.a člen se dopolni tako, da glasi:
»Ob upoštevanju obstoječih tras TK je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca TK voda.
Telekom bo na območju Slovenske Bistrice in Zg. Polskave gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Rešitve za zunanje TK priključke ter notranje optične instalacije poda upravljavec.
Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni omarici, bo Telekom Slovenije izvedel priključek, preko katerega bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekom Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno predhodno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Investitor objekta kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).«

27. člen se poglavje v) spremeni in dopolni tako, da spremenjen in dopolnjen glasi:
»v) Posegi v kmetijskih zemljiščih in gozdovih
Na površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot kmetijske površine namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo, ni dovoljena sprememba namembnosti rabe in uporabe ljubiteljske dejavnosti.
Zemljišča na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu (v nadaljevanju v območju gozdov) je dovoljeno:
– izvajati vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– izvedba gozdnih učnih poti;
– priprava in gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije;
– postavitev stalne gozdne žičnice;
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo;
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
– ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh;
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu;
– postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji.
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, OE Maribor.
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).
Območja varovanih gozdov in gozdov s posebnimi nameni:
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost.
Ostala območja:
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba,
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma funkcije gozdov in gozdnega prostora.
Če ureditev na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.«

Na koncu 27. člena se doda novo poglavje:
»z) Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti upoštevane sledeče usmeritve:
– upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje;
– upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja;
– upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom);
– potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje
– potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;
– potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila;
– ojačitve prve plošče ali gradnja zaklonišč;
– zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov.
Investitorji objektov, za katere bo pri pripravi projektne dokumentacije PGD potrebno upoštevanje Priloge 1 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06), so dolžni obvezno izdelati študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.«

Na koncu 31. člena se doda novo poglavje e) in nov 31.a člen, s sledečim besedilom:
»e) Posegi na območjih za potrebe obrambe

Na območjih izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture za potrebe obrambe.
Na območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe so dopustne prostorske ureditve in gradnja objektov, ki ne onemogočajo uporabo območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje. Za posege in gradnje v teh območjih je treba s strani Ministrstva za obrambo pridobiti smernice in mnenje pri pripravi prostorskih aktov ter soglasje pri izdaji dovoljenj za posege in gradnje.«

32. člen se dopolni z novim odstavkom:
»Za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in soglasij v zvezi s posegi na varovani kulturni dediščini je pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, medtem ko za izdajo naravovarstvenega soglasja Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija RS za okolje).«

33. člen se poimenuje kot »VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE«.

V 35. členu se pika nadomesti z vejico, za njo pa se vključi sledeče besedilo:
», ter dodatno evidentirano kulturno dediščino v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine. Vsi objekti in območja so vpisana v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD) pri Ministrstvu za kulturo. Podatki o kulturni dediščini na območju naselij Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava, ki so vpisana v register so prikazana v kartografskem delu odloka. Podlaga za dodatno evidentirano kulturno dediščino je tudi Strokovna podlaga za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana (ZVKD, 2001).

a) Usmeritve za skupna merila in pogoje za posege v prostor
Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto. Na območjih kulturne dediščine so dopustne dejavnosti, ki ne ogrožajo varovanja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine. Ogrožanje pomeni vzpostavitev dejavnosti, ki zahteva takšne ukrepe, da se z njimi škoduje kulturni dediščini (dejavnost, ki zahteva protihrupne ograje, dejavnost, ki zahteva gradnjo številnih novih objektov in naprav, dejavnost, ki za izvajanje potrebuje več prostora, kot ga je na območju dediščine na voljo …).
Na območjih kulturne dediščine je stopnja izkoriščenosti zemljišč podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev kulturne dediščine ključnih primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturnovarstvenimi pogoji.
Pri določanju enot urejanja prostora je njihove meje in vsebine treba prilagoditi mejam in varovanim vrednotam enot kulturne dediščine. V enotah, določenih na podlagi območij kulturne dediščine praviloma ni nadomestnih in novih gradenj. Enostavni objekti so dovoljeni le izjemoma v primerih, ko se njihova postavitev neopazno vključuje v ambient prostorske enote oziroma celote.
b) Usmeritve za podrobnejše pogoje in merila za posege v prostor v značilnih območjih
Tipologija zazidave na območjih nacionalne prepoznavnosti in v območjih naselbinske dediščine ter njihovih vplivnih območjih mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture. V morfološki analizi naj se loči avtohtono tipologijo od tiste, ki pomeni degradacijo v prostoru. Degradirana območja naj se določi kot območje prenove. Obvezni sestavni del podrobnega prostorskega akta, ki je podlaga za celovito prenovo območja zavarovanega naselbinske dediščine, kulturne krajine ali območja druge dediščine, ki je značilen del prostora in grajenih struktur, je konservatorski načrt za prenovo. V primeru celovite prenove kulturnih spomenikov je potrebno izdelati konservatorski načrt oziroma konservatorsko restavratorsko projektno nalogo.
c) Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
Večina spomenikov z dominantno lego ima tudi vplivno območje, ki bo z novim odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov opredeljeno kot del kulturnega spomenika. Vplivno območje spomenika se lahko tudi poveča, v kolikor so v bližini predvideni posegi, ki bi lahko okrnili dominantnost spomenikov.
Pristojnost priprave kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij je vezana na določbe 28. člena ZVKD-1, ki določ, da je kulturnovarstveno soglasje (pred tem pa kulturnovarstvene pogoje) potrebno pridobiti za posege v spomenik, posege v vplivno območje spomenika, če to določa akt o razglasitvi, posege v varstvena območja dediščine ter posege v registrirano nepremično dediščino ali enoto urejanja prostora, če to določa prostorski akt.
d) Varstvene usmeritve, ki veljajo za varstvo arheološke dediščine
Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in ZVKD-1 je potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. Območje občine Slovenska Bistrica do sedaj še ni bilo v celoti predhodno arheološko pregledano.
Na takšnem območju je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, ki so namenjene pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora z vidika varstva arheološke dediščine. V predelu najdišča velja enoten varstven režim, v preostalem pa varstvo zahteva arheološki nadzor nad posegi. Kolikor se pri izvedbi del na območju arheološke dediščine naleti na najdbe in pozitivno arheološko plast se dela začasno ustavijo in na stroške investitorja Zavod za varstvo kulturne dediščine izvede zaščitna arheološka izkopavanja.«

V 36. členu se pod črko A, za »stanovanjski objekti« doda vejica, za njo pa se vrine sledeče besedilo: »enostanovanjske (samostoječe hiše, vile, kmečke hiše in podobne enostanovanjske stavbe, vrstne hiše, kot so atrijske vrstne hiše ali vrstne hiše z enim stanovanjskem, ki ima svojo streho in lasten vhod iz pritličja, v katerih se nahaja eno stanovanje) in dvostanovanjske stavbe (samostoječe hiše ali vrstne hiše, kot so atrijske vrstne hiše ali vrstne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji-dvojčki)«.

Na koncu 36. člena se dodajo nove črke J, K, L, M z vsebino:
»J. hotel, motel, penzion in podobne stavbe za nastanitev
K. stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe za zdravstvo
L. stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
M. parkovne-zelene površine.«

V celoti se zbriše določilo 39. člena, posledično se preštevilčijo členi, ki sledijo.

Besedilo 40. člena, ki bo sedaj 39. člen se spremeni tako da glasi:
»Sestavni del odloka je grafična priloga – Namenska raba v merilu 1:5000, ki je v digitalni in analogni obliki.«

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni enoti Slovenska Bistrica in Občini Slovenska Bistrica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.