Na podlagi 18. člena Statuta Občine Trebnje in 98. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 18. redni seji dne 5. 11. 2008 sprejel

v naslednjem besedilu:

Določba tretjega odstavka 16. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90, Uradni list RS, št. 15/99, 59/04, 19/05, 113/07) /v nadaljevanju: Odlok/, ki se nanaša na vrsto dopustnih gradenj in vrsto dopustnih objektov na območju razpršene gradnje, se razlaga sledeče:
(1) Poleg dopustne gradnje stanovanjskih stavb in stavb za oskrbne in storitvene dejavnosti je v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč dopustna tudi gradnja novih nestanovanjskih kmetijskih in garažnih stavb.

Določba drugega odstavka 26. člena Odloka, ki opredeljuje vrsto stavb pri katerih je naklon strešin lahko manjši od predpisanega, se razlaga, da to velja za vse nestanovanjske stavbe.
Določba tretjega odstavka 26. člena Odloka, ki se nanaša na dograjevanje kompleksov z izrazitimi strešnimi volumni, se razlaga sledeče:
(1) Komplekse z izrazitimi strešnimi volumni se smatra tudi stavbne gruče posameznih domačij, kjer določene stavbe s svojimi strešnimi volumni izstopajo iz okolice in pri dograjevanju zahtevajo nevpadljive rešitve brez bistvenega dodatnega povečevanja strešnih volumnov.
(2) Pri dograjevanju takšnih stavb mora biti v načrtu arhitekture podana analiza neposrednih okoliških strešnih volumnov in utemeljitev oblikovalske rešitve (streha z minimalnim naklonom).

Določba prvega odstavka 27. člena Odloka, ki se nanaša na dopustni višinski gabarit stanovanjskih objektov (K+P+1+M) se smiselno uporablja tudi za stavbe, pri katerih je poleg stanovanj, po CC-SI strukturi, prevladujoči namen storitvena dejavnost.
Določba drugega odstavka 27. člena Odloka, ki se nanaša na oblikovanje strehe gospodarskih poslopij, se razlaga sledeče:
(1) Na vseh nestanovanjskih kmetijskih stavbah, kolikor pri določenih stavbah s tem Odlokom ni določeno drugače, se strehe oblikujejo kot dvokapnice, kjer je dopustna izvedba enostranskega ali obojestranskega napušča ali nadstreška. Enotnost naklona pri izvedbi nadstreška ni pogojena kolikor zahtevana višina tega ne dopušča.
Določba tretjega odstavka 27. člena Odloka, ki se nanaša na oblikovanje zidanic, se razlaga sledeče:
(1) Horizontalni gabarit pravokotne zasnove z razmerjem stranic vsaj 1: 1.25, v okviru katerega je dopustna zazidana površina stavbe do 50 m2. V primeru izvedbe dodatne podzemne kleti je dopustna zazidana površina kletne etaže stavbe do 65 m2, pod pogojem, da je v celoti zasut tisti del kletne etaže, nad katerim ni nadgrajena pritlična etaža.

Določba petega odstavka 28. člena Odloka, ki se nanaša na vizualni oblikovni vidik gostinsko turističnih objektov v območju vinogradov se razlaga sledeče:
(1) Kot sestavni del pritlične etaže je dopustna izvedba manjših odprtih pohodnih teras (gankov), ki so v neposredni funkcionalni povezavi s stavbo.

Določba druge alineje 36.a člena Odloka, ki opredeljuje odmike se razlaga sledeče:
(1) Odmik od parcelne meje, ki je določen s širino funkcionalnega pasu in opredeljen v določbah 36. člena Odloka pomeni, da širina tega pasu predstavlja razdalja od posestne meje do posamezne stranice zaključenega poligona, ki po standardu SIST ISO 9836 določa zazidano površino stavbe.
(2) Določen odmik od posestne meje se nanaša zgolj na stavbe in ne na gradbeno inženirske objekte (CC-SI – Struktura).

Določbe 37. člena odloka, ki opredeljujejo dostope do objektov se razlaga sledeče:
(1) Vsaka stavba mora imeti zagotovljen dostop neposredno iz javne ceste do osrednje interne prometno manipulativne površine, katera funkcionalno pripada stavbi in je z njo komunikacijsko povezana preko peš površin. Direkten dovoz neposredno do stavbe ni obvezen.

Ta obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.