Na podlagi 61., 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18., 86. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 17. redni seji dne 3. julija 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl: U-I-116/05-21) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, načrt parcelacije, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev in tolerance.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073 -1, junija 2008, na podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelalo podjetje Hidrosvet, d.o.o, Celje, pod številko projekta 130/07, decembra 2007.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega:
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta z naslednjo vsebino:
– opis prostorske ureditve občinskega podrobnega prostorskega načrta za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki;
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
– zasnova projektne rešitve načrtovane posodobitve primarnega vodovodnega omrežja;
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
– seznam parcel območja OPPN ter podatki o označbi, površini in vrsti rabe;
– elemente za zakoličbo;
– etapnost izvajanja OPPN;
– obveznosti investitorjev in izvajalcev;
– tolerance;
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN;
– vrednost investicije za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta;
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinskega podrobnega prostorskega načrta
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskem podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
– prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za podeželje Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M 1:5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M 1:5000;
– komunalna in energetska ureditev, M 1:1000;
– ureditvena situacija, M 1:1000;
– prikaz posega in območja OPPN na katastrskem načrtu, M 1:1000;
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:1000;
– načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč ter zakoličba, M 1:1000.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje primarnega vodovoda z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti, prevezavo priključnih sekundarnih vodovodov in ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje. Območje obsega tudi površine, na katerih so predvideni trajni posegi (gradnja novega vodohrana Trnje, gradnja novega vodohrana in raztežilnika Draga ter dovozne ceste do vodohrana Draga in raztežilnika Draga).
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema površino v širini 2.5 m od osi primarnega vodovodnega omrežja obojestransko po celotni dolžini, površino 2 m od predvidenih jaškov na vodovodnem omrežju, površino 2 m od predvidenega roba ceste do vodohrana in raztežilnika Draga po celotni dolžini ceste ter površine znotraj ograj vodohrana Trnje, vodohrana Draga in raztežilnika Draga. Na območjih, kjer se predvideno vodovodno omrežje približa objektom, se območje ob predpostavki, da se predvidi ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene), zoži.
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka in obsega naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč:
K.o. Dorfarje (2028): 1002/2, 1003/1, 1039/1, 1039/16, 1039/18, 1039/19, 1039/2, 1039/24, 1039/3, 1039/7, 1044/1, 1044/6, 1136/1, 1136/2, 1140/8, 1141/2, 1149/1, 1151/3, 1187/1, 1187/3, 1188/1, 1188/2, 1188/4, 1225/1, 1225/9, 1227, 1233/9, 1236/1, 1236/2, 1238/4, 1285/1, 1287/1, 1287/2, 1287/4, 1287/5, 1289/3, 1290/2, 1290/5, 1290/6, 1297, 1299/1, 1300/1, 1300/2, 1680/1, 1681/2, 1681/4, 1681/6, 1682/3, 1694/1, 1695/1, 1696/1, 356/3, 356/4, 356/5, 356/6, 356/7, 363/2, 384/1, 384/8, 398/4, 398/5, 398/6, 841/1, 841/3, 842/4, 845/1, 845/9, 849/1, 849/3, 849/4, 850/1, 850/10, 850/7, 850/8, 850/9, 859, 860/21, 860/22, 860/35, 860/36, 860/38, 860/41, 860/5, 860/58, 860/60, 860/61, 863, 929, 935/1, 935/2, 970/1, 970/4, 970/5, 970/6, 970/8, 970/9, 1681/1, 1707
K.o. Draga (2033):
1, 1005, 1014, 1017, 130/2, 131/2, 131/3, 133/2, 135/2, 170, 202/10, 202/14, 202/15, 202/16, 202/18, 202/5, 202/6, 320/1, 323, 325, 328, 329, 363/1, 373, 374, 6/1, 6/2, 80, 92, 96, 97, 971/1, 971/10, 972/1, 972/2, 973/1, 973/2, 98/2, 981/1, 981/2, 985, 987, 99/1, 99/2
K.o. Godešič (2031):
1361, 1362/1, 684, 686, 687, 694, 697, 698, 703, 706/2, 706/4, 706/5, 713
K.o. Puštal (2034):
899/3, 899/4, 899/7, 900/4, 907, 908, 931/1, 959/2, 959/4, 899/12, 899/11, 899/10, 905/6, 900/8, 886/3, 886/4, 906/5, 906/2, 900/7
K.o. Reteče (2032):
0, 1075/1, 1075/8, 1075/9, 1077/3, 1077/9, 1083, 71/7, 77/2, 77/3, 78/5, 78/7, 79/2, 79/3, 88/2, 78/6, 78/8, 77/4
K.o. Škofja loka (2035):
102/1, 102/10, 102/3, 102/52, 102/56, 102/58, 102/59, 1032, 1033, 1034, 1035/2, 1035/3, 1035/4, 1038, 1039/1, 1040, 1059/2, 106/1, 1062/2, 1067/4, 1071/1, 1071/2, 1075/1, 1075/2, 1075/3, 1075/4, 1075/5, 1076, 1087/1, 1088/1, 1088/2, 1089/2, 1089/4, 127/11, 127/3, 129/3, 132/11, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4, 133/9, 135/1, 168/1, 170/3, 170/4, 171, 175/1, 175/2, 175/3, 175/4, 177, -323/1, 61/1, 61/8, -624, 645/4, 645/5, 652/1, 652/2, 654/7, 654/8, 66/2, 660/1, 673, 68, 72/16, 72/18, 72/19, 72/2, 72/28, 72/29, 72/3, 72/4, 82/1, 82/10, 82/19, 82/20, 82/21, 84/13, 84/5, 84/6, 82/29, 82/27, 82/36
K.o. Stara loka (2027):
1001, 1150, 1158/1, 1159, 1160, 1164, 1165, 1172, 1173, 1179, 1186, 1189, 1191, 1193, 1672/21, 1673, 1680/1, 1680/2, 1681/2, 1684/1, 1694/1, 1695, 1696, 1698/2, 1698/3, 1699, 1700/2, 1702/2, -28, -33/1, 358, 403, 405/1, 407, 409/1, 409/2, 409/3, 409/4, 411, 455/3, 455/4, 455/5, 455/6, 455/7, 458/2, 465/2, 473/1, 595/1, 595/29, 595/30, 595/31, -6, 602/1, 603/1, 603/2, 606/1, 606/2, 614/2, 614/20, 614/21, 614/22, 614/23, 614/24, 614/25, 614/30, 614/4, 614/5, 617/1, 617/13, 617/17, 617/2, 617/3, 617/4, 617/5, 617/6, 617/7, 645/15, 645/19, 645/2, 645/20, 645/22, 645/23, 645/24, 645/25, 658, 660/3, 663/1, 663/12, 663/13, 663/21, 665/1, 854/2, 975, 976/1, 976/5, 995/3, 999/1, 999/2, 999/3, 1983/2, 663/51, 659/13, 656/5, 1163/1, 1163/2
K.o. Stari dvor (2029):
106, 108/1, 111/1, 111/2, 111/24, 111/26, 111/7, 117/3, 119/4, 120, 130/3, 1355/1, 1355/7, 1356/1, 1356/6, 1358/1, 1359/1, 1361, 1363/1, 1363/11, 1363/12, 1363/13, 1364/2, 1369/1, 1369/2, 1380/1, 1382/1, 1383, 1386, 1388/1, 1388/2, 1395/1, 1395/2, 1405, 210/1, 211/1, 216/1, 218/1, 218/3, 218/5, 230, 233, -234, 236, 251/1, 251/2, 259/2, 27/2, 27/3, 27/4, 27/6, 27/8, 27/9, 272, 29/1, 316, 320, 342/2, 342/4, 361, 364/1, 364/2, 364/3, 364/8, 366/10, 366/2, 366/3, 366/4, 366/5, 366/6, 367/1, 37/1, 37/25, 46/3, 5/1, 53/9, 569/4, 569/7, 579, -58/1, -58/2, 581/1, 582/1, 582/3, 585, 588/14, 588/2, 588/3, 588/6, 588/7, 588/9, 595/3, 595/6, 595/7, 595/8, 600, 603/2, 606/1, 606/5, 609/1, 609/4, 609/5, 609/6, 616, 617/2, 621/1, 621/2, 622/5, 622/2, 622/3, 622/4, 622/6, 624/2, 626/1, 626/3, 626/4, 628/1, 628/4, 628/5, 628/9, 659/2, 662/11, 664/6, 665/1, 669/1, 671/2, 671/5, 674, 679/17, 679/40, 679/41, 684/3, 685/2, 687/1, 698/3, 705/1, 706, 707/1, 707/3, 708/1, 708/2, 708/3, 708/4, -71/1, -71/2, 78/1, 78/4, 78/5, 79/3, 79/4, 80/5, 827, 828/2, 829, 830, 832/1, 859/11, 891/3, 956/1, 1362/3, 357/4, 218/2, 218/4, 53/8
K.o. Suha (2030):
1133/1, 1136, 1139, 1143, 1144/1, 1144/2, 1147, 1149/2, 1154/2, 1159, 1164, 1166, 1183, 1184/1, 1185, 1197/1, 1197/2, 1209/1, 1209/4, 1209/7, 1214, 1218/2, 1219, 1220/1, 1220/5, 1221/1, 1221/2, 1222/3, 1233/1, 1234, 1243, 1261, 1267, 197, 207, 269, 281/1, 281/2, 292, 293, 294/1, 294/10, 294/11, 294/15, 294/16, 294/17, 294/2, 294/20, 294/5, 294/9, 295, 305/4, 306/1, 306/2, 311/2, 311/4, 311/5, 312/11, 312/14, 312/15, 312/2, 312/24, 316/2, 318/1, 318/107, 318/12, 324/1, 337/7, 478/4, 478/5, 481/1, 481/2, 554/1, 557/30, 557/35, 557/39, 557/40, 561/1, 561/10, 561/11, 561/12, 561/13, 561/15, 561/16, 561/17, 561/2, 561/4, 561/6, 561/9, 862/3, 862/4, 888/2, 888/3, 893/1, 893/2, 900/4, 900/6, 900/7, 900/8, 901/1, 901/2, 912, 926/9, 934/1, 934/2, 934/3, 941/1, 941/2, 954/6, 957/1, 957/12, 957/2.
(4) Poleg zemljišč ali delov zemljišč znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo zaradi poteka vodovoda po mostni konstrukciji prek Selške Sore posredno tangirana tudi naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta:
K.o. Suha (2030):
912, 1220/3
K.o. Puštal (2034):
959/4.
(5) Poleg zemljišč ali delov zemljišč navedenih v tretjem in četrtem odstavku tega člena bo poseg zaradi gradnje in obratovanja vodovodnega omrežja tudi na naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč, na katerih veljajo drugi veljavni prostorski izvedbeni akti iz prvega odstavka 9. člena tega odloka in niso del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta:
K.o. Reteče (2032):
1083, 1077/9
K.o. Stara loka (2027):
976/1, 854/2, 663/21, 1673, 659/13, 663/51, 1983/2, 663/52, 659/14, 1672/23
K.o. Suha (2030):
1195/1, 1207/10, 1207/11, 312/14, 312/2, 860/1, 862/3, 862/4, 864/1, 864/2, 865/3, 865/5, 867/2, 867/3, 888/2, 888/3, 893/1, 893/2, 900/6, 901/2, 926/1, 926/3, 926/4, 926/9, 934/1, 934/2, 941/1, 941/2, 926/8, 934/4, 909/6
K.o. Stari dvor (2029):
27/3, 322/11, 322/12, 322/2, 322/3, 327/1, 328/12, 328/7, 338/1, 338/8, 338/9, 342/2, 5/1
K.o. Škofja Loka (2035)
1040, 133/1, 133/11, 133/12, 133/2, 133/4, 133/5, 133/6, 133/7, 133/8, 133/9, 135/1, -624.
(6) Načrtovano primarno vodovodno omrežje s spremljajočimi objekti in prevezavo priključnih sekundarnih vodovodov, posodobitev vodohrana Kamnitnik I, vodohrana Kamnitnik II, predviden vodohran Trnje, vodohran Draga in raztežilnik Draga ter pripadajoča prometna, energetska in komunalna infrastruktura potekajo oziroma so locirani na naslednjih zemljiščih:
a) Primarni vodovod:
K.o. Dorfarje (2028):
1002/2, 1003/1, 1039/1, 1039/18, 1039/2, 1039/24, 1039/3, 1044/1, 1044/6, 1141/2, 1287/2, 1290/6, 1680/1, 1681/2, 1682/3, 1694/1, 1695/1, 1696/1, 1701, 356/3, 356/4, 356/5, 356/6, 356/7, 363/2, 384/1, 384/8, 398/4, 398/5, 398/6, 841/1, 845/9, 849/3, 850/10, 850/9, 860/21, 863, 929, 935/1, 970/1, 845/1, 1681/1
K.o. Draga (2033):
1005, 1014, 1017, 130/2, 131/2, 131/3, 133/2, 135/2, 170, 202/14, 202/15, 202/18, 202/5, 320/1, 323, 325, 328, 329, 331, 363/1, 373, 6/1, 6/2, 80, 92, 96, 972/1, 973/1, 973/2, 981/1, 981/2, 987, 99/1, 99/2
K.o. Godešič (2031):
1361, 684, 686, 687, 694, 697, 698, 703, 706/2, 706/4, 713
K.o. Puštal (2034):
899/3, 899/4, 899/7, 907, 908, 931/1, 959/4, 906/5, 900/8, 900/4, 905/6, 899/10, 899/11, 959/2
K.o. Reteče (2032):
0, 1075/1, 1075/8, 1075/9, 1077/3, 1083, 71/7, 78/5, 78/6, 79/3, 88/2
K.o. Škofja loka (2035):
102/1, 102/3, 102/52, 1032, 1033, 1034, 1035/2, 1035/3, 1035/4, 1038, 1039/1, 1040, 106/1, 1067/4, 1071/1, 1075/5, 1076, 1087/1, 1088/1, 1088/2, 1089/2, 127/3, 129/3, 133/2, 133/3, 133/4, 133/8, 133/9, 170/3, 170/4, 171, 175/1, 175/2, 175/3, 175/4, 177, -323/1, 61/8, 652/2, 673, 72/28, 72/3, 82/20, 82/21, 654/8, 82/29, 82/27, 82/36
K.o. Stara loka (2027):
1001, 1150, 1158/1, 1159, 1160, 1163/2, 1164, 1165, 1172, 1173, 1179, 1186, 1189, 1191, 1193, 1672/21, 1673, 1680/1, 1680/2, 1681/2, 1684/1, 1694/1, 1695, 1696, 1698/2, 1698/3, 1699, 1700/2, 1702/2, 358, 403, 405/1, 407, 409/1, 409/2, 409/3, 411, 455/3, 455/4, 455/5, 455/6, 595/1, -6, 614/2, 614/30, 614/4, 614/5, 617/13, 617/17, 645/15, 645/25, 658, 660/3, 854/2, 975, 976/1, 976/5, 995/3, 999/1, 999/2, 1983/2, 663/51, 663/52, 659/13, 656/5, 1163/1, 1672/23
K.o. Stari dvor (2029):
111/1, 111/26, 111/7, 130/3, 1355/1, 1355/7, 1356/1, 1356/6, 1358/1, 1359/1, 1361, 1363/1, 1363/11, 1363/12, 1363/13, 1364/2, 1369/1, 1380/1, 1382/1, 1383, 1386, 1388/1, 1388/2, 1395/1, 1405, 211/1, 216/1, 218/2, 218/4, 259/2, 27/2, 27/9, 272, 316, 320, 322/12, 322/3, 327/1, 328/12, 328/7, 342/2, 364/1, 366/10, 366/2, 37/1, 46/3, 5/1, 53/9, -58/1, 581/1, 582/1, 582/3, 585, 588/14, 588/2, 588/3, 588/6, 588/7, 595/7, 595/8, 600, 609/4, 609/5, 609/6, 616, 621/1, 621/2, 622/2, 622/4, 624/2, 626/1, 628/4, 628/5, 628/9, 659/2, 664/6, 665/1, 669/1, 671/2, 671/5, 684/3, 685/2, 705/1, 706, 708/2, 78/1, 78/4, 79/3, 79/4, 80/5, 891/3, 956/1, 53/8, 687/1, 622/5, 357/4, 1362/3, 338/1, 338/8, 338/9
K.o. Suha (2030):
1133/1, 1136, 1139, 1143, 1144/1, 1147, 1149/2, 1154/2, 1159, 1164, 1166, 1183, 1184/1, 1185, 1195/1, 1197/2, 1207/11, 1209/4, 1209/7, 1214, 1218/2, 1219, 1220/1, 1220/5, 1221/1, 1221/2, 1222/3, 1233/1, 1261, 1267, 197, 269, 281/1, 281/2, 292, 293, 294/1, 295, 306/2, 311/2, 311/4, 312/14, 312/15, 312/24, 316/2, 318/1, 318/107, 318/12, 337/7, 478/5, 481/1, 481/2, 554/1, 557/30, 561/12, 561/2, 561/4, 862/4, 864/1, 864/2, 865/5, 867/2, 888/2, 888/3, 893/1, 900/4, 900/8, 901/1, 912, 926/1, 926/4, 926/9, 934/1, 934/2, 941/1, 957/1, 957/2, 934/4, 934/3, 926/8, 954/6, 1220/3, 312/2
b) Jaški na primarnem vodovodnem omrežju:
K.o. Draga (2033):
99/2
K.o. Godešič (2031):
698
K.o. Puštal (2034):
959/4
K.o. Reteče (2032):
1083
K.o. Škofja loka (2035):
102/3, 1033, 1038, 1067/4, 1075/5, 1076, 1088/2, 1089/2, 133/2, 170/4, 175/3, 175/4, 177, 61/8, 652/2, 654/8, 673, 82/29
K.o. Stara loka (2027):
1672/21,1673, 1680/2, 1681/2, 1684/1, 1983/2, 403, 409/2, 455/3, 617/13, 617/17, 645/15, 645/2, 663/13, 663/21, 854/2
K.o. Stari dvor (2029):
111/1, 111/7, 1358/1, 1380/1, 1388/1, 1405, -234, 272, 366/2, 53/9, 609/4, 609/5, 609/6, 622/5, 622/3, 659/2, 679/40, 705/1, 706, 707/1, 707/3, 78/4, 357/4
K.o. Suha (2030):
1133/1, 1144/1, 1154/2, 1166, 1185, 1209/7, 1218/2, 1221/1, 281/1, 294/5, 337/7, 481/1, 557/30, 862/4, 901/1, 926/4
c) Vodohran Kamnitnik I:
K.o. Stara loka (2027):
458/2, 455/5, 409/4
d) Vodohran Kamnitnik II:
K.o. Stara loka (2027):
409/3
e) Vodohran Trnje:
K.o. Stara loka (2027):
1695, 1694/1, 1193, 1191, 1150
f) Vodohran Draga:
K.o. Draga (2033):
971/1, 972/1
g) Raztežilnik Draga:
K.o. Draga (2033):
972/1
h) Cesta do vodohrana in raztežilnika Draga:
K.o. Draga (2033):
1, 971/1, 971/10, 972/1, 972/2, 973/2, 985, 971/3
i) Izpusti iz vodohrana Trnje, vodohrana Draga, raztežilnika Draga, vodohrana Kamnitnik I:
K.o. Stara loka (2027):
1150, 1173, 1179, 1186, 1189, 1191, 1694/1, 1696, 403, 405/1, 409/1, 409/3, 455/3
K.o. Draga (2033)
972/1.

(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja posodobitev dela primarnih vodovodov v Občini Škofja Loka na območju mestnega in delu primestnega okrožja Škofje Loke in pripadajočih funkcionalnih objektov, prevezava obstoječih sekundarnih vodovodov na nov vodovod, posodobitev obstoječih vodohranov Kamnitnik I in Kamnitnik II, gradnja novega vodohrana Trnje, gradnja novega vodohrana Draga in raztežilnika Draga, z vso z pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Prevezave sekundarnih priključkov se izvedejo le v primeru, da se obstoječe sekundarne vode z izgradnjo vodovodov po tem odloku ukine. V nasprotnem primeru prevezovanje sekundarnih priključkov ni potrebno.
(2) Posodobitev primarnih vodovodov
1. Predvidena je posodobitev naslednjih odsekov primarnega vodovoda:
a) Na odseku primarnega vodovoda od sotočja obeh Sor do vodohrana Kamnitnik I, ki se prične pri sotočju obeh Sor in poteka po Sorški cesti in Stari cesti v smeri proti severu, nato pa se nadaljuje po privatnih zemljiščih, prečka cesto Spodnji trg in Kidričevo cesto, se nadaljuje po zasebnih zemljiščih severno od Kidričeve ceste do Partizanske ceste in se po njej nadaljuje v smeri proti zahodu, nato pa zavije proti severozahodu in poteka čez osrednji del bivše vojašnice do vodohrana Kamnitnik I (kapacitete 4140 m3), se zamenja obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 300 mm z duktilnimi cevmi dimenzije 300 mm v dolžini 1137 m.
Vse posodobitve obstoječega odseka vodovoda se izvedejo po obstoječih trasah, razen na odseku med Kidričevo cesto in Staro cesto, kjer se trasa delno prestavi ob rob parcel.
b) Na odseku primarnega vodovoda med vodohranom Kamnitnik I in Kamnitnik II se obstoječe cevi zamenja z duktilnimi cevmi dimenzije 300 mm v dolžini 212 m. Trasa predvidenega vodovoda poteka deloma po obstoječi trasi deloma pa po novi trasi.
Iz vodohrana Kamnitnik II je predviden nov izpust, ki poteka (predviden zaradi čiščenja vodohrana), ob desni strani hriba Kamnitnik in se pred vodohranom Kamnitnik I priključi na obstoječi izpustni vodovod, ki poteka do potoka Sušica. Predvideni izpustni vodovod je dolžine 187 m dimenzije 200 mm.
c) Na odseku transportnega vodovoda od obstoječega črpališča Godešič na Sorškem polju do vodohrana Kamnitnik I (kapacitete 4140 m3) obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 400 mm na večih odsekih zamenja z duktilnimi cevmi NL dimenzije 400 mm v skupni dolžini 3214 m. Trasa predvidenega vodovoda poteka deloma po obstoječi trasi, deloma pa se prestavi. Del obstoječega primarnega vodovodnega omrežja na tem odseku, ki ni predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta se na delu območja OIC Trata, območju Grenc in območju Termika – Jelovica posodablja v okviru ostalih prostorskih izvedbenih aktov in ureditev.
d) Na odseku primarnega vodovoda po vzhodnem robu ulice Kamnitnik od Partizanske ceste do priključka na transportni vodovod črpališče Godešič – vodohran Kamnitnik I se obstoječe PVC cevi dimenzije 300 mm v dolžini 799 m zamenja z duktilnimi cevmi NL 300 mm. Trasa predvidenega vodovoda večinoma poteka po ali ob obstoječi trasi, razen na križišču ulice Kamnitnik in Partizanske ceste, kjer se trasa prestavi v cesto.
e) Na odseku primarnega vodovoda skozi Frankovo naselje, ki poteka mimo stanovanjskih blokov po ulici Frankovo naselje do Ljubljanske ceste se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 250 mm zamenjajo z duktilnimi cevmi NL dimenzije 250 mm v dolžini 293 m. Posodobitev obstoječega vodovoda se izvede po obstoječi trasi.
f) Na odseku primarnega vodovoda v območju podhoda pod Ljubljansko se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 250 mm zamenjajo z duktilnimi cevmi NL dimenzije 250 mm v dolžini 8,5 m. Posodobitev obstoječega vodovoda se izvede po obstoječi trasi.
g) Na odseku primarnega vodovoda od Ljubljanske ceste v smeri proti jugu do vasi Suha se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 250 mm zamenjajo z duktilnimi cevmi NL dimenzije 250 mm v dolžini 537 m. Trasa se prestavi ob predvideno Poljansko obvoznico. Gradnja tega odseka primarnega vodovoda bo potekala sočasno z gradnjo Poljanske obvoznice.
h) Na primarnem vodovodu, ki poteka ob državni cesti R1 – 210/1109 Škofja Loka Kranj iz smeri Forme – Sveti Duh – Virmaše nato pa se usmeri proti Frankovem naselju se obstoječe azbestcementne cevi zamenjajo z duktilnimi cevmi na treh nepovezanih odsekih:
– na območju naselja Sveti Duh se obstoječi vodovod zamenja z cevmi 150 mm v dolžini 140 m;
– na območju severno od Loške komunale se obstoječi vodovod zamenja s cevmi dimenzije 200 mm v dolžini 236 m;
– na odseku med Kidričevo cesto in cesto Frankovo naselje se obstoječi vodovod zamenja s cevmi dimenzije 200 mm v dolžini 137 m.
Nov vodovod poteka po obstoječih trasah, razen na odseku severno od Loške komunale, kjer se delno prestavi.
i) Na vodovodu na odseku od Frankovega naselja in Hafnerjevega naselja do IC Trata se obstoječi vodovod zamenja s duktilnimi cevmi dimenzije 250 mm na naslednjih nepovezanih odsekih:
– na odseku primarnega vodovoda na območju Frankovega naselja, ki poteka po cesti Frankovo naselje do križišča s Kidričevo cesto južno od Alpetour-ja, v dolžini 353 m. Posodobitev se izvede po obstoječih trasah;
– na odseku primarnega vodovoda na območju Frankovega naselja in Hafnerjevega naselja od Gasilnega doma do IC Trata v dolžini 552 m. Trasa novega vodovoda poteka po prometnih površinah;
– na odseku primarnega vodovoda v IC Trata severno od objekta Gorenjska predilnica v dolžini 135,5 m. Trasa novega vodovoda poteka po prometnih površinah.
j) Na odseku primarnega vodovoda Trata – Gorenjska predilnica, ki poteka iz naselja Trata preko železniške proge do Gorenjske predilnice in se priključuje na transportni vodovod črpališče Godešič – vodohran Kamnitnik I se obstoječe cevi zamenja na naslednjih dveh odsekih:
– na odseku primarnega vodovoda od naselja Trata do Gorenjske predilnice se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 400 mm v dolžini 497 m zamenjajo z duktilnimi cevmi NL dimenzije 400 mm. Posodobitev obstoječega vodovoda se deloma izvede po obstoječi trasi, deloma pa se prestavi v prometne in manipulacijske površine;
– na odseku primarnega vodovoda, ki poteka zahodno od Gorenjske predilnice se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 250 mm v dolžini 237 m zamenjajo z duktilnimi cevmi NL dimenzije 250 mm. Posodobitev obstoječega vodovoda se izvede po obstoječi trasi.
k) Na odseku primarnega vodovoda sotočje Sor – naselje Suha, ki poteka pod Sorško cesto ob levem bregu Sore od sotočja Sor do vasi Suha se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 250 mm v dolžini 688 m zamenjajo z duktilnimi cevmi NL dimenzije 250 mm. Na zahodni strani se predvideni vodovod priključi na odsek predvidenega vodovoda po Poljanski obvoznici. Posodobitev obstoječega vodovoda se izvede po obstoječi trasi.
l) Na primarnem vodovodu, ki poteka na desnem bregu Sore od vasi Hosta preko Pungerta do Drage na odseku se zaradi premajhnih profilov zamenjajo cevi na naslednjih nepovezanih odsekih:
– na odseku primarnega vodovoda na območju vasi Hosta se zamenjajo cevi v dolžini 238 m;
– na odseku primarnega vodovoda na območju vasi Pungert se zamenjajo cevi v dolžini 483 m;
– na odseku primarnega vodovoda na območju vasi Gosteče v dolžini 161 m;
– na odseku vodovoda do deponije Draga v dolžini 90 m.
Nov vodovod bo iz duktilnih cevi NL dimenzije 100 mm in bo potekal po obstoječi trasi.
m) Na primarnem vodovodu na odseku Reteče – Sora, ki poteka na levem bregu Sore od vasi Reteče proti Sori se se alkaten vodovod dimenzije 80 mm v dolžini 244 m zamenja z duktilimi cevmi NL dimenzije 100 mm.
n) Na odseku primarnega vodovoda Groharjevo naselje – Partizanska cesta, ki poteka po Groharjevem naselju in se priključuje na predviden vodovod vodohran Kamnitnik II – Sotočje obeh Sor na vzhodni strani in na predviden vodovod po Groharjevem naselju na zahodni strani, se se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 200 mm v dolžini 485 m zamenjajo s duktilnimi cevmi NL 200 mm. Trasa novega vodovoda se na odseku, kjer poteka po zasebnih zemljiščih prestavi v Partizansko cesto.
o) Na odseku primarnega vodovoda po Groharjevem naselju se obstoječe azbestcementne cevi dimenzije 300 mm v dolžini 680 m zamenjajo s duktilnimi cevmi NL 300 mm. Posodobitev obstoječega vodovoda se deloma izvede po obstoječi trasi, deloma pa se prestavi v prometne površine ali poti.
p) Na odseku primarnega vodovoda na odseku Stara Loka – Vincarje, ki poteka po območju Stare Loke in nato naprej proti jugu preko državne ceste in Selške Sore proti Vincarjem se obstoječe azbestcementne cevi zamenjajo z duktilnimi cevmi dimenzije 200 mm v dolžini 283,5 m. Trase se delno prestavijo. Na delu, kjer predvideni vodovod prečka reko Soro je predvideno podvrtavanje.
r) Na odseku primarnega vodovoda Selška Sora pod Loškim gradom, ki poteka na območju južno od Selške Sore in zahodno od ožjega mestnega jedra, se azbestcementne cevi dimenzije 200 mm dolžine 188 m zamenjajo z duktilnimi cevmi NL 200 mm. Nov vodovod poteka po obstoječi trasi.
2. Predvidena novogradnja naslednjih primarnih vodovodov:
a) Do novega vodohrana nad vasjo Draga kapacitete 200 m3 je predvidena izgradnja novega primarnega vodovoda iz duktilnih cevi NL dimenzije 100 mm, in sicer:
– vodovod nizke tlačne cone raztežilnik Draga – vas Draga dolžine 355 m;
– vodovod nizke tlačne cone vodohran Draga – raztežilnik Draga dolžine 167 m;
– vodovod visoke tlačne cone vas Draga – vodohran Draga dolžine 506 m.
b) Za povezavo vodovodov z obeh strani Sore je ob komunalni deponiji Draga načrtovan nov vodovod iz duktilnih cevi NL dimenzije 100 mm dolžine 396 m. S tem se bo predviden vodohran Draga kapacitete 200 m3 aktivno vključil v oskrbo vasi Godešič in Reteče s pitno vodo.
c) Na zahodni strani naselij Virmaše, Sveti Duh, Forme je predvidena izgradnja novega primarnega vodovoda iz duktilnih cevi NL 150 mm dolžine 2510 m. Ta vodovod bo zaprl vodovodno zanko z obstoječim vodovodom, ki poteka ob državni cesti R1 – 210/1109 Škofja Loka–Kranj.
d) Od priključka na obstoječo cev iz črpališča Vešter do vodohrana Trnje je predviden nov vodovod iz duktilnih cevi NL dimenzije 100 mm in dolžine 628 m.
(3) Objekti na vodovodnem omrežju
1. Vodovodni jaški in hidranti
Na posodobljenem primarnem vodovodnem omrežju je predvidenih več jaškov in hidrantov. Prikazani so v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta. Za vsak posamezen jašek je potrebno glede na izvedbo zagotoviti ustrezno površino. Nekatere jaške je treba opremiti z elektro opremo. Za oskrbo z električno energijo so predvidene baterije in baterije s polnjenem na solarno energijo.
2. Vodohran Draga
Južno nad naseljem Draga je predvidena gradnja novega vodohrana Draga prostornine 200 m3. Vodohran bo služil za vzdrževanje stabilnih tlačnih razmer, izboljšanje oskrbe s pitno vodo in zagotavljanje ustrezne požarne varnosti v naseljih na levem bregu reke Sore (Godešič, Reteče, Gorenja vas-Reteče) in na desnem bregu reke Sore (Hosta, Pungert, Gosteče, Draga).
Predvideni vodohran bo protiležni za vodovod v vaseh na levem bregu Sore in prehodni za vodovod v vaseh na desnem bregu Sore (oskrba preko raztežilnika Draga).
Vodohran bo vkopan v brežino nad obstoječim gozdnim kolovozom in bo sestavljen iz dveh vodnih celic krožnega prereza in iz armaturne celice. Vodni celici imata notranji premer 6,8 m in svetlo višino višine 3,3 m (globina vode je 3 m) in volumna 100 m3 ter iz armaturne celice, ki je dvoetažna. Kota gladine oziroma preliva je na 400,00 m n.m. Okrog obeh celic so pod koto temeljne plošče predvidene drenažne cevi. Vanje se zbira drenažna voda kot tudi kondenčna voda iz zračnikov in vodnih celic, ki odtekajo v zbirne revizijske jaške. Jaški so postavljeni na obeh zunanjih straneh vodnih celic. Od teh naprej poteka kanalizacijska cev v zbirni jašek na platoju pred vodohranom. Iz slednjega teče še kratka kanalizacijska cev po brežini preko izpustne glave v Draški potok. Zunanji revizijski jaški so premera 1000 mm, notranji pa 600 mm.
Armaturna celica je dvoetažna. V spodnji etaži so razvodi dotoka, odtoka, preliva in praznotoka, v zgornji etaži pa pomožni prostori.
Za dovoz do vodohrana je načrtovana rekonstrukcija obstoječe kolovozne poti. Ob cesti je urejeno parkirišče za vozilo vzdrževalcev. Dostop v vodohran je urejen iz kote dovoznega platoja.
Pred vodohranom je predviden plato za parkiranje in obračanje vozil. Plato bo v višini zgornje etaže armaturne celice in bo asfaltiran. Vodohran bo vkopan, zato so na vsaki strani armaturne celice predvideni krilni zidovi.
Humuzirane površine je potrebno zatraviti z zasadi s hitro rastočimi grmovnicami.
Prostor okrog vodohrana bo ograjen z aluminijasto tipsko ograjo višine 2,0 m.
Napajanje vodohrana Draga z električno energijo je predvideno s pomočjo sončne energije oziroma sončnih celic. Predvidena je tudi namestitev opreme za prenos podatkov v centralo in povratnih ukazov z možnostjo daljinskega upravljanja.
Pred izdelavo projekta PGD je treba izvesti geološki ogled in raziskavo na lokaciji objekta vodohrana.
3. Raztežilnik Draga
Raztežilnik Draga bo lociran na hribu nad vasjo Draga, na ovinku predvidene dovozne ceste do načrtovanega vodohrana Draga.
Namen raztežilnika Draga je vzpostaviti stabilne tlačne razmere v vodovodnem omrežju na desnem bregu Sore. Deloval bo kot protiležni vodohran za nizko tlačno cono, ki obsega vodovodni sistem naselij, ki poteka od Suhe (levi breg Sore) preko Hoste, Pungerta in Gosteč do Drage na desnem bregu Sore, in prehodni vodohran za visoko tlačno cono (naselja na levem bregu Sore od Godešiča do Gorenje vas – Reteče). Kota gladine vode v raztežilniku bo 380,00 m n.m.
Raztežilnik bo vkopan v zemljo. Raztežilnik Draga je sestavljen iz vodne celice krožnega premera in armaturne celice. Vodna celica imata notranji premer 2,35 m. Volumen raztežilnika je 13,5 m3. Okrog vodne celice so pod koto temeljne plošče predvidene drenažne cevi. Kondenčna voda in drenažna voda odteka v betonski jašek dimenzije 560 mm. Iz jaška se odvaja voda v obcestni jarek in po njem v kanalete z izpustom v Draški potok.
Dostop do raztežilnika bo po dovozni cesti, ki je predvidena za dostop do predvidenega vodohrana Draga. Dostop v objekt je urejen iz kote dovoznega platoja.
Humuzirane površine je potrebno zatraviti z zasadi s hitro rastočimi grmovnicami.
Prostor okrog raztežilnika Draga bo ograjen z aluminijasto tipsko ograjo višine 2,0 m.
Napajanje raztežilnika Draga z električno energijo je predvideno s pomočjo sončne energije oziroma sončnih celic. Predvidena je tudi namestitev opreme za prenos podatkov v centralo in povratnih ukazov z možnostjo daljinskega upravljanja.
Pred izdelavo projekta PGD je treba izvesti geološki ogled in raziskavo na lokaciji objekta vodohrana.
4. Vodohran Trnje
Lokacija novega vodohrana je nad vasjo Trnje, v bližini obstoječega vodohrana. Obstoječi vodohran se opusti.
Prostornina novega vodohrana bo 200 m3. Vodohran bo deloval kot prehodni vodohran, v katerega se bo preko načrtovanega vodovoda dimenzije 100 mm in dolžine 628 m črpala voda iz obstoječega črpališča Vešter (2 l/s). Z izgradnjo vodovoda in obnovo vodohrana Trnje se bo preusmeril dovod vode iz črpališča Vešter skozi prehodni vodohran Trnje in od tam do porabnikov. Na obstoječem vodovodu se predvidi vgradnja novega zapornega ventila, ki bo stalno zaprt. S tem se bo črpališče Vešter učinkovitejše vključilo v vodooskrbni sistem Škofje Loke.
Vodohran bo vkopan in bo sestavljen iz dveh vodnih celic dimenzije 100 m3 in armaturne celice. Vodni celici imata notranji premer 6,8 m in svetlo višino višine 3,3 m (globina vode je 3 m) in volumna 100 m3 ter iz armaturne celice, ki je dvoetažna. Kota gladine oziroma preliva je na višinski koti med 426,40 do 429,40 m n.m. Okrog obeh celic so pod koto temeljne plošče predvidene drenažne cevi. Vanje se zbira drenažna voda kot tudi kondenčna voda iz zračnikov in vodnih celic, ki odtekajo v zbirne revizijske jaške. Jaški so postavljeni na obeh zunanjih straneh vodnih celic. Od teh naprej poteka kanalizacijska cev v zbirni jašek na platoju pred vodohranom, od tam pa preko predvidenega izpusta dimenzije 100 mm in dolžine 100 m v Moškrinski potok. Zunanji revizijski jaški so premera 1000 mm, notranji pa 600 mm.
Gradnja bo potekala v več fazah. Najprej se gradi ena celica in ta čas bo obstoječa celica vodohrana še v funkciji. Po izgradnji nove celice se naredi prevezavo iz obstoječe na novo celico in se zgradi še drugo celico.
Dostop do predvidenega vodohrana bo urejen preko obstoječega kolovoza, ki se bo uredil v dovozno pot. Ureditev dovozne poti do vodohrana Trnje ni predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Dostop v vodohran je urejen iz kote dovoznega platoja.
Humuzirane površine je potrebno zatraviti z zasadi s hitro rastočimi grmovnicami.
Prostor okrog vodohrana Trnje bo ograjen z aluminijasto tipsko ograjo višine 2,0 m.
Napajanje vodohrana Trnje z električno energijo je predvideno s pomočjo sončne energije oziroma sončnih celic. Predvidena je tudi namestitev opreme za prenos podatkov v centralo in povratnih ukazov z možnostjo daljinskega upravljanja.
Zaradi gradnje novega vodohrana Trnje, je treba severno od predvidenega vodohrana prestaviti vodovod dimenzije 50 mm v dolžini 34 m.
Pred izdelavo projekta PGD je treba izvesti geološki ogled in raziskavo na lokaciji objekta vodohrana.
5. Vodohran Kamnitnik I
Vodohran se ogradi z ograjo po parcelni meji.
Napajanje vodohrana Kamnitnik I z električno energijo je predvideno s pomočjo sončne energije oziroma sončnih celic.
6. Vodohran Kamnitnik II
Predvidena je posodobitev vodohrana Kamnitnik II. Obnovi se betonska konstrukcija in zamenjajo enote znotraj vodohrana. Obstoječi izpust se preko novega izpusta preveže na obstoječi izpust iz vodohrana Kamnitnik I, ki se odvaja v potok Sušica. Vodohran se ogradi z ograjo po parcelni meji.
Napajanje vodohrana Kamnitnik II z električno energijo je predvideno s pomočjo sončne energije oziroma sončnih celic.
(4) Cesta do vodohrana Draga in raztežilnika Draga
Za dovoz do vodohrana Draga in raztežilnika Draga je načrtovana rekonstrukcija obstoječe kolovozne poti. Širina poti je 2,75 m z obojestranskima bankinama po 30 cm. Dolžina predvidene ceste je 296 m. Cesta bo asfaltirana. Odvodnjavanje ceste je preko obcestnih jarkov in kanalet v Draški potok in gozd.

(1) Območje OPPN je namenjeno gradnji okoljske in prometne infrastrukture. Razdeljeno je na več prostorskih enot:
– prostorska enota PE 1.1 – obsega površine območje vodohrana Trnje,
– prostorska enota PE 1.2 – obsega površine vodohrana Draga,
– prostorska enota PE 1.3 – obsega površine raztežilnika Draga,
– prostorska enota PE 2 – obsega površine za izvedbo ceste do vodohrana in raztežilnika Draga,
– prostorske enote PE V – območja vodotokov,
– prostorska enota PE 3 – obsega celotno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta razen prostorskih enot PE 1.1, PE 1.2, PE1.3, PE 2 in PE V.
(2) Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 5.1 – 5.12 »Ureditvena situacija«, 7.1 – 7.12 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« in 8.1 – 8.12 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč in zakoličba«.

(1) Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in na zemljiščih ali delih zemljišč, preko katerih je predvidena gradnja primarnega vodovoda, pa niso del območja tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta. Površine ob predvidenih vodohranih v prostorskih enotah PE 1.1, PE 1.2 in PE1.3 ter cesta do vodohrana Draga in raztežilnika Draga v prostorski enoti PE 2 se uredijo skladno s tretjim in četrtim odstavkom 5. člena tega odloka.
(2) Kolikor bo zaradi gradnje primarnega vodovoda potrebna odstranitev posameznih dreves in ostale vegetacije je, če je to izvedljivo, potrebna nadomestitev.

(1) Prostorske enote PE 1.1, PE 1.2 in PE 1.3 so namenjene gradnji objektov okoljske infrastrukture, namenjenih dejavnosti oskrbe s pitno vodo oziroma gradnji vodohranov ter vseh spremljajočih infrastrukturnih ureditev. V območju prostorskih enot PE 1.1, PE 1.2 in PE 1.3 je dopustna gradnja pomožnih objektov in komunalne opreme za potrebe vodohrana Trnje (PE 1.1), vodohrana Draga (PE 1.2) in raztežilnika Draga (PE 1.3).
(2) Prostorska enota PE 2 je namenjena gradnji prometne infrastrukture in gradnji objektov okoljske infrastrukture, namenjenih dejavnosti oskrbe s pitno vodo oziroma gradnji cevovoda za pitno vodo. Dovoljena je tudi rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov.
(3) V prostorskih enotah PE V so dopustne vodnogospodarske ureditve in vse ureditve, ki so dopustne po Zakonu o vodah (ZV – 1) in podzakonskih aktih.
(4) Prostorska enota PE 3 je namenjena gradnji objektov okoljske infrastrukture, namenjenih dejavnosti oskrbe s pitno vodo oziroma gradnji cevovoda za pitno vodo ter vseh spremljajočih infrastrukturnih ureditev. Dopustna je tudi rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture, ureditve in gradnja montažnih ograj in urbane opreme, ob pogoju, da te ureditve ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, ter da ne ovirajo delovanja in vzdrževanja vodovodnega omrežja in objektov. Pri tem je potrebno upoštevati pas z omejitvijo 1 m od osi vodovoda na vsako stran, v katerem naj se ne postavlja ograj, opor in ne sadi vegetacije.
(5) Za vse posege znotraj območja OPPN je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca vodovodnega omrežja in ceste do vodohrana Draga in raztežilnika Draga.

(1) Predvideni primarni vodovod poteka po naslednjih ureditvenih območjih veljavnih prostorskih izvedbenih aktov:
– ureditvenem območju lokacijskega načrta za Poljansko obvoznico Škofje Loke R1-210, odsek 1078, R1 – 210, odsek 1110 (Uradni list RS, št. 48/02),
– ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste R2 – 403/1076 Češnjica–Škofja Loka, na pododseku Klančar–Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+660 m (Uradni list RS, št. 50/05),
– ureditvenem območju lokacijskega načrta za občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata (Uradni list RS, št. 74/06),
– ureditvenem območju lokacijskega načrta za del območja Grenc (Uradni list RS, št. 115/2007),
– območju občinskega podrobnega prostorskega načrta za posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče (Uradni list RS, 87/07),
– območju občinskega podrobnega prostorskega načrta za posodobitev zbirnega mestnega kanala (Uradni list RS, 56/08).
(2) Gradnja primarnega vodovodnega omrežja je po določilih navedenih izvedbenih prostorskih aktih dovoljena. Na mestih, kjer predvideni primarni vodovod poteka po območjih ostalih veljavnih prostorskih aktov, je trasa prilagojena načrtovanim ureditvam posameznega izvedbenega prostorskega akta.

(1) Cesta do vodohrana Draga in raztežilnika se navezuje na javne površine.
(2) Kolikor se posamezni obstoječi sekundarni vodovodi ob izgradnji novega primarnega vodovoda ukinjajo, je treba le te priključiti na nov primarni vodovod.

(1) Za potrebe gradnje in obratovanja predvidenega primarnega vodovoda ni treba izvesti novih prometnih povezav, razen dostopne ceste do vodohrana Draga in raztežilnika Draga.
(2) Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(4) Za izvajanje del v državnih cestah in lokalnih cestah je treba pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste.
(5) Zaradi gradnje primarnega vodovodnega omrežja ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor).
(6) Prečkanja oziroma poteki po lokalnih cestah se izvedejo s prekopi. Vsa prečkanja z državnimi cestami naj se, kolikor je to izvedljivo, predvidijo s podvrtavanjem oziroma podbijanjem vozišča. Na odsekih, kjer je bila državna cesta že rekonstruirana, prekopi niso dovoljeni. V primeru da podbijanje oziroma podvrtavanje na državnih cestah ni izvedljivo, je treba predvideti ustrezne rešitve, jih utemeljiti in nanje obvezno pridobiti soglasje DRSC.
(7) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom, in sicer tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča), cestišče pa se sanira v enaki obliki in kvaliteti, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(8) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 33/06, 45/08) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.
(9) Križanje železniške proge je treba izvesti v zaščitni cevi, pri čemer mora biti zgornji rob zaščitne cevi vsaj 1,5 m pod zgornjim robom železniške tirnice. Zaščitna cev mora segati najmanj 5,0 m od osi skrajnih tirov, oziroma več v kolikor je železniška proga v nasipu ali useku in sicer tako, da se preboj izvede minimalno 1,0 m od spodnjega roba nasipa ali zgornjega roba brežine. Na mestih, kjer poteka vodovod vzporedno z železniško progo, mora biti odmik od osi bližjega tira vsaj 12 m.

(1) Predvideno vodovodno omrežje prečka oziroma poteka v vozišču in varovalnih pasovih naslednjih pomembnejših državnih cest:
– regionalna cesta R2 – 403/1076 Češnjica–Škofja Loka,
– regionalna cesta R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca,
– regionalna cesta R1 – 210/1109 Škofja Loka–Kranj,
– regionalna cesta R1 – 210/1110 Škofja Loka–Gorenja vas.
(2) Predvideno vodovodno omrežje tangira oziroma poteka v varovalnih pasovih državnih cest, kjer so načrtovane nove ureditve, in državnih cest, kjer je bila rekonstrukcija že izvedena oziroma se le ta izvaja. Na teh odsekih je treba pri načrtovanju vodovodnega omrežja upoštevati naslednje prostorske akte in projektno dokumentacijo:
– gradnja Poljanske obvoznice. Potek trase načrtovanega primarnega vodovoda mora biti usklajen z Odlokom o lokacijskem načrtu za Poljansko obvoznico Škofje Loke R1-210, odsek 1078, R1 – 210, odsek 1110 (Uradni list RS, št. 48/02) in projektno dokumentacijo, in sicer PGD projekt za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke, št. projekta 003-05, izdelovalca Spit gradbeni inženiring d.o.o. Nova Gorica. Na že izvedenem odseku Poljanske obvoznice je treba upoštevati PID projekt izvedenega odseka Poljanske obvoznice, št projekta 109 – 01/07, izdelovalca Spit gradbeni inženiring d.o.o. Nova Gorica. Gradnja vodovoda na tem odseku mora potekati sočasno z ureditvami državne ceste.
– rekonstrukcija državne ceste R2 – 403/1076 Češnjica–Škofja Loka na pododseku Klančar–Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+660 m. Potek trase načrtovanega primarnega vodovoda mora biti usklajen z "Odlokom o lokacijskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2 – 403/1076 Češnjica–Škofja Loka, na pododseku Klančar–Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+660 m (Uradni list RS, št. 50/05) in projektno dokumentacijo PGD projektom za rekonstrukcijo državne ceste R2 – 403/1076 Češnjica–Škofja Loka na pododseku Klančar–Podlubnik, št. projekta P – 75/02, izdelovalca CE Design d.o.o, Križe. Na delu odseka od km 13+980 do km 14+480 je rekonstrukcija že izvedena, tam pa se trasa vodovoda v km 14+325 na severni strani približa regionalni cesti na 8 m od roba vozišča, na južni strani pa poteka vzporedno z regionalno cesto od km 14+310 do km 14+340 na oddaljenosti minimalno 2,5 m od roba vozišča. Pri projektiranju vodovoda je treba upoštevati PID projekt za državno cesto R2 403/1076 Češnjica–Škofja Loka od km 13+980 do km 14+480, št. projekta P 3258/05, izdelovalca Cestno podjetje Kranj, d.d., Kranj. Načrtovani vodovod prečka državno cesto R2 – 403/1076 Češnjica–Škofja Loka na pododseku Klančar-Podlubnik v km 13+370. Gradnja vodovoda na tem odseku se mora izvesti sočasno z načrtovano gradnjo ceste.
– ureditev državne ceste R1 – 210/1109 Kranj–Škofja Loka v sklopu Občinskega lokacijskega načrta za del območja Grenc. Trasa načrtovanega vodovoda poteka vzporedno z načrtovano ureditvijo ceste R1 – 210/1109 Kranj–Škofja Loka od km 7 + 160 do km 7 + 280. Vodovod bo potekal v načrtovanem hodniku za pešce in kolesarski stezi ob regionalni cesti. Pri projektiranju na tem odseku je treba upoštevati Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc v Škofji Loki (Uradni list RS, 61/07) in PGD projekt: Rekonstrukcija R1 – 210/1109 Kranj–Škofja Loka, št. projekta PR100-07-PGD izdelovalca PROVIA d.o.o., Kranj oziroma načrt št. PNG-450-1/08, podizdelovalca PNG d.o.o. Ljubljana. Gradnja vodovoda na tem odseku mora potekati sočasno z ureditvami državne ceste.
(3) Načrtovani vodovod prečka oziroma poteka v varovalnih pasovih regionalnih cest oziroma jih prečka v naslednjih stacionažah:
– se približa regionalni cesti R1 – 210/1109 Kranj–Škofja Loka v km 5 +320 na oddaljenost ca 3 m od roba vozišča,
– poteka vzporedno z regionalno cesto R1 – 210/1109 Kranj–Škofja Loka od km 5 +950 do km 6 +085 na minimalni oddaljenosti 7,5 m od roba vozišča;
– poteka vzporedno z regionalno cesto R1 – 210/1109 Kranj–Škofja Loka od km 7+160 do 7 +280 na oddaljenosti minimalno 3,5 m od roba vozišča in jo v km 7 +160 tudi prečka;
– prečka regionalno cesto R1 – 210/1110 Škofja Loka–Gorenja vas v km 0 + 025;
– poteka vzporedno z regionalno cesto R2 – 403 -1076 Češnjica–Škofja Loka na južni strani od km 14 + 310 do km 14 + 340 na oddaljenosti minimalno 2,5 m od roba vozišča, na severni strani pa se približa na oddaljenost ca 8 m od roba vozišča;
– prečka regionalno cesto R2 – 403 -1076 Češnjica–Škofja Loka v km 13 +370;
– prečka regionalno cesto R2 – 403 -1076 Češnjica–Škofja Loka v km 15 +475.
(4) Predvideno vodovodno omrežje tangira oziroma poteka v varovalnih pasovih pomembnejših obstoječih lokalnih cest:
– Podlubnik,
– Groharjevo naselje,
– Cesta talcev,
– Partizanska cesta,
– Kamnitnik,
– Tavčarjeva cesta,
– Kidričeva cesta,
– Hafnerjevo naselje,
– Frankovo naselje,
– Suška cesta,
– Sorška cesta,
– Stara cesta,
– Spodnji trg,
– lokalna cesta Hosta–Pungert–Gosteče–Draga.
(5) Načrtovani primarni vodovod poteka vzporedno z železniško progo Ljubljana–Jesenice in jo prečka v km 585+425, v km 585+910 in v km 586+165. Pri gradnji je treba zagotoviti stabilnost železniških naprav.

(1) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
(2) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega vodovodnega omrežja s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.
(4) Pred gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Za potrebe vzdrževanja vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen nemoten dostop.

(1) Predvideno vodovodno omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih komunalnih vodov:
Vodovod:
– na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta na več mestih prečka obstoječe sekundarno vodovodno omrežje.
Kanalizacijsko omrežje:
– na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta na več mestih poteka v vplivnem območju oziroma prečka obstoječe primarno in sekundarno javno kanalizacijsko omrežje.
Plinovodno omrežje:
Načrtovano primarno vodovodno omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih pomembnejših plinovodov:
– na območju Trate prečka in poteka v varstvenem pasu prenosnega plinovoda v upravljanju Geoplin plinovodi d.o.o. z oznakami 10000 DN 250, 10100 DN 100, 10200 DN 150, P281 DN 150;
– na območju Podlubnika, Stare Loke, Trate in Starega Dvora večkrat prečka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje.
Pri projektiranju vodovoda je v varnostnem pasu plinske postaje in plinovoda v upravljanju Geoplin plinovodi d.o.o., ki ga vodovod prečka, potrebno upoštevati katodni sistem prenosnega omrežja zemeljskega plina in morebitne škodljive interferenčne vplive odpraviti.
Elektroenergetski vodi:
– na večih mestih prečka oziroma poteka v vplivnem območju 20 kV kablovodov in daljnovodov;
– poteka in prečka 110 kV daljnovod Kleče–Škofja Loka – Okroglo 2.
Telekomunikacijski vodi:
– na več mestih prečka obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
(2) Predvideno vodovodno omrežje na območju IOC Trata, območju predvidene Poljanske obvoznice, območju predvidene rekonstrukcije regionalne ceste, R2 – 403/1076 Češnjica–Škofja Loka na pododseku Klančar–Podlubnik in na območju mesta Škofja Loka prečka predvidene komunalne vode. Posege je potrebno načrtovati tako, da bodo medsebojno usklajeni.

(1) Zaradi gradnje načrtovanega primarnega vodovodnega omrežja se lahko po potrebi ruši obstoječe vodovodno omrežje, ki se ga ustrezno nadomesti. Kjer bo potrebno, se zaradi gradnje vodovodnega omrežja začasno odstrani ograje, ki jih je treba po končani gradnji postaviti v prvotno stanje. Drugo rušenje obstoječih objektov in naprav ni predvideno.
(2) Po izgradnji nove celice vodohrana Trnje se obstoječi vodohran Trnje ohrani za lokalne potrebe.

(1) Zaradi gradnje primarnega vodovoda bo potrebna odstranitev vegetacije in dreves na naslednjih območjih:
– na in ob trasi primarnega vodovoda do vodohranov Kamnitnik I in Kamnitnik II,
– na in ob trasi primarnega vodovoda črpališče Godešič–Kamnitnik, za priključkom na predvideni vodovod v IC Trata,
– pri prečkanju Selške Sore (primarni vodovod 1 Stara Loka–Vincarje),
– na in ob trasi primarnega vodovoda ob deponiji Draga,
– na in ob trasi predvidene ceste do vodohrana in raztežilnika Draga,
– na območju predvidenega vodohrana Draga,
– na območju predvidenega raztežilnika Draga,
– na območju predvidenega vodohrana Trnje.
(2) Vsa odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na celotni trasi primarnega vodovodnega omrežja je potrebno, kjer je to možno, nadomestiti z avtohtono vegetacijo.
(3) Pri vseh izkopih za primarni vodovod v bližini dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).

(1) Trasa načrtovanega primarnega vodovoda posega v naslednja območja naravnih vrednot:
– Selška Sora, ident. št. 272 V,
– Kamnitnik, ident. št. 7873,
– Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod, ident. št. 4428V,
– Škofja Loka – hrastov gozd, ident. št. 7882,
– Suha, ident. št. 5380,
– Reteške loke, ident. št. 7746 V.
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega. V tem primeru se posegi in dejavnosti:
– na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živali zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ohranja naravno ravnovesje.
(2) Trasa predvidenega primarnega vodovoda posega na naslednja v ekološko pomembna območja:
– ekološko pomembno območje Sora, ident. št. 35300 (odsek primarnega vodovoda ob deponiji Draga in odsek primarnega vodovoda do naselja Hosta),
– ekološko pomembno območje Škofjeloško hribovje, ident. št. 24600 (vodovod do vodohrana Trnje).
Posege na ekološko pomembnih območjih naj se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatnih rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(3) Trasa predvidenega primarnega vodovoda posega v območje Natura 2000: Sora Škofja Loka–jez Goričane, koda SI3000155.
Na območjih Natura 2000 naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj naj se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin.
Poleg tega je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov na območju posebnega varstvenega območja: Sora Škofja Loka–jez Goričane, koda SI3000155 obvezno upoštevati še naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka Sora,
– strugo in brežine vodotokov naj se ne posega z mehanskimi posegi,
– strugo in brežine vodotoka naj se med deli ne nasipa, utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom,
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo,
– v obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem,
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo.
(4) Za ohranjanje narave in naravnih vrednot je treba upoštevati še naslednje splošne pogoje:
– pri gradnji naj se izkorišča obstoječe koridorje,
– območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni obseg,
– predvsem med gradnjo je treba v največji meri ohranjati floro, favno in habitatne tipe in s tem biološko pestrost,
– kolikor se gradbena dela približajo rastišču dreves naj se izkop izvaja ročno,
– končno odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala in izpuščanje tekočin v naravno okolje ni dovoljeno,
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čim prej vzpostaviti prvotno stanje.
(5) Glede na to, da med gradnjo primarnega vodovoda na območju naravnih vrednot, območju Nature 2000 in ekološko pomembnem območju ne bo bistvenega posega in glede na to, da bo končani gradnji vzpostavljeno prvotno stanje, bistvenega vpliva ne bo.
(6) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki (ZRSVN, OE Ljubljana, september 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Škofja Loka.

(1) Trasa predvidenega primarnega vodovoda poteka po kmetijskih zemljiščih in kmetijsko obdelovanih površinah.
(2) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
(3) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča čimprej vzpostaviti v prvotno stanje.
(4) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(5) Nad predvidenim primarnim vodovodom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 1 m od osi vodovoda na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi nobenih rastlin in postavlja opor, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6) Nad predvidenim primarnim vodovodom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 3 m od osi vodovoda na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi visokorasle stebelne vegetacije.
(7) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa.
(8) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.

(1) Trasa načrtovanega primarnega vodovoda posega v gozdna zemljišča na naslednjih odsekih oziroma območjih:
– trasa primarnega vodovoda črpališče Godešič – Kamnitnik, za priključkom na predvideni vodovod v IC Trata,
– trasa primarnega vodovoda ob deponiji Draga,
– trasa vodovoda črpališče Godešič – Kamnitnik, na odseku pred vodohranom Kamnitnik I,
– trasa vodovoda Reteče – Sora,
– cesta do vodohrana in raztežilnika Draga,
– vodohran in raztežilnik Draga.
(2) Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev je treba upoštevati naslednje pogoje:
– dela naj bodo izvedena tako, da bo posekanega čim manj gozdnega drevja in grmovja, delovni pas naj bo čim ožji, po možnosti v obstoječih posekah;
– v čim večji meri naj se ohranja obstoječi gozdni rob, tako na podnožju pobočij kot v gozdnih jasah in posekah, predvidi naj se sanacija gozdnega roba. Za sanacijo se uporabi avtohtone vrste, ki niso prinašalke hruškovega užiga;
– preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti;
– sečnje v gozdu morajo biti izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove;
– ohraniti oziroma omogočiti je treba dostope do gozdov v času gradnje in po njej;
– čas dela se naj prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija. Hrupna dela v bližini gozda naj se opravijo od julija do decembra;
– investitor mora prevzeti vso odgovornost za poškodbe na objektih vodovoda, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal.
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, v kolikor pride do njihovega izlitja.
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z določili z Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(7) Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(1) Predvidena gradnja vodovodnega omrežja tangira vodno in priobalno zemljišče naslednjih vodotokov:
– iz vodohrana Trnje je predviden izpust kondenčne vode v Moškrinski potok,
– prečka Virloški potok,
– prečka Moškrinski potok,
– prečka Prifarški potok,
– prečka Selško Soro,
– prečka Soro (v mostni konstrukciji),
– prečka potok Suha,
– prečka potok Žabnico,
– tangira priobalni pas Draškega potoka,
– iz vodohrana Draga je predviden izpust kondenčne vode v Draški potok.
(2) Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Zaradi gradnje vodovodnega omrežja ali drugih posegov znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. Po končani gradnji bo vzpostavljeno prvotno stanje zato bistvenega vpliva ne bo.
(4) Del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah. Preprečeni morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh.
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.
(6) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast;
– prečkanje s strugo vodotoka naj bo izvedeno tako, da je teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom struge, v zaščitni cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni. Na urejenih odsekih vodotokov je lahko prečkanje izvedeno najmanj 1,00 m pod obstoječim dnom (teme zaščitne cevi);
– na delih, kjer trasa poteka v priobalnem pasu je potrebno zagotoviti najmanj 3,0 m odmik trase od zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del;
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod;
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe;
– v času gradbenih del je ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;
– po končani gradnji je treba strugo in brežine vodotoka vzpostaviti v prvotno stanje;
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov;
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah,
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do zdrsa ali erodiranja ni dovoljeno.
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na namensko rabo leži v II., III. in IV. območju varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v II. območju varstva pred hrupom je 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v IV. območju varstva pred hrupom je 75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči.
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan,
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa,
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

(1) Trasa predvidenega primarnega vodovoda posega na naslednja območja kulturnih spomenikov in na varovana območja kulturne dediščine ter se približa naslednjim objektom stavbne dediščine:
– kulturni spomenik državnega pomena EŠD 6024 Stara Loka – Starološki grad,
– kulturni spomenik EŠD 711 Suha pri Škofji Loki – Domačija Suška 52,
– EŠD 18165 Stara loka – Vaško jedro,
– EŠD 2306 Sveti Duh pri Škofji Loki – Cerkev sv. Duha,
– EŠD 9350 Trnje pri Škofji Loki – Arheološko najdišče Puštal,
– območje kulturne krajine Kamnitnik EŠD 16670,
– EŠD 18159 Vešter – drevored hrušk in orehov,
– območje kulturne krajine EŠD 18168 – Praprotno – Kulturna krajina Selške Sore,
– EŠD 14582 Sveti duh – arheološko najdišče.
(2) Zaradi gradnje primarnega vodovoda se ne sme podreti ali poškodovati nobeno drevo v enoti kulturne dediščine EŠD 18159 Vešter – drevored hrušk in orehov.
(3) Po končani gradnji bo vzpostavljeno prvotno stanje, zato poseg ne bo imel vpliva na varovane lastnosti kulturnih spomenikov, varovanih območij kulturne dediščine in kulturno krajinske lastnosti območij.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

(1) Parcela vodohrana Trnje zajema zemljišča oziroma dele zemljišč parc. št. 1695, 1694/1, 1193, 1191, 1150, vse k.o. Stara Loka. Gradbena parcela meri 979 m2.
(2) Parcela vodohrana Draga zajema zemljišča oziroma dele zemljišč parc. št. 972/1, 971/1, obe k.o. Draga. Gradbena parcela meri 507 m2.
(3) Parcela raztežilnika Draga zajema zemljišče oziroma dele zemljišč parc. št. 972/1 k.o. Draga. Gradbena parcela meri 95 m2.
(4) Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so navedene v obrazložitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(5) Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 8 »Načrt parcelacije«.

(1) Površina, namenjena javnemu dobru, zajema površine načrtovane ceste do vodohrana in raztežilnika Draga v prostorski enoti PE2. Površina, namenjena javnemu dobru meri 1914m2 in obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1, 971/1, 971/10, 972/1, 972/2, 973/2, 985, vsa k.o Draga.
(2) Mejne točke ceste so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so navedene v obrazložitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(3) Parcelacija površine, namenjene javnemu dobru, je razvidna iz grafičnih načrtov št. 8 »Načrt parcelacije«.

Etapnost gradnje vodovodnega omrežja z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene. Cesta do vodohrana in raztežilnika Draga mora biti izvedena pred gradnjo vodohrana in raztežilnika.

(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave. Posebno pozornost je treba nameniti izvajanju gradbenih del v območju varovalnih pasov elektroenergetskega in plinovodnega omrežja.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo vodovodnega omrežja.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(6) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(10) Investitor mora nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe.
(11) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(4) Za dopustno odstopanje po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

Po izvedbi s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovanih ureditev so v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka in pod pogojem da z njimi soglaša upravljavec vodovodnega omrežja.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.