Na podlagi 44. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom pristojnim za kmetijstvo izdaja

(1) Ta pravilnik podrobneje določa kriterije za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij. Ti kriteriji se ne uporabljajo v primerih širitev območij naselij, kot so določena z 11. točko 2. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B; v nadaljnjem besedilu: zakon).
(2) Načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij v skladu z zakonom pomeni določitev območij namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev po posameznih enotah urejanja prostora.
(3) Ta pravilnik se ne uporablja za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor, katerih načrtovanje, skladno z Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 95/07), sodi v pristojnost države.

(1) Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor zunaj območij naselij dopustno za namene iz prvega odstavka 44. člena in 45. člena zakona in sicer, kadar zaradi tehničnih ali tehnoloških razlogov ni mogoče uporabiti zemljišč nekmetijskih namenskih rab ali drugih kmetijskih zemljišč. Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij je dopustno tudi, kadar je mogoče usposobiti nadomestna zemljišča za kmetijsko rabo. Usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za kmetijsko rabo pomeni, da se zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi, usposobi za kmetijsko rabo.
(2) V primerih, ko gre za načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljša kmetijska zemljišča zunaj območij naselij, kjer njihova površina presega 5000 m2, je treba predlagati izvedljive variantne rešitve. Kadar variantne rešitve niso možne, je to treba posebej utemeljiti.
(3) Variantne rešitve se morajo ovrednotiti in med seboj primerjati glede na:
– prostorski vidik, s poudarkom na ohranjanju prepoznavnih značilnosti prostora;
– okoljski vidik, predvsem v luči podnebnih sprememb;
– pomen naravnega vira za proizvodnjo hrane;
– funkcionalni vidik, z morebitnim negativnim vplivom na kmetijsko rabo preostalih kmetijskih zemljišč (povečana razdrobljenost, težja dostopnost, tehnološke omejitve pri kmetijski pridelavi ipd.) in
– ekonomski vidik.

(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij se izvede tako, da:
– ne bodo dodatno obremenjevali okolja;
– ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih;
– ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd.;
– da uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij se upoštevajo tudi prostorske usmeritve za gradnjo zunaj naselij iz Državnega strateškega prostorskega načrta.

(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljša kmetijska zemljišča zunaj območij naselij se izdela elaborat načrtovanih prostorskih ureditev oziroma posegov na najboljša kmetijska zemljišča.
(2) Elaborat načrtovanih prostorskih ureditev oziroma posegov na najboljša kmetijska zemljišča zunaj območij naselij vsebuje:
– opis predlaganih posegov z grafičnim prikazom in utemeljitvijo;
– podatke o površini predlaganih posegov na najboljša kmetijska zemljišča;
– podatke o dejanski rabi zemljišč;
– podatke o morebitnih izvedenih agrarnih operacijah in druge podatke o kmetijskih zemljiščih (kvaliteta tal ipd.).
(3) Elaborat je obvezna sestavina osnutka občinskega prostorskega načrta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev.
(4) Za posege na najboljša kmetijska zemljišča zunaj območij naselij, kjer površina posameznega posega presega 5000 m2, je poleg vsebine iz drugega odstavka tega člena, potrebno pripraviti še:
– proučitev vseh možnih variantnih rešitev;
– utemeljitev izbire najustreznejše variantne rešitve in možnost optimizacije;
– proučitev možnosti zagotavljanja nadomestnih kmetijskih zemljiščih in
– proučitev, ali predlagana sprememba namenske rabe vključuje zemljišča, ki so vključena v ukrepe kmetijske politike.
(5) V primerih uskladitve namenske rabe prostora z dejanskim stanjem, kjer površina ne presega 50 m2, izdelava elaborata ni potrebna.
(6) Določbe 2. in 3. člena tega pravilnika ter elaborat iz tega člena so obvezno izhodišče za načrtovanje objektov, ki so navedeni v določbah od 5. do 12. člena tega pravilnika.

(1) Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo objekti, ki služijo kmetijski in gozdarski dejavnosti in so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.; v nadaljnjem besedilu: uredba) uvrščeni v naslednje skupine:
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, vendar le tako, da je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen stavb za intenzivno rejo – farm;
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije; za vinske kleti in zidanice je pogoj, da ima potencialni investitor v lasti in obdelavi najmanj 3000 m2 vinograda;
– 12714 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe, kot so stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in podobno), vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije.
(2) Poleg objektov iz prejšnjega odstavka je zunaj območij naselij na najboljših kmetijskih zemljiščih možno načrtovati lokacije za preselitev kmetij, kadar je njihov razvoj v naselju onemogočen.

Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo objekti, ki služijo turistični dejavnosti in so po uredbi uvrščeni v naslednje skupine:
– 12111 – hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, vendar le, kadar je lokacija vezana na obstoječe hotelske ali podobne turistične nastanitvene zmogljivosti ter na dejavnost turistične kmetije;
– 12610 – stavbe za kulturo in razvedrilo, vendar od teh le paviljoni in stavbe za živali in rastline kadar so funkcionalno vezani na živalske, botanične ali druge tematske vrtove ali parke in
– 12640 – stavbe za zdravstvo, vendar od teh le zdraviliške stavbe in le, kadar je lokacija vezana na obstoječe zmogljivosti.

Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo objekti, ki služijo gospodarski javni infrastrukturi in so po uredbi uvrščeni v naslednje skupine:
– 12410 – postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe;
– 211 – ceste;
– 212 – železnice;
– 213 – letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti;
– 214 – mostovi, viadukti, predori in podhodi;
– 215 – pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti;
– 22122 – objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;
– 2213 – prenosna komunikacijska omrežja;
– 2221 – distribucijski plinovodi;
– 2222 – distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti;
– 22231 – cevovodi za odpadno vodo in
– 2224 – distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.

Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo objekti namenjeni splošni rabi, ki so po uredbi uvrščeni v naslednji skupini:
– 24204 – pokopališča in
– 1272 – stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe.

Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo naslednji objekti za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, ki so po uredbi uvrščeni v naslednje skupine:
– 12730 – kulturni spomeniki, kadar gre za prostorske ureditve in posege na funkcionalnem območju spomenika;
– 24203 – odlagališča odpadkov, vendar le, če gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječih odlagališč odpadkov in
– 22232 – čistilne naprave.

Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo naslednji objekti, ki služijo športu in rekreaciji in so po uredbi uvrščeni v naslednje skupine:
– 12420 – garažne stavbe, vendar od teh le čolnarne;
– 24110 – športna igrišča, vendar od teh le objekti za vodne športe, kadar je lokacija vezana na obstoječe vodne površine;
– 24122 – drugi gradbeni objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, vendar od teh le:
a) smučišča z žičniškimi napravami ter golf igrišča, pod pogojem, da se njihova pretežna površina (vsaj 80%) ne načrtuje na najboljših kmetijskih zemljiščih;
b) vzletišča.

Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo objekti, ki služijo rabi naravnih dobrin in so po uredbi uvrščeni v naslednji skupini:
– 23010 – rudarski objekti, vendar od teh le instalacije in tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin na območjih pridobivalnih prostorov, in
– 23020 – energetski objekti, vendar od teh le hidroelektrarne, elektrarne na veter ter sončne elektrarne.

Zunaj območij naselij se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko načrtujejo objekti, ki služijo obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v pristojnosti občine in so po uredbi uvrščeni v skupino:
– 24202 – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.