Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 21. seji dne 20. 10. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice, ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa odstranitve obstoječih objektov, gradnjo večstanovanjskega objekta s poslovnimi prostori, ureditev zunanjih površin, pripadajočih infrastrukturnih ureditev ter gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

I.      Besedilo odloka
II.     Grafični del, ki obsega naslednje
        grafične načrte:
1.      Načrt namenske rabe prostora
1.1     Izsek iz dolgoročnega plana             M 1:5000
2.      Vplivi in povezave s sosednjimi enotami M 1:500
        urejanja prostora
3.      Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1     Katastrski načrt s prikazom območja     M 1:500
        OPPN
3.2     Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500
3.3     Načrt obodne parcelacije, parcelacije   M 1:500
        zemljišč na katastrskem načrtu
3.4     Načrt obodne parcelacije, parcelacije   M 1:500
        zemljišč na geodetskem načrtu
4.      Načrt arhitekturnih, krajinskih in
        oblikovalskih rešitev prostorskih
        ureditev
4.1     Ureditvena situacija – odstranitve      M 1:500
4.2     Ureditvena situacija – pritličje z      M 1:500
        zunanjo ureditvijo
4.3     Ureditvena situacija – tipična etaža    M 1:500
4.4     Ureditvena situacija – 1. klet          M 1:500
4.5     Ureditvena situacija – strehe in        M 1:500
        prerezi
4.6     Zbirni načrt komunalne javne            M 1:1000
        infrastrukture
4.7     Prometno tehnična situacija, idejna     M 1:500
        višinska regulacija
4.8     Načrt intervencijskih poti              M 1:500.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
2. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. prikaz stanja v prostoru,
6. program opremljanja,
7. povzetek za javnost.

OPPN je izdelalo podjetje Akropola d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana, pod številko projekta 101/2008 v maju 2008.

1. Obseg
Območje OPPN obsega osrednji del zazidalnega bloka, omejenega z Dunajsko cesto na zahodni, z Zupanovo ulico na severni, Robičevo ulico na vzhodni in Kadilnikovo ulico na južni strani.
Površina območja OPPN znaša 3.747 m2.
Območje OPPN obsega zemljišča parc. št. 322/1 del, 323/1, 323/2, 323/3, 326, 327/1, 327/2, 328/1, 328/2, 328/3, 328/4 in 336/1, vse k.o. Brinje I.
2. Meja
Vse parcele, vključno z mejnimi, se nahajajo v katastrski občini Brinje I.
Meja območja OPPN se prične na zahodnem delu območja, v točki 7440, ki se nahaja na tromeji parcel št. 325, 326 in 827/6 ter poteka skozi točke 7447, 7439, vse na meji med parcelama št. 326 in 827/6, se nadaljuje skozi točko 7438, na tromeji med parcelami št. 326, 328/4 in 827/6, se nadaljuje do točke 7437, na tromeji med parcelami št. 328/4, 336/1 in 827/6 ter se zaključi v točki 1125, na tromeji med parcelami št. 336/1, 338/1 in 827/6. Ta del parcelne meje je vzporeden z Dunajsko cesto oziroma parcelo št. 827/6. Nato se parcelna meja zalomi v smeri proti vzhodu in se nadaljuje vzporedno s Kadilnikovo ulico, kjer se iz tromeje med parcelami št. 336/1, 338/1 in 827/6 konča v točki 1241, na tromeji med parcelami št. 3361/1, 335/1 in 338/1, se ponovno zalomi v smeri proti severu (vzporedno z Dunajsko cesto) v točki 7442, do tromeje med parcelami št. 328/3, 335/1 in 336/1 ter se ponovno zalomi v smeri proti vzhodu, poteka skozi točki 7452 in 7453 (vzporedno s Kadilnikovo ulico) do točke 7441, na meji med parcelami št. 327/1, 328/2, 329 in 335/1. Meja se nadaljuje v smeri proti severovzhodu, do točke 7446 na tromeji med parcelami št. 323/1, 327/1 in 329, skozi točko 1153, na tromeji med parcelami št. 323/1, 322/1 in 329, do točke X1, na parceli št. 322/1. Od tu gre meja po Robičevi ulici, proti severozahodu do točke X2, na parceli št. 322/1. V točki X2 se meja zalomi v smeri proti severozahodu, bolj ali manj vzporedno z Zupanovo ulico in se nadaljuje do točke 12815, na tromeji med parcelami št. 322/1, 323/1 in 302 do točke 12816, na tromeji med parcelami št. 302, 325 in 323/2. V točki 12816 se zalomi v smeri proti jugu, skozi točko 573, na meji med parcelami št. 323/2, 323/3 in 325, do točke 7444, na meji med parcelami št. 323/3, 325 in 326, kjer se ponovno zalomi v smer proti jugozahodu, vzporedno z Zupanovo ulico, do točke 7448, na meji med parcelama št. 325 in 326 in nato gre do izhodiščne točke 7440. Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1 „Katastrski načrt s prikazom območja OPPN“ in št. 3.2 „Geodetski načrt s prikazom območja OPPN“.

Območje OPPN se nahaja ob Dunajski cesti, v bližini severnega priključka na mestno obvoznico.
Ob Dunajski cesti se vzpostavlja kontinuirana pozidava visokih, večinoma reprezentančnih objektov. Nova ureditev območja OPPN sledi začrtanemu oblikovanju obrobja Dunajske ceste. Zasnova novega stanovanjsko–poslovnega objekta upošteva predvideno linijo obulične zazidave s parterjem objekta ob Dunajski cesti, pred katerim je predviden arkadni hodnik, ki bo vzpostavil nov javni prostor.
Vzhodni del Dunajske ceste je dolgoročno predviden za širitev. OPPN upošteva predviden profil rekonstruirane Dunajske ceste. Ob vzhodnem robu predvidenega voznega pasu se bo izvedla kolesarska steza, v podaljšku uredil pločnik z drevoredom in tlakovana površina pod arkadami.
Načrtovana nova ureditev območja OPPN sledi zastavljenemu urbanističnemu cilju – širitvi severne mestne vpadnice in vzpostavlja mestotvorni ambient, primeren oblikovanju prostora mestne vpadnice.
Območje OPPN oziroma predviden objekt se prometno navezuje na obodne ceste preko Robičeve ulice, s katere je urejen dovoz v garažo objekta. Iz Robičeve ulice je preko Kadilnikove ulice urejen priključek na Dunajsko cesto, ki omogoča priključevanje na mestni promet proti centru mesta in proti mestni obvoznici.
Kolesarski promet z obravnavanega območja se navezuje na obstoječo obojestransko kolesarsko stezo, urejeno vzdolž Dunajske ceste od centra do Ruskega carja.
Ob Dunajski cesti je obstoječe obojestransko postajališče mestnega prometa. Na vseh obodnih cestah območja OPPN so urejeni obojestranski hodniki za pešce. V bližini območja OPPN je urejena POT (Pot spominov in tovarištva), dostopna preko Robičeve ulice in Štembalove ulice.

V območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– gradnja novega objekta,
– postavitev enostavnih objektov,
– urejanje utrjenih zunanjih zemljišč,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

V območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti:
– pritličje in mezanin ob Dunajski cesti:
– trgovska dejavnost,
– gostinska dejavnost,
– poslovna dejavnost in
– storitvene dejavnosti;
– v delu pritličja in mezanina, obrnjenem v notranjost kareja, je dopustno urediti servisne prostore lokalov in shrambe stanovanj objekta;
– nadstropja objekta ob Dunajski cesti, vse nadzemne etaže objekta v notranjosti kareja:
– stanovanja;
– v kletnih etažah je dopustna ureditev parkirišč, tehničnih prostorov in shramb.

Objekt je zasnovan v dveh krakih, ki tvorita obliko obrnjene in zalomljene črke L. Daljši krak je vzporeden z Dunajsko cesto. Parter tega dela objekta upošteva predvideno gradbeno linijo ob Dunajski cesti, pod arkadami je predvidena tlakovana zunanja površina, nadstropja segajo do zunanje meje stebrov arkad. Drug, krajši krak, je na zahodni strani pravokotno priključen na daljšega, v nadaljevanju se zalomi in se na vzhodni strani zaključi pravokotno na Robičevo ulico.
V objektu bo v nadstropjih dela objekta ob Dunajski cesti in v nadzemnih etažah dela objekta v notranjosti območja maks. 136 stanovanj. V pritličju in mezaninu ob Dunajski cesti so predvideni lokali namembnosti, opredeljenih v 9. členu tega odloka. Vhodi v lokale so z Dunajske ceste, vhodi za stanovalce pa z dvoriščne strani. V podzemnem delu bodo parkirne površine, tehnične površine in shrambe.
Zazidalna zasnova je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2 „Ureditvena situacija – pritličje z zunanjo ureditvijo“, št. 4.3 „Ureditvena situacija – tipična etaža“, št. 4.4 „Ureditvena situacija – 1. klet“, št. 4.5 „Ureditvena situacija – strehe in prerezi“.

V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– začasni objekti: odprti sezonski gostinski vrtovi brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj,
– urbana oprema: skulptura ali druga prostorska instalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče.
Pogoji za gradnjo pomožnih infrastrukturnih objektov so opredeljeni v 23. členu tega odloka.
Ostalih enostavnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

Objekt je oblikovno členjen v tri horizontalne sklope: terasne etaže, nadstropja in parterni del. Fasadni plašč ima vidno stenasto zasnovo objekta, zapolnjeno z različnimi polnili (nap. steklom, kompaktnimi fasadnimi ploščami...) in ložami.
Strehe so ravne, deloma zazelenjene, v terasnem delu pohodne. Na terasnih delih streh so dopustne ograje in parapeti.

Do predvidene širitve Dunajske ceste se uredi začasna zunanja ureditev tako, da se ohrani obstoječi rob vozišča Dunajske ceste, kolesarsko stezo in pločnik, pred objektom pa se na novo tlakuje ploščad.
Zunanje površine okoli objekta, ki niso namenjene javni rabi, je treba urediti kot zelene parkovne površine ter zasaditi z grmovnicami in drevjem. Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je treba zagotoviti vsaj 15 m2 zelenih površin na stanovanje, od tega se 4 m2 na stanovanje nameni za igralne površine. Izjemoma je dopustno zagotoviti do 35% zelenih površin na stanovanjsko enoto tudi na strehah objektov, ki so urejene kot zelene površine. Na parceli, namenjeni gradnji, je treba zasaditi vsaj 25 dreves na hektar. Površine za zasaditev dreves so zagotovljene na površinah izven območja načrtovanih kleti, kjer se ohrani raščen teren. Zunanje površine okoli objekta, ki niso namenjene javni rabi, je dopustno ograditi z žičnato ograjo višine maks. 1.6 m, ki jo je treba zazeleniti. Na teh površinah je treba urediti igralne površine (opremljeno igrišče: tobogan, gugalnice in plezala).
Zunanja ureditev mora omogočiti dostop funkcionalno oviranim ljudem. Ploščadi in klančine morajo biti tlakovane, ustrezno višinsko regulirane in primerno osvetljene. Tlakovanje mora biti izvedeno s kakovostnim materialom. Parkirne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane ali drugače utrjene in obrobljene z robniki.
Vse zunanje površine je treba opremiti z mikrourbano opremo. Elementi mikrourbane ureditve morajo biti oblikovani enotno za celotno območje OPPN. V projektu zunanje ureditve je treba določiti mikrolokacije naslednjih elementov:
– klopi, korita za rože, smetnjaki ipd.,
– drogovi za zastave,
– stojala za kolesa (pokrita in nepokrita).
Prezračevanje podzemnih etaž je predvideno na nivoju terena, objekti prezračevanja morajo biti postavljeni čimbolj neopazno, oblikovno morajo biti usklajeni z zunanjo ureditvijo, oblikovani kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve območja.
Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.2 „Ureditvena situacija – pritličje z zunanjo ureditvijo“.

1. Tlorisni gabariti
Tlorisna zasnova objekta je sestavljena iz dveh delov: obcestnega, vzporednega z Dunajsko cesto, in prečnega dela, ki sega v notranjost kareja, pravokotnega na Robičevo ulico.
Tlorisni gabariti kleti so nepravilne geometrijske oblike: zahodna stranica meri 48.70 m, južna stranica meri 18.10 m, jugovzhodna stran je zalomljena, sestavljena iz stranic, ki si po obodu sledijo v dolžinah: 19.00 m, 15.70 m, 14.50 m, 5.00 m in 18.20 m, severovzhodna stranica meri 39.60 m, severozahodna stran je zalomljena, sestavljena iz stranic, ki si po obodu sledijo v dolžinah: 33.70 m, 6.90 m in 8.30 m.
Tlorisni gabarit pritličja je sestavljen iz štirih kubusov nepravilnih oblik, z vmesnimi pasažami: ob Dunajski cesti stranica v dolžini 9.80 m, pasaža 2.70 m, stranica 18.50 m, pasaža 2.70 m, stranica 16.50. Širina kubusov in pasaž ob Dunajski cesti je 14.10, širina arkadnega hodnika 3.50 m. Kubus v notranjosti kareja je prav tako nepravilne oblike, v dolžino meri do 20.30 m, v širino do 16.20 m.
Tloris nadstropja je oblikovan iz dveh pravokotnikov, ki ju povezuje nepravilen lik trapezne oblike. Vzhodna stranica nadstropja meri 51.80 m, južna 17.40 m, jugovzhodna stran je zalomljena, sestavljena iz stranic, ki si sledijo v dolžinah: 33.60 m, 10.50 m in 30.60 m, severovzhodna stranica meri 18.50 m, severozahodna stran je zalomljena, sestavljena iz stranic, ki si sledijo v dolžinah: 27.20 m, 3.20 m in 0.90 m ter severna stranica, ki meri 17.30 m.
2. Višinski gabariti
Krak ob Dunajski cesti bo etažnosti od 4K+P+M+9N do 4K+P+M+9N+2T, višina objekta bo od 34,60 m v najnižjem delu do 42,50 m v najvišjem. Krak v notranjosti območja se bo, od stika s krakom ob Dunajski, kjer bo etažnosti 4K+P+M+9N+2T, zniževal do Robičeve ulice, kjer bo etažnosti 4K+P+M+4N.
Višinska omejitev velja za zgornjo koto zadnje plošče, nad to koto je dovoljena le izvedba prostorov za tehnične naprave, strojne instalacije in telekomunikacijske naprave.
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest: 302,15 do 303,27 nvm. Nulta kota objekta je 303,25 nvm.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.2 „Ureditvena situacija – pritličje z zunanjo ureditvijo“ in št. 4.7 „Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija“.
3. Kapacitete območja
Površina območja OPPN: 3.747 m2.
Skupna bruto površina celotnega objekta: maks. 27.200 m2.
Skupna bruto površina nadzemnega dela: maks. 17.300 m2.
Skupna bruto površina kletnih etaž: maks. 9.900 m2.
V objektu bo skupno urejenih maks. 136 stanovanjskih enot.

V območju OPPN je predvidena odstranitev štirih objektov.
Trije objekti stojijo vzporedno z Dunajsko cesto: večstanovanjski objekt na parceli št. 326, ki meri 552 m2 površine; enodružinski objekt na parceli št. 336/1 in meri 240 m2 površine; pomožni objekt – garaža na parceli št. 336/1, ki meri 13 m2 površine. Četrti objekt – stanovanjski dvojček stoji vzporedno z Robičevo ulico, na parcelah št. 323/1 in 323/2 ter meri 565 m2 površine.
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za predvideni objekt je odstranitev vseh štirih obstoječih objektov v območju OPPN.
Odstranitve objektov so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.1 „Ureditvena situacija – odstranitve“.

Območje OPPN sestavljajo tri parcele, namenjene gradnji, in sicer:
P1 – parcela, namenjeni gradnji predvidenega objekta,
P2 – parcela, namenjeni gradnji javnega dobra Dunajske ceste,
P3 – parcela, namenjeni gradnji javnega dobra Robičeve ulice.
P1 obsega zemljišče parc. št. 323/1, 323/2, 323/3, 326 del, 327/1, 327/2, 328/1, 328/2, 328/3, 328/4 del in 336/1 del, vse k.o. Brinje I.
Površina P1 znaša 2.896 m2.
Mejne točke so opredeljene po Gauss-Kreugerjevem koordinatnem sistemu.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.3 „Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu“ in št. 3.4 „Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu“.

1. Površine, namenjene javnemu dobru
P2 je površina predvidene širitve Dunajske ceste – od zemljišča obstoječega cestišča Dunajske ceste (parc. št. 827/6, k.o. Brinje) do predvidenega pločnika oziroma arkadnega hodnika, in obsega zemljišče parc. št. 326 del, 328/4 del in 336/1 del, obe k.o. Brinje I.
Površina P2 znaša 710 m2.
Na delu površine P2 je pod nivojem terena dopustno urediti kletne etaže.
P3 je površina dela cestišča Robičeve ulice, ki se nahaja v območju OPPN, in obsega zemljišče parc. št. 322/1 del, k.o. Brinje I.
Površina P3 znaša 141 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru, znašajo 851 m2.
2. Površine, namenjene javni rabi
Površino predvidenega pločnika oziroma arkadnega hodnika na zahodnem delu P1, se na nivoju terena nameni javni rabi. Obsega zemljišče parc. št. 326 del in 336/1 del, obe k.o. Brinje I.
Površine, namenjene javni rabi, znašajo 216 m2.
Javne površine so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.3 „Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu“ in št. 3.4 „Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu“.

Gradnjo poslovno–stanovanjskega objekta s kletnimi etažami, ureditvijo dostopa in zunanjih površin se lahko izvede v dveh gradbenih etapah.
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za predvideni objekt je odstranitev vseh obstoječih objektov v območju OPPN.

Varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine
Pred posegi v prostor je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje se določijo ukrepi varstva ali se dediščina pred posegi nadzorovano odstrani.
Predhodna arheološka raziskava na območju OPPN, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem:
– izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih arheoloških raziskav na obravnavanem območju, na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo,
– izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki, kjer so lahko glede na rezultate arheoloških raziskav predlagane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov,
– v primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ),
– stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.
2. Varstvo vode in podtalnice
Za območje OPPN je treba upoštevati določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06).
Z gradnjo se ne sme posegati v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku. Prav tako se z gradnjo ne sme zmanjšati krovna plast, če je ta upoštevana pri določanju zmanjšanega obsega ali ukrepov ožjega vodovarstvenega območja.
Odstranitev obstoječih objektov je dopustna ob istočasni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.
V času gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
Vozne in parkirne površine je treba ustrezno vodotesno utrditi ter opremiti s peskolovi in z lovilci maščob in olj. Sprejemljivost vplivov gradnje parkirišč in garažnih stavb na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplivov zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje je treba preveriti na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje.
Padavinske odpadne vode s streh objektov je treba ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta pod nivojem terena se bo izvedlo naravno ali prisilno, odvod zraka je predviden na nivoju terena.
Prezračevanje vseh delov objekta nad nivojem terena se bo izvedlo naravno ali prisilno, odvod zraka je treba speljati tako, da ne ogroža sosednjih objektov.
4. Varstvo pred hrupom
Določi se stopnja zaščite pred hrupom ter predvidijo posegi za varovanje pred prekomernim hrupom.
Prezračevanje vseh delov objekta pod nivojem terena je treba ustrezno speljati na zunanje površine – na mesta, kjer se ljudje ne zadržujejo, in prezračevalne naprave opremiti z dušilci zvoka.
Prezračevanje vseh delov objekta nad nivojem terena je treba speljati tako, da ne ogroža sosednjih objektov, in prezračevalne naprave opremiti z dušilci zvoka.
Fasade objektov morajo zagotavljati ustrezno protihrupno zaščito.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in odjemna mesta za gospodinjske odpadke so v sklopu predvidenih objektov, v smetarnicah, lociranih ob uvozih za dostavo.
Zagotoviti je treba ločeno zbiranje odpadkov na mestu nastanka.
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.

1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč in 68. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za zaščito pred požarom je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelati študijo požarne varnosti.
2. Intervencijske poti in površine
Do predvidenega objekta morajo biti predvideni dovozi in površine za delovanje intervencijskih vozil, skladno s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti izven vozišč morajo biti izvedene na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
Vse vozne intervencijske površine je treba dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3,0 m. Najmanjši zunanji radij obračanja mora biti 10,50 m.
Intervencijske poti potekajo po obodnih cestah in ulicah, kjer je omogočena krožna vožnja. Na ploščadi pred objektom je predvidena intervencijska površina. Na intervencijski površini je treba zagotoviti nemoten dovoz in dostop.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novega objekta je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem, s talnimi hidranti.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.6 „Zbirni načrt komunalne javne infrastrukture“ in št. 4.8 „Načrt intervencijskih poti“.

1. Splošni pogoji
Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska.
Površine vozišč so asfaltirane.
Minimalni notranji radij robnika na javnih ulicah je 5.0 m, minimalni radij robnika na uvozih je 2.0 m. Z ustrezno višinsko regulacijo mora biti zagotovljen neoviran dostop do objektov. Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in ostale površine morajo biti urejeni tako, da bo zagotovljen neoviran dostop, vstop ter uporaba objekta in prostorov v njih za funkcionalno ovirane ljudi.
2. Motorni promet
Uvoz do podzemne garaže predvidenega objekta je predviden z Robičeve ulice. Klančina bo urejena v objektu. Pred uvozom v garažo je treba urediti prehod za pešce.
3. Mirujoči promet
Parkiranje za novopredvideni program je predvideno na površinah mirujočega prometa v podzemni garaži. Garaža v prvi kletni etaži mora biti dostopna za parkiranje obiskovalcev v času uporabe objekta. Uvoz v kletni garažni del je predviden z Robičeve ulice. Pri dimenzioniranju površin mirujočega prometa je treba zagotoviti naslednje parkirne kapacitete:
– poslovni prostori 1 parkirno mesto / 30 m2 bruto poslovnih površin,
– stanovanja 2 parkirni mesti / stanovanje.
4. Kolesarski in peš promet
Kolesarski promet poteka po kolesarskih stezah ob Dunajski cesti ter voznih površinah obodnih cest.
Pešcem so namenjene peš površine na celotni površini uobmočja OPPN. Ob obodnih ulicah območja OPPN poteka peš promet po urejenih hodnikih za pešce.
5. Dovoz komunalnih in dostavnih vozil
Odvoz komunalnih odpadkov bo urejen po Robičevi ulici.
Dostava za nov objekt je predvidena z manjšimi dostavnimi – kombiniranimi vozili, v prvi kletni etaži.
6. Idejna višinska regulacija
Višine zunanje ureditve znotraj območja OPPN se navežejo na višine obstoječih utrjenih površin.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7 „Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija“.

1. Splošni pogoji
Širše območje predvidene gradnje je opremljeno z javno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki poteka po javnih prometnih površinah. Vse komunalne priključke na javno omrežje je treba izvesti na novo, v skladu s projektno dokumentacijo. Posebno pozornost je treba posvetiti racionalni oskrbi s pitno vodo. Kanalski sistem je zasnovan v mešanem sistemu. Območje je opremljeno s plinovodnim in toplovodnim omrežjem. Območje je oskrbovano z električno energijo iz dveh trafo postaj. Javne površine so opremljene z javno razsvetljavo.
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture v območju OPPN so:
– novi objekti v območju morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so objekti lahko priključeni še na plinovodno in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo potekati tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču ter dati služnost upravljavcu posameznega komunalnega voda;
– trase komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skaldu s programi upravljalcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju OPPN je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati in jim povečati zmogljivosti v skladu s prostorskimi možnostmi, ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– dovoljena je gradnja in ureditve naslednjih pomožnih objektov:
– pomožnih energetskih objektov, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin,
– pomožnih telekomunikacijskih objektov, razen baznih postaj,
– pomožnih komunalnih objektov, razen objekta s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, tipske greznice, tipske čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja;
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Območje OPPN leži v ožjem vodovarstveno območje z manj strogim režimom varovanja, z oznako VVO II B.
Oskrba objekta s pitno in sanitarno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja, ki poteka v Dunajski cesti in Robičevi ulici.
Požarna voda se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja, ki poteka v Kadilnikovi, Robičevi in Zupanovi ulici (DN 80 – maks. 5 l/s) ter Dunajski cesti (DN 150). Če kapaciteta omrežja ne bo zadostna, se bo požarna varnost objekta zagotavljala še z drugimi ukrepi.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
Upoštevati je treba vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 17/06, 59/07).
3. Kanalizacija
Javno kanalizacijsko omrežje na obravnavanem območju je zgrajeno v mešanem sistemu.
Komunalne odpadne vode predvidene novogradnje se priključi na kanal DN 300, ki poteka v Robičevi ulici.
Padavinske vode s streh in intervencijskih poti se odvede v podtalje preko ponikovalnic. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vplivnih območij povoznih površin.
Kanalizacijske priključke iz obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev, je treba odstraniti ali zaliti z betonom.
Priključevanje objekta se za nadzemne dele izvede z direktnim priključkom. Odtoki iz kleti se izvedejo preko črpališč.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
Upoštevati je treba vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravlniki ter Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 14/06, 59/07).
4. Plinovod
Območje OPPN se nahaja na območju oskrbe s plinom. Za potrebe kuhe in tehnologije se lahko nov objekt na območju OPPN priključi na plinovodno omrežje.
Glavni distribucijski nizkotlačni plinovod PE 63, N12006, preko katerega je možna oskrba objektov na obravnavanem območju OPPN, poteka po zahodnem robu Robičeve ulice. Zmogljivost obstoječega glavnega nizkotlačnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo novega objekta s plinom.
Pred gradnjo novega objekta je treba odstraniti obstoječe priključne plinovode do objektov Robičeva ulica 7, 9, Dunajska cesta 142, 144, in izvesti nadomestni priključni plinovod do objekta Kadilnikova ulica 3a. Nadomestni priključni plinovod se naveže na nizkotlačni plinovod PE 110, N12004 po Kadilnikovi ulici. Priključitev novega objekta na plinovodno omrežje ni predvidena.
Pri projektiranju in izvedbi odstranitve obstoječega plinovodnega omrežja in izgradnji nadomestnega priključnega plinovoda je treba upoštevati:
– Idejno zasnovo vročevodnega omrežja za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta na delu območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice, številka projekta R-11-D/1-2008, ki jo je izdelalo podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. v maju 2008;
– Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07);
– Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02); in
– interni dokument Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav, Energetika Ljubljana, d.o.o. (www.jh-lj.si).
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni tudi v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na območju Mestne občine Ljubljana in internim dokumentom Energetike Ljubljana d.o.o. – Tehnične rešitve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
5. Vročevod
Območje OPPN se nahaja na območju oskrbe daljinskega ogrevanja. Za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode se nov objekt na območju OPPN priključi na vročevodno omrežje.
Obstoječe vročevodno omrežje, predvideno za oskrbo območja OPPN, je izvedeno po Palmejevi ulici v dimenziji DN 200. Med območjem OPPN in hotelom Domino je predvidena gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta. Za oskrbo omenjenega objekta je od Palmejeve ulice po Štembalovi in Zupanovi ulici predvidena gradnja vročevoda DN 100.
Za oskrbo območja OPPN s toploto je treba predviden vročevod DN 100 povečati na dimenzijo DN 150, s čimer le-ta pridobi status glavnega vročevodnega omrežja, ki se zagotovi na način komunalne ureditve novo ureditvenih območij – območja južno od hotela Domino in območja OPPN.
Za priključitev novega objekta bo treba predhodno zgraditi glavno vročevodno omrežje DN 150 od Palmejeve ulice po Štembalovi in Zupanovi ulici in v nadaljevanju priključni vročevod do območja OPPN.
Pri projektiranju in izvedbi vročevodnega omrežja, toplotnih postaj in notranjih napeljav za priključitev objekta na daljinski sistem oskrbe s toploto je treba upoštevati:
– Idejno zasnovo vročevodnega omrežja za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta na delu območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice, številka projekta R-11-D/1-2008, ki jo je izdelalo podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. v maju 2008; in
– interni dokument Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem, Energetika Ljubljana, d.o.o. (www.jh-lj.si).
6. Elektroenergetsko omrežje
Območje OPPN se napaja z električno energijo iz dveh transformatorskih postaj, in sicer: TP 85 Plemljeva in TP 78 Brinje.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo je treba izvesti v skladu s smernicami, podatki in pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja Elektro Ljubljana d.d.
Za zemljišča, na katerih bo postavljena elektroenergetska infrastruktura, mora biti omogočena pravica vpisa v zemljiško knjigo, tako da ima Elektro Ljubljana d.d. služnostne pravice gradnje in vzdrževanja infrastrukture.
7. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Na območju OPPN bo Telekom Slovenije d.d. gradil najsodobnejšo optično komunikacijsko omrežje, kateremu je treba prilagoditi telekomunikacijske instalacije posameznih vodov in priključek objekta.
Upoštevati je treba priporočene rešitve za zunanje TK priključke in notranje optične instalacije, na podlagi katerih Telekom Slovenije d.d. izvede priključek, preko katerega omogoča izbiro vseh telekomunikacijskih storitev, neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
Pri vseh posegih na območju OPPN je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja.
Pri izgradnji cestne infrastrukture je treba predvideti koridor za TK kanalizacijo.
8. Javna razsvetljava
Vse nove javne površine je treba opremiti s sistemom javne razsvetljave.
Nov sistem javne razsvetljave mora upoštevati stanje naprav obstoječega sistema javne razsvetljave in se nanj navezovati. Upoštevati je treba tipizacijo za območje Mestne občine Ljubljana.
Razsvetljava mora ustrezati zahtevam pravil za cestno razsvetljavo PR 5-2 ter smernicam glede varovanja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.6 „Zbirni načrt komunalne javne infrastrukture“.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6557 v juliju 2008.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje komunalne opreme so 807.205,44 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so 1.671.410,81 EUR, od tega za novo komunalno opremo 807.205,44 EUR in za obstoječo komunalno opremo 864.205,37 EUR;
– obračunski stroški, preračunani na m2 parcele, so 577,14 EUR (od tega 278,73 EUR/m2 parcele za novo komunalno opremo in 298,41 EUR/m2 parcele za obstoječo komunalno opremo), obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 107,15 EUR (od tega 57,81 EUR/m2 NTP za novo komunalno opremo in 49,34 EUR/m2 NTP za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za posamezno novo komunalno opremo so enaka parceli, namenjeni gradnji načrtovanih objektov;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 2. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 2 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3 : 0,7. Faktor dejavnosti je 1, razen za kletne etaže, namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če bodo površine parcele in/ali neto tlorisnih površin objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka se upošteva zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev.

Investitor in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora, skladno s pogodbo, urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter jih brezplačno predati v upravljanje Mestni občini Ljubljana.

Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
Za izvedbo načrtovane prostorske ureditve v delu kletnih in nadstropnih etaž, ki posega na površine, namenjene javnemu dobru, se zaradi prepovedi pravnega prometa grajenega javnega dobra lahko sklene pogodba o ustanovitvi stavbne pravice ali druga pogodba, ki omogoča gradnjo, investitor pa je dolžan, brez finančnih in drugih pogojev, dopustiti javno rabo površin na terenu, ki sicer pripada parceli, namenjeni gradnji objekta. V postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja je investitor dolžan z Mestno občino Ljubljana, skladno s predpisi o graditvi objektov in urejanju prostora, skleniti potrebne pravne akte, na podlagi katerih bo mogoče urediti pravni in zemljiškoknjižni status nepremičnin, ki so v območju predvidenih posegov in so namenjene javni rabi.

1. Tlorisni gabariti objektov
Odstopanja so lahko do +/- 1,00 m, razen linije pritličja objekta ob Dunajski cesti, ki na zahodno stran, proti Dunajski cesti, ne sme biti presežena. Širina arkad sme odstopati do +/- 0,10 m.
Izven predvidenih mej novih objektov lahko segajo le nadstreški nad vhodi in oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne presegajo 5% tlorisne površine.
2. Višinski gabariti objektov
Odstopanja so lahko do +/- 1,50 m.
3. Število stanovanjskih enot
Število predvidenih stanovanjskih enot se lahko zmanjša.
4. Višinska regulacija terena
Višinska regulacija terena se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunalne infrastrukture in rešitvam arhitekture.
Dovoljene so spremembe pozicij in število požarnih izhodov iz kletnih etaž.
4. Komunalni vodi, objekti in naprave
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so v območju OPPN dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela, rekonstrukcije objektov, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objekta in konstrukcijska zasnova objekta, ter spremembe namembnosti, skladno z določbami 9. člena tega odloka. Fasade je dopustno obnoviti enotno za cel objekt.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja (Uradni list RS, št. 45/00 in 57/08) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B2 Bežigrad – vzhod (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89 in Uradni list RS, št. 27/92) v delih, ki se nanašajo na območje tega OPPN.

OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostavi Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Bežigrad.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.