Na podlagi 56., 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 29. 9. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika C0 od Ježice do Sneberij (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
– zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN;
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

Z OPPN se predvidi gradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 od Ježice do Sneberij (v nadaljevanju kanalizacijski zbiralnik) z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti in ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, ureditev enotne kolesarske in pešpoti med Ježico in Obrijami (v nadaljevanju enotna kolesarska in pešpot) ter ureditev površin po izvedbi kanalizacijskega zbiralnika.

I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:

1.        Načrt namenske rabe prostora
1.1       Izsek iz dolgoročnega plana          M 1:5000
2.        Načrt območja OPPN z načrtom
          parcelacije
2.1.1     Katastrski načrt s prikazom območja  M 1: 2000
          OPPN
2.1.2     Katastrski načrt s prikazom območja  M 1: 2000
          OPPN
2.2.1     Geodetski načrt s prikazom območja   M 1: 2000
          OPPN
2.2.2     Geodetski načrt s prikazom območja   M 1: 2000
          OPPN
2.3.1     Načrt obodne parcelacije in          M 1:1000
          parcelacije zemljišč v območju OPPN
2.3.2     Načrt obodne parcelacije in          M 1:1000
          parcelacije zemljišč v območju OPPN
2.3.3     Načrt obodne parcelacije in          M 1:1000
          parcelacije zemljišč v območju OPPN
2.3.4     Načrt obodne parcelacije in          M 1:1000
          parcelacije zemljišč v območju OPPN
2.4.1     Prikaz površin, namenjenih javnemu   M 1:2000
          dobru
2.4.2     Prikaz površin, namenjenih javnemu   M 1:2000
          dobru
3.        Načrt umestitve načrtovanih ureditev
          v prostor
3.1.1     Ureditvena situacija                 M 1:1000
3.1.2     Ureditvena situacija                 M 1:1000
3.1.3     Ureditvena situacija                 M 1:1000
3.1.4     Ureditvena situacija                 M 1:1000
3.2.1     Zbirni načrt komunalnih vodov in     M 1:2000
          naprav
3.2.2     Zbirni načrt komunalnih vodov        M 1:2000
          in naprav
4.        Vplivi in povezave s sosednjimi
          enotami urejanja prostora
4.1.1     Prikaz vplivov in povezav s          M 1:10000
          sosednjimi območji
4.1.2     Prikaz vplivov in povezav s          M 1:10000
          sosednjimi območji
4.2.1     Prikaz vplivov in povezav s          M 1:2000
          sosednjimi območji v času gradnje
4.2.2     Prikaz vplivov in povezav s          M 1:2000
          sosednjimi območji v času gradnje.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 5894 v juliju 2008.

1. Obseg
Območje OPPN zajema površino 5.0 m od osi kanalizacijskega zbiralnika obojestransko po celotni dolžini, površino 3.0 m od osi načrtovanih priključnih kanalov na kanalizacijski zbiralnik obojestransko po celotni dolžini, površino za gradnjo načrtovanega črpališča na levem bregu reke Save ob mostu na Dunajski cesti, ki obsega tudi površino, potrebno za ureditev gradbišča za črpališče in površino za izvedbo enotne kolesarske in pešpoti ob Savi, med Ježico in Obrijami. Na območjih, kjer se predvideno kanalizacijsko omrežje približa brežini reke Save ali objektom, se območje kanalizacijskega zbiralnika lahko zoži pod pogojem, da se predvidi ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).
Območje OPPN poteka preko naslednjih območij urejanja: BP 6/1 Elma, BS 4/2 Stožice, BS 4/5 Tomačevo, BS 6/1, BG 6/2, BK 5/2, BR 4/2 Autocamp Ježica, BR 4/1 Hipodrom, BR 4/3 Tomačevski prod, MK 3/1, MS 3/3-1 Sneberje, MS 3/3-3 Sneberje, MS 3/3-2 Sneberje, MS 3/3-4 Sneberje, MK 7/1 in MS 7/1 Zgornja Zadobrova.
Območje OPPN obsega naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:
– v k.o. Črnuče:
974/42, 974/43, 974/45, 974/47, 974/136, 974/139, 974/201, 974/202, 974/542, 975/1, 1000/2, 1000/3, 1000/4, 1013/1, 1013/3;
– v k.o. Ježica:
1472/1, 1480, 2358;
– v k.o. Šmartno ob Savi:
34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 35/1, 38/1, 44/3, 314/1, 314/2, 321, 322/1, 322/2, 323/1, 323/2, 327/18, 327/19, 327/20, 327/21, 327/22, 327/23, 328/10, 328/11, 329/1, 329/2, 329/3, 329/4, 334, 340/7, 342, 859/1, 859/2, 860, 861, 862, 865, 867, 868/3, 869, 873/1, 873/2, 876, 877, 880, 929, 931, 932, 942, 943, 944, 945/14, 945/15, 946, 961, 962, 1229/1, 1229/2, 1230, 1233/1, 1233/2, 1234/1, 1234/2;
– v k.o. Stožice:
1, 8/1, 8/2, 446/6, 449/4, 1825/4, 1826/3, 1827/4, 1828/5, 1829/3, 1830/1, 1831/5, 1832/4, 1833/4, 1834/4, 1834/6, 1835/8, 1835/9, 1835/10, 1838/8, 1838/9, 1838/10, 1839/1, 1839/10, 1845/1, 1855/10, 1855/23, 1855/24, 2122/1, 2216/1, 2216/5, 2217/2, 2239/24, 2278/3, 2278/5, 2279/2, 2279/6, 2279/7, 2279/9, 2280/1, 2280/4, 2280/8, 2287/2, 2288/1, 2288/3, 2292, 2293, 2294, 2295, 2296, 2297/1, 2308/1, 2324, 2325/1, 2325/3, 2332, 2333, 2334, 2335/2, 2335/3, 2336, 2337, 2338, 2339, 2340, 2341, 2345, 2346/1, 2359, 2360, 2361, 2362, 2363, 2364, 2365/1, 2366/5, 2367/8, 2367/9, 2377, 2386/1, 2388, 2394, 2666;
– v k.o. Zadobrova:
750, 753/1, 753/4, 756/4, 756/8, 757/30, 757/37, 757/42, 822, 835/3, 840/4, 840/6, 842/3, 842/6, 842/7, 844, 850/1, 850/2, 850/5, 850/6, 858/1, 858/2, 858/4, 870/1, 870/2, 872/1, 872/2, 872/6, 881/5, 893/2, 893/4, 893/5, 920/1, 920/2, 921/1, 921/4, 921/5, 921/6, 1433/1, 1433/3, 1433/4, 1433/5, 1433/6, 1433/9, 1433/15, 1433/16, 1433/17, 1433/18, 1433/27, 1433/29, 1433/30, 1433/32, 1436, 1437/2, 1438, 1439, 1466/1, 1466/21, 1466/25, 1468/1, 1468/3, 1497/30, 1497/31, 1497/32.
Površina območja OPPN je 78.179 m².
Območje OPPN je razvidno iz grafičnih načrtov št. 2.1.1 in 2.1.2 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« ter št. 2.2.1 in 2.2.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije in je razvidna iz grafičnih načrtov št. 2.3.1 – 2.3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč v območju OPPN«. Spisek koordinat zakoličbenih točk je določen v prilogi 5 »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«.
Tlačni del priključnega kanala iz ČN Črnuče, ki je obešen na spodnji strani mostne konstrukcije preko Save, se nahaja nad vodnim zemljiščem in neposredno ne posega v zemljišča, zato območje OPPN na tem območju ni opredeljeno.
Poleg zemljišč znotraj območja OPPN sta zaradi gradnje nizkonapetostnega elektroenergetskega priključka do načrtovanega črpališča ob mostni konstrukciji Dunajske ceste prizadeti zemljišči s parcelnimi številkami 1825 in 1825/6, obe k.o Stožice.
2. Prostorske enote
Območje OPPN se deli na tri prostorske enote:
P1 – celotno območje OPPN razen prostorskih enot P2 in C1, ki obsega površino 64.945 m2;
P2 – površine črpališča, ki obsega površino 150 m2;
C1 – površine enotne kolesarske pešpoti, ki obsega površino 13.084 m2.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 2.3.1 – 2.3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč v območju OPPN«.

Kanalizacijski zbiralnik C0 je del primarnega kanalizacijskega omrežja, ki bo potekal od Čistilne naprave Brod do kanalizacijskega zbiralnika A0, in bo odvajal odpadno komunalno vodo na Centralno čistilno napravo Zalog. Kanalizacijski zbiralnik C0 od Ježice do Sneberij predstavlja III. fazo izgradnje desnobrežnega savskega zbiralnika C0. Priključen bo na načrtovani del II. faze kanalizacijskega zbiralnika C0 vzhodno od avtoceste Zadobrova–Šentjakob. Z njegovo izgradnjo bo razbremenjen obstoječ primarni kanalizacijski sistem, zmanjšana obremenitev reke Ljubljanice in povečana njena zaščita. V naseljih na neposrednih prispevnih območjih črpališč ljubljanskega sistema oskrbe s pitno vodo bo urejeno odvajanje odpadnih komunalnih vod. Na kanalizacijski zbiralnik bo možno priključiti odpadno vodo iz celotnega SZ dela Ljubljane in odpadne vode iz smeri Občine Medvode in Občine Vodice ter odpadne vode iz območja Črnuč, Stožic, Tomačevega, Obrij, Šmartnega in Sneberij.
Z izgradnjo enotne kolesarske in pešpoti in z njeno navezavo na javne površine bodo zelene površine ob Savi povezane z drugimi odprtimi javnimi površinami in z mestom.
V času gradnje je treba, zaradi začasnega deponiranja gradbenega in montažnega materiala, prehoda gradbene mehanizacije in montaže cevi, zagotoviti dodatne površine na zemljiščih v sosednjih območjih, ki niso del območja OPPN. Dodatne površine lahko segajo največ 10.0 m od osi kanalizacijskega zbiralnika obojestransko in zajemajo naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:
– v k.o. Šmartno ob Savi:
42/3, 42/4, 44/2, 327/16, 328/9, 868/4, 933, 934, 935, 945/1, 945/3, 945/5, 945/9, 1232/2;
– v k.o. Stožice:
2217/3, 2344.
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1.1 in 4.1.2 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji ter iz grafičnih načrtov št. 4.2.1 in 4.2.2 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v času gradnje«.

Poleg ureditev, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, in v skladu s predpisi, ki urejajo področje kanalizacijskega omrežja in javnih cestah, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustni naslednji posegi:
– v prostorskih enotah P1 in C1: redna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, gradnja linijskih infrastrukturnih objektov in gradnja nezahtevnih ter enostavnih objektov;
– v prostorski enoti P2: gradnja pomožnih objektov in komunalne opreme za potrebe črpališča.
Vsi našteti posegi so dopustni le pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec kanalizacijskega omrežja in površin, namenjenih javnem dobru.

1. Opis rešitev načrtovanih objektov
Kanalizacijski zbiralnik bo dolg 6.507 m, dimenzije 1200 mm. V celoti bo vkopan v globini med 3.0 m in 5.0 m. Na kanalu so, na razdalji od 80 m do 100 m, predvideni revizijski jaški dimenzije 1100 mm s pokrovom dimenzije 600 mm, ki morajo biti stalno dostopni. Vse višinske kote jaškov se prilagajajo višinskim kotam enotne kolesarske in peš poti ter terena.
Na kanalizacijski zbiralnik bo priključeno naslednje kanalizacijsko omrežje:
– kanal dimenzije 400 mm iz ČN Črnuče, dolžine 736 m;
– kanal dimenzije 500 mm iz črpališča Mala vas, dolžine 183 m;
– kanal dimenzije 250 mm iz črpališča Tomačevo, dolžine 281 m;
– kanal dimenzije 400 mm iz črpališča Obrije, dolžine 246 m;
– kanal dimenzije 400 mm, ki poteka po Zabretovi ulici (obstoječ);
– kanal dimenzije 300 mm, ki poteka po Cesti v Hrastje (obstoječ).
Za priključitev kanala dimenzije 400 mm iz ČN Črnuče je predvideno novo črpališče, ki bo preko načrtovanega tlačnega voda, obešenega na mostno konstrukcijo Dunajske ceste preko Save, odvajalo odpadno vodo v kanalizacijski zbiralnik. Lokacija načrtovanega črpališča bo na levem bregu Save, ob mostni konstrukciji Dunajske ceste preko Save. Do objekta črpališča je treba izvesti nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje.
Potek napajanja in mesto priključitve je razvidno iz grafičnih načrtov št. 2.1.1 in 2.1.2 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« ter št. 2.2.1 in 2.2.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«. Situacija načrtovane ureditve je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1.1 – 3.1.4 »Ureditvena situacija«.
2. Opis ureditve površin
Enotna kolesarska in pešpot širine 3 m je predvidena od ceste Na Produ na Ježici, preko območja vadbenega centra avtošole Ježica, do začetka trase kanalizacijskega zbiralnika, nato pa po osi trase kanalizacijskega zbiralnika oziroma po obstoječih poteh ob Savi do Kovačeve ceste v Obrijah.
Ostale površine, razen objektov kanalizacijskega zbiralnika, se po končani gradnji vrnejo v prvotno rabo.
Zaradi gradnje kanalizacijskega zbiralnika je treba odstraniti posamezna drevesa in ostalo vegetacijo. Lokacije in pogoji odstranitve vegetacije so podrobneje določeni v 14. členu tega odloka.
Situacija zunanje ureditve je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1.1 – 3.1.4 »Ureditvena situacija«.

Objekt črpališča v prostorski enoti P2 mora tvoriti z mostno konstrukcijo oblikovno celoto.
Tlačni del priključnega kanala iz ČN Črnuče, ki je obešen na spodnji strani mostne konstrukcije preko Save, ne sme segati izven nje oziroma posegati v svetli profil vodotoka.
Zaščitna ograja ob črpališču mora biti žična in obsajena s popenjalkami.

Zunanje površine ob črpališču v prostorski enoti P2 morajo biti tlakovane in na robovih zasajene z vegetacijo.
Enotna kolesarska in peš pot v prostorski enoti C1 morata biti utrjena, v makadamski izvedbi, z naklonom proti Savi.

1. Kanalizacijski zbiralnik C0
Trasa kanalizacijskega zbiralnika C0 poteka od obstoječe poti ob Savi, ob poligonu za vožnjo na Ježici, po obstoječih poteh v obsavskem gozdu, pod mostno konstrukcijo čez Savo na Dunajski cesti, pod mostno nosilno konstrukcijo za srednjetlačni plinovod in pod železniškim mostom čez Savo. Nato se trasa umakne s poti in od brežine Save ter preide v območje avtokampa Ježica, kjer poteka do ograje. Od tu dalje poteka trasa po obstoječi poti ob Savi, mimo Teniške akademije Breskvar. Zatem poteka preko površin v zaraščanju do Tesovnikove ulice, kjer zopet preide na pot ob Savi. Po priključitvi kanala iz črpališča Mala vas se trasa nadaljuje izven poti preko gozdička, površin v zaraščanju, mimo površin za jahalno rekreacijo, zopet po poti ob Savi in pod mostno konstrukcijo ceste G2 Ljubljana Črnuče–Tomačevo. V nadaljevanju poteka trasa po makadamski cesti ob Savi, do območja severno od Obrij. Tu se na kanalizacijski zbiralnik priključita kanala iz črpališča Tomačevo in črpališča Obrije. Na območju Obrij trasa prečka dva vodnogospodarska objekta za utrditev brežine Save. Trasa se po prečkanju drugega vodnogospodarskega objekta odmakne od Save in poteka prek gozdička in poljske poti, prečka cesto Obrije in se nadaljuje po Kovačevi ulici v Obrijah. Od Kovačeve ulice trasa poteka po kmetijskih površinah, pretežno po poteh za kmetijsko mehanizacijo. Trasa prečka Zabretovo ulico in se nadaljuje ob in po trasi obstoječega kanala, ki se ga priključi na kanalizacijski zbiralnik C0 in v delu do Šmartinske ceste ukine. Od tu trasa poteka preko skrajnega južnega dela vadbišča za golf in južno od objektov Sneberskega nabrežja preide na Šmartinsko cesto. Trasa nadalje poteka v vozišču Šmartinske ceste, ceste Trbeže in Sneberske ceste, do obstoječe kanalizacijske cevi pod avtocesto A1 Zadobrova–Šentjakob, ki je bila izvedena že ob gradnji avtoceste. Tu se trasa priključi na načrtovano traso II. faze kanalizacijskega zbiralnika C0.
Dimenzija in dolžina načrtovanega kanalizacijskega zbiralnika sta določeni v 9. členu tega odloka.
2. Priključni kanali
V območju OPPN je predvidenih pet priključnih kanalov:
– kanal iz čistilne naprave Črnuče, ki se priključi na kanalizacijski zbiralnik prek črpališča ob Savi in tlačnega voda pod mostom čez Savo na Dunajski cesti. Trasa priključnega kanala poteka od čistilne naprave Črnuče po asfaltiranem parkirišču in Ulici Koroškega bataljona in po levem bregu Save do črpališča ob mostu čez Savo na Dunajski cesti. Trasa poteka po obstoječih prometnih in manipulacijskih površinah ter poteh;
– kanal iz črpališča Mala vas, ki se priključi na kanalizacijski zbiralnik v podaljšku Tesovnikove ulice. Trasa priključnega kanala poteka po obstoječi poti ob obstoječem kanalu, ki se ukinja;
– kanal iz črpališča Tomačevo, ki se priključi na kanalizacijski zbiralnik v podaljšku Poti k Savi. Trasa priključnega kanala poteka po obstoječi poti oziroma ob obstoječem kanalu, ki se ukinja;
– kanal iz črpališča Obrije, ki se priključi na kanalizacijski zbiralnik v območju površin za jahalno rekreacijo. Trasa priključnega kanala poteka ob obstoječem kanalu, ki se ukinja;
– obstoječi kanal, ki poteka iz smeri Zabretove ulice in se nadaljuje po poljskih poteh in kmetijskih površinah do Šmartinske ceste, se priključi na kanalizacijski zbiralnik na območju kmetijskih površin. Od priključitve naprej se vse do Šmartinske ceste ukinja. Trasa ukinjenega kanala se uporabi za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika. Zaradi ukinitve kanala iz smeri Zabretove ulice se na kanalizacijski zbiralnik priključi tudi obstoječi kanal iz smeri Ceste v Hrastje in morebitni obstoječi hišni priključki, ki se navezujejo na ukinjeni del kanala.
Poleg navedenih priključnih kanalov so dopustne tudi kasnejše priključitve obstoječega in načrtovanega kanalizacijskega omrežja.
Dimenzije in dolžine priključnih kanalov so določene v 9. členu tega odloka.
3. Črpališče s tlačnim vodom
Objekt črpališča, ki bo služil za odvajanje odpadne vode iz ukinjene čistilne naprave Črnuče, bo lociran v prostorski enoti P2, ob obstoječi mostni konstrukciji Dunajske ceste preko Save. Do objekta mora biti zagotovljen stalen dostop. Za izgradnjo črpališča je potrebno zemljišče površine 150 m2 (10 x 15 m). Objekt črpališča bo zidan, tlorisnih gabaritov 7 x 4 m, maksimalne višine 3,5 m in ograjen z zaščitno ograjo višine do 2 m. Streha bo ravna, z blagim naklonom in ozelenjena. Višinska kota črpališča se prilagaja koti okoliškega terena.
Od črpališča do kanalizacijskega zbiralnika se izvede tlačni vod dolžine 80 m, ki bo obešen na konstrukcijo mostu čez Savo na Dunajski cesti. Načrtovani tlačni vod ne sme posegati v svetli profil vodotoka.
4. Enotna kolesarska in pešpot
V prostorski enoti C1 je načrtovana gradnja enotne kolesarske in pešpoti. Enotna kolesarska in pešpot širine 3.0 m bo potekala od ceste Na Produ na Ježici, preko območja vadbenega centra avtošole Ježica, do začetka trase kanalizacijskega zbiralnika, nato pa po osi trase kanalizacijskega zbiralnika oziroma po obstoječih poteh ob Savi do Kovačeve ceste v Obrijah. Dolžina načrtovane enotne kolesarske in pešpoti je 4.366 m.
Enotna kolesarska in peš pot se mora na obeh koncih in na lokacijah, kjer prečka javno površino ali pot, nanje navezati. Višinska kota enotne kolesarske peš poti se prilagaja koti okoliškega terena.
V času gradnje in po končani ureditvi enotne kolesarske in pešpoti mora biti omogočen dostop do vadbenega centra avtošole Ježica.

S priključitvijo obstoječega kanala dimenzije 400 mm, ki poteka po Zabretovi ulici, na kanalizacijski zbiralnik, se ukine in odstrani del tega kanala do Šmartinske ceste.
Po izgradnji kanalizacijskega zbiralnika se ukinejo črpališča Mala vas, Tomačevo in Obrije. Ukinjena črpališča je treba odstraniti. Odstraniti je treba tudi vse kanale, ki so odvajali vodo iz črpališč. Odstranitve je treba izvesti skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po odstranitvi objektov je treba površine urediti skladno s 33. členom tega odloka.
Ograje, ki jih je treba zaradi gradnje kanalizacijskega zbiralnika začasno odstraniti, je treba po končani gradnji nadomestiti.

Odstranitev vegetacije je predvidena na naslednjih lokacijah:
– pri poteku enotne kolesarske in pešpoti od območja vadbenega centra avtošole Ježica v smeri proti Savi in na začetnem delu trase kanalizacijskega zbiralnika do mostu čez Dunajsko cesto se selektivno odstranijo posamezne grmovnice;
– pri poteku skozi gozdiček med Tesovnikovo ulico in Stožicami se odstrani posamezna drevesa na gozdnem robu tik ob pešpoti;
– pri poteku severno od hipodroma Stožice se odstrani celoten pas vegetacije v širini vplivnega območja v času gradnje;
– na delu trase na območju Obrij, kjer se trasa kanalizacijskega zbiralnika odmakne od Save in prečka manjše gozdne sestoje, se odstrani drevesa v širini vplivnega območja v času gradnje.
Pri vseh izkopih za kanalizacijski zbiralnik v bližini dreves je treba upoštevati standard DIN 18920 za zaščito dreves.

Parcela črpališča v prostorski enoti P2 meri 150 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 975/1 in 1002 k.o. Črnuče.
Mejne točke parcele črpališča so opredeljene po Gauss – Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so navedene v prilogi 5 »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 2.3.1 – 2.3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč v območju OPPN«.

Površina, namenjena javnemu dobru (enotna kolesarska in pešpot) v prostorski enoti C1, meri 13.084 m² in obsega naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:
– v k.o. Ježica:
1472/1, 1480, 2358;
– v k.o. Šmartno ob Savi:
314/1, 314/2, 321, 322/1, 323/1, 323/2, 327/23, 328/11, 329/1, 329/4, 334, 342, 1229/1, 1229/2;
– v k.o. Stožice:
1, 8/1, 8/2, 2122/1, 2216/1, 2216/5, 2217/2, 2278/3, 2278/5, 2279/2, 2279/6, 2279/7, 2279/9, 2280/1, 2280/4, 2287/2, 2288/1, 2288/3, 2292, 2293, 2294, 2295, 2296, 2297/1, 2308/1, 2324, 2325/1, 2334, 2335/2, 2336, 2337, 2338, 2339, 2340, 2341, 2345, 2346/1, 2359, 2360, 2361, 2362, 2363, 2364, 2366/5, 2367/9, 2386/1, 2394, 2666.
Mejne točke enotne kolesarske in pešpoti so opredeljene po Gauss – Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so navedene v prilogi 5 »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 2.3.1 – 2.3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč v območju OPPN«.

Objekt črpališča se priključi na obstoječe nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Dostopna pot do črpališča Črnuče ter enotna kolesarska in peš pot se morata navezovati na javne površine.

Za potrebe vzdrževanja načrtovanega kanalizacijskega zbiralnika je zagotovljen nemoten dostop za vozila za čiščenje kanalov z nosilnostjo 30 ton.
Za potrebe gradnje in obratovanja načrtovanega kanalizacijskega zbiralnika ni treba izvesti novih prometnih povezav. Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
Pogoji za ureditev enotne kolesarske in peš pot so določeni v 12. členu tega odloka.

Prečkanja oziroma poteki po cestah se izvedejo s prekopi.
Načrtovani kanalizacijski zbiralnik prečka oziroma poteka v varovalnih pasovih naslednjih državnih cest:
– prečka glavno cesto II. reda G2-104 Ljubljana–Črnuče–Tomačevo (potek ob reki Savi pod mostno konstrukcijo čez Savo),
– poteka po regionalni cesti III. reda R3-644-1356 Ljubljana Šmartinska–Šentjakob od Sneberske ceste do ceste Trbeže.
Za vse posege v cestno telo glavnih in regionalnih cest je treba pred pričetkom gradnje pridobiti pogoje oziroma soglasje Direkcije RS za ceste. Za vse posege v zemljišča, ki so v lasti Direkcije RS za ceste, je treba pridobiti služnost.
Načrtovani kanalizacijski zbiralnik prečka oziroma poteka v varovalnih pasovih naslednjih pomembnejših lokalnih cest:
– v mostu čez Savo na Dunajski cesti,
– po cesti Trbeže in Sneberski cesti.
Načrtovani kanalizacijski zbiralnik in priključni kanal iz čistilne naprave Črnuče potekata pod železniško progo Ljubljana–Kamnik na Ježici (potek ob reki Savi pod mostno konstrukcijo) v km 4+880 in km 4+940. Pri gradnji je treba zagotoviti stabilnost železniških naprav. Trasa priključnega kanala z ČN Črnuče ne sme posegati v temelje mostne konstrukcije železniške proge.

Zaradi gradnje kanalizacijskega zbiralnika ni treba prestavljati obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov.
Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke kanalizacijskega zbiralnika s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in zanje podati ustrezne tehnične rešitve. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca voda.
Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave. Pri izvajanju del na mestih križanja in vzporednih potekih mora investitor zagotoviti sodelovanje lastnika oziroma upravljavca posameznega voda.

Načrtovani kanalizacijski zbiralnik prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih kanalov za padavinsko vodo:
– na Ježici, ob mostu čez Savo na Dunajski cesti (odprti kanal),
– na območju Tesovnikove ulice v Mali vasi (dimenzije 1100 mm),
– v Tomačevem iz Štajerske ceste (dimenzije 2400 mm),
– v Tomačevem (dimenzije 1100 mm).
Načrtovani kanalizacijski zbiralnik prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih vodovodov:
– primarni vodovod dimenzije 600 mm iz Vodarne Jarški prod, ki poteka po konstrukciji mostu čez Savo, na glavni cesti II. reda G2-104 Ljubljana– Črnuče–Tomačevo,
– primarni vodovod dimenzije 300 mm po Sneberski cesti.
Načrtovani kanalizacijski zbiralnik prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih prenosnih plinovodov:
– prečka prenosni plinovod 10000 MRP Ljubljana–MRP Vevče pod mostno nosilno konstrukcijo za srednjetlačni plinovod ob Dunajski cesti,
– prečka prenosni plinovod 10000 MRP Ljubljana–MRP Vevče v Sneberjah,
– prečka prenosni plinovod 10700 za MRP Zalog v Sneberjah vzhodno od AC A1 Šentjakob–LJ Zadobrova.
Trasa načrtovanega kanalizacijskega zbiralnika je usklajena s traso načrtovanega prenosnega plinovoda M5/R51 Vodice–TE-TOL od prehoda načrtovanega prenosnega plinovoda iz levega na desni breg Save do načrtovane RP Jarše. S traso prenosnega plinovoda M5/R51 Vodice–TE-TOL je usklajena tudi trasa priključenega kanala iz ČN Črnuče.
Kanalizacijski zbiralnik C0 prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih daljnovodov:
– nadzemni vod DV 20 kV RTP Črnuče–RTP Grosuplje na Ježici,
– nadzemni vod DV 2 x 20 kV RTP Črnuče–RTP Vrhnika,
– nadzemni vod DV 110 kV Kleče–RTP Bežigrad–Toplarna,
– nadzemni vod DV 35 kV Kleče–Tomačevo–Moste v Tomačevem,
– nadzemni vod 2 x 110 kV Beričevo–Polje.

Na območju OPPN se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– EŠD 14892 Ljubljana – Arheološko najdišče Črnuče,
– EŠD 14902 Ljubljana – Arheološko območje Tomačevo,
– EŠD 14897 Ljubljana – Arheološko območje Hrastje.
Na območju OPPN bo potrebna izvedba predhodnih arheoloških raziskav. Njihov obseg opredeli pristojna služba za varovanje kulturne dediščine. Arheološke raziskave morajo biti zagotovljene v okviru priprave terena za gradnjo. Zagotoviti je treba stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.

Območje OPPN se nahaja na zavarovanem območju vodonosnika Ljubljanskega polja in poteka preko naslednjih vodovarstvenih območij:
– ožje območje s strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II A na celotnem poteku ob Savi od Ježice do Obrij;
– ožje območje z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II B na območju Dunajske ceste na Ježici in na območju Obrij in Šmartnega;
– širše območje z oznako VVO III na območju Sneberij.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja.
Trasa kanalizacijskega zbiralnika praviloma poteka izven 15 m priobalnega pasu reke Save. Na treh posameznih odsekih, kjer zaradi obstoječih objektov potek izven 15 m priobalnega pasu ni možen, lahko kanalizacijski zbiralnik poteka tudi v 15 m priobalnem pasu, pod naslednjimi pogoji:
– posegi v priobalni pas Save morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda, zmanjšanja pretoka in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda;
– v postopku izdelave projektne dokumentacije je treba preveriti, če je potrebna zaščita brežine reke Save;
– če je zaščita brežine potrebna, se le-ta izvede posebej za čas gradnje in posebej za čas obratovanja. Za zaščito brežine v času gradnje se uporabi varovanje s krings opaži z razpiranjem, postavitvijo zagatnic ali injektiranjem. Zaščita brežine v času obratovanja se zagotovi z neposrednimi ureditvami na brežini Save. V projektni dokumentaciji morajo biti vse ureditve v zvezi z zaščito brežine projektno obdelane, nanje pa je treba pridobiti vodno soglasje.
Načrtovani priključni tlačni vod na kanalizacijski zbiralnik, ki bo obešen na mostno konstrukcijo preko reke Save, ne sme posegati v svetel profil vodotoka.
Pri poteku kanalizacijskega zbiralnika prek kamnitih traverz za zaščito brežin Save na območju Obrij je treba izkope izvajati v minimalni širini tako, da bo funkcija vodnogospodarskih objektov nespremenjena. Kanalizacijski zbiralnik je treba na mestu prečkanja ustrezno zaščititi z obbetoniranjem.
Kanalizacijski zbiralnik lahko v času gradnje ali obratovanja, v primeru nesreče, vpliva na vodna zajetja. Za zmanjšanje te verjetnosti je treba upoštevati naslednje zaščitne ukrepe:
– izdelati je treba opis dosedanjih dejavnosti na zemljiščih vzdolž trase in ugotoviti, če so bile uporabljene ali skladiščene nevarne snovi. V primeru ugotovitve predhodnega onesnaženja tal je treba z geološkimi raziskavami natančno preiskati kakovost zemljine in preprečiti morebiten prodor starih onesnaženj v podzemno vodo in v zajetja vodovoda;
– parkirišče za delovne stroje in naprave za izvajanje gradbenih del mora biti izvedeno izven območja izkopa na utrjeni neprepustni površini, kjer se lahko zadrži celotna količina pretočenega goriva za oskrbo delovnih strojev;
– parkirišče za delovne stroje in naprave za izvajanje gradbenih del ne sme biti v neposrednem zaledju črpališč;
– prostor za pretakanje goriva mora biti urejen tako, da ob morebitnem razlitju ali v primeru naliva ni možen odtok nevarne snovi v tla in v kanalizacijo;
– pretakanje goriva se ne sme izvajati v gradbeni jami, temveč na ustrezno zaščiteni utrjeni površini;
– izkop gradbene jame se ne sme izvajati v času intenzivnih padavin. Dela naj se izvajajo po odsekih tako, da odprt jarek ne ostane izpostavljen padavinam;
– vsi delovni stroji, vozila in naprave morajo biti med gradnjo vsakodnevno pregledani glede puščanja olja ali goriva;
– v postopku priprave izvedbene dokumentacije je treba določiti postopek in izdelati navodila za ukrepanje v primeru razlitja nevarne snovi. Poleg pogodbene organizacije za odstranjevanje odpadkov je treba, v primeru razlitja, takoj obvestiti tudi upravljavca vodnega vira (JP Vodovod – Kanalizacija) in okoljsko inšpekcijsko službo;
– v času izdelave izkopa je treba natančno beležiti stanje (sestave tal in kanalizacije). Popis stanja naj potrdi nadzor gradnje;
– v primeru poškodbe kanalizacije je treba njenemu upravljavcu podati zahtevo po odpravi poškodbe;
– projektna dokumentacija za izvedbo mora vsebovati tudi natančna navodila za vzdrževanje in nadzor nad delovanjem in stanjem lovilcev olj;
– lovilci olj morajo biti izvedeni tako, da jih je, v primeru razlitja, možno zapreti in preprečiti odtok onesnaženja v tla;
– kanali morajo biti, zaradi visokih podtalnih voda, zgrajeni iz sodobnih materialov in vodotesni. Pri projektiranju in izvedbi je treba, zaradi visoke podtalnice, upoštevati možnost nastopa vzgona;
– pred uporabo kanalov mora biti preverjena njihova vodotesnost tako, da bo onemogočeno iztekanje odpadnih vod v podtalje.

Na območju OPPN se nahaja ekološko pomembno območje Sava od Mavčič do Save (koda 33500), ki s prodišči in obrežnimi poplavnimi gozdovi predstavlja življenjski prostor ogroženih vrst stenic, rib, dvoživk in ptic.
Trasa načrtovanega predvidenega kanalizacijskega zbiralnika poteka ob Savi po naslednjih pomembnih habitatnih tipih:
– rečna prodišča in bregovi,
– črno jelševje in jesenovje z znatnim deležem bele vrbe in robinije,
– mezotrofni do evtrofni gojeni travniki,
– mezofilni do evtrofni nižinski travniki.
Na ekološko pomembnem območju in na območjih habitatnih tipov je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
– pri gradnji naj se izkorišča obstoječe koridorje,
– v habitatni tip naj se posega v najmanjši možni meri,
– obrečnega gozda naj se ne obsekuje, razen če ni nujno potrebno,
– po posegu v gozdni habitatni tip naj se območje zasadi z avtohtono vegetacijo,
– na vseh območjih je treba predvsem med gradnjo v največji meri ohranjati floro, favno in habitatne tipe in s tem biološko pestrost.
Poleg navedenega je treba za ohranjanje narave in naravnih vrednot upoštevati še naslednje pogoje:
– območje gradbišča je treba omejiti na najmanjši možni obseg,
– končno odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala in izpuščanje tekočin v naravno okolje ni dovoljeno,
– po izgradnji je treba na območju gradbišča čim prej vzpostaviti prvotno stanje.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Zavoda RS za varstvo narave »Naravovarstvene smernice za izdelavo Občinskega lokacijskega načrta za kanalizacijski zbiralnik C0«.

Trasa načrtovanega kanalizacijskega zbiralnika posega v naslednja gozdna zemljišča v nižinskih gozdovih ob reki Savi, kjer so izjemno poudarjene ekološke in socialne funkcije gozda:
– gozd v sklopu Avtokampa Ježica,
– gozdič med Malo vasjo in Stožicami,
– posamezni manjši gozdni sestoji na obrežju Save in na zgornji Savski terasi od Obrij do Sneberij.
Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev je treba upoštevati naslednje pogoje:
– dela naj bodo izvedena tako, da bo posekanega čim manj gozdnega drevja in grmovja, delovni pas naj bo čim ožji, po možnosti v obstoječih posekah;
– v čim večji meri naj se ohranja obstoječi gozdni rob, tako na podnožju pobočij kot v gozdnih jasah in posekah, predvidi naj se sanacija gozdnega roba. Za sanacijo se uporabi avtohtone vrste v ustrezni sestavi;
– v vseh gozdovih je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje;
– vse ukrepe, povezane s sečnjo in spravilom drevja, je treba opraviti v skladu z varstvenimi režimi. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo naj se dela izvedejo le v suhem vremenu, s priporočeno uporabo biološko razgradljivih olj;
– čas dela naj se prilagodi tako, da se ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija. Hrupna dela v bližini gozda naj se opravijo od julija do decembra;
– sečnje gozda morajo biti izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove;
– pred posegom v gozd in gozdni prostor je treba h gradbenemu dovoljenju pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove;
– omogoči se dostope do gozdov v času gradnje in po njej.

Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
Nad kanalizacijskim zbiralnikom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti:
– v pasu širine 2,5 m od osi na vsako stran naj se ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 1 m, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in postavlja opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu,
– v pasu širine 3 m od osi na vsako stran naj se ne sadi visokorasle stebelne vegetacije.
Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa. Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča čimprej vzpostaviti v prvotno stanje.
Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.

Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
Med gradnjo je treba gradbišče organizirati tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
V času gradnje se prst odstrani in deponira na robu izkopa. Po zaključeni gradnji se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Višina deponirane prsti ne sme biti večja kot 1.5 m. Deponije prsti se izvede tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom ter da se ohrani njena rodovitnost in količina.

Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju leži območje OPPN v III. območju varstva pred hrupom, razen del območja ob avtokampu, ki se nahaja v II. območju varstva pred hrupom.
V II. območju varstva pred hrupom je dovoljena mejna raven hrupa 45 (dbA) ponoči in 55 (dbA) podnevi. V III. območju varstva pred hrupom je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči.
V času gradnje ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.
Vsa hrupna dela se, ob upoštevanju dovoljenih ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah,
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki.
V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih inertnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju kanalizacijskega zbiralnika je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Načrtovana gradnja kanalizacijskega zbiralnika z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, ki morajo potekati zaporedno v smeri od Sneberij proti Ježici. Posamezna etapa se mora smiselno zaključiti s priključki obstoječega kanalizacijskega omrežja na kanalizacijski zbiralnik.
Pričetek gradnje kanalizacijskega zbiralnika C0 mora upoštevati načrtovani zaključek gradnje II. faze kanalizacijskega zbiralnika do že izvedene cevi pod avtocesto A1 Zadobrova–Šentjakob.
Enotna kolesarska in pešpot ob Savi mora biti izvedena v eni, zaključeni gradbeni fazi.

Po izgradnji kanalizacijskega zbiralnika mora investitor odstraniti črpališča Tomačevo, Mala vas in Obrije. Površine odstranjenih črpališč Tomačevo, Mala vas in Obrije je treba urediti v skladu z zunanjo ureditvijo sosednjih zemljišč (zatravitev ali tlakovanje).
Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo kanalizacijskega zbiralnika in pripadajočimi ureditvami.
V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
V času gradnje in v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
V času gradnje je treba zagotoviti arheološki nadzor v skladu z 22. členom tega odloka ter geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov.
Po Šmartinski cesti, cesti Trbeže in Sneberski cesti poteka trasa kanalizacijskega zbiralnika ob obstoječih in načrtovanih komunalnih vodih. Zaradi zagotavljanja primernih odmikov od komunalne infrastrukture je treba izkope izvajati v čim manjšem gabaritu in za gradnjo uporabiti takšne tehnične rešitve, ki bodo to zagotavljale.
Pri poteku kanalizacijskega zbiralnika prek kamnitih traverz za zaščito brežin Save na območju Obrij je treba izkope izvajati v minimalni širini tako, da bo funkcija vodnogospodarskih objektov nespremenjena. Kanalizacijski zbiralnik je treba na mestu prečkanja ustrezno zaščititi z obbetoniranjem.
Sočasno z izgradnjo objektov mora biti zagotovljena prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času gradnje in po njej.
Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov nosi investitor izvedbe OPPN.
Investitor mora nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe.
Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če se zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. Navedena odstopanja so dovoljena le, če z njimi soglašajo pristojni upravljavci prostora.
Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem OPPN, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
Tlorisni gabariti črpališča lahko odstopajo do ± 0.5 m.
Globina vkopa kanalizacijskega zbiralnika se lahko spremeni zaradi tehničnih pogojev izgradnje v skladu s splošnimi pogoji dovoljenih odstopanj.

Po izvedbi načrtovanih ureditev so v območju OPPN dopustna redna in investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vsi posegi, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec kanalizacijskega zbiralnika.

Z dnem uveljavitve tega odloka, na območju OPPN iz 6. člena tega odloka, prenehajo veljati določila naslednjih občinskih prostorskih izvedbenih aktov:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B5 Savlje – Kleče – (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89 in Uradni list RS, št. 27/92, 63/99);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice Tomačevo – (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89 in Uradni list RS, št. 27/92, 49/95, 63/99);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M3 Šmartno – Sneberje – (Uradni list SRS, št. 3/88, Uradni list RS, št. 56/92, 63/99);
– Odlok prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M7 Zadobrova – Novo Polje – Zalog (Uradni list SRS, št. 3/88 in Uradni list RS, št. 56/92, 63/99);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja BS 4/2 Stožice in BK 4/2 kmetijske površine (Uradni list RS, št. 5/94, 11/94, 34/96);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B6 Črnuče – Nadgorica (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89, Uradni list RS, št. 27/92, 27/95, 34/96, 63/99);
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja MS 3/3-2 Sneberje in del območja urejanja MK 3/1 (Uradni list RS, št. 77/02).

OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana na pristojnem oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – izpostava Bežigrad,
– Upravni enoti Ljubljana – izpostava Moste - Polje,
– Četrtni skupnosti Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Črnuče,
– Četrtni skupnosti Posavje,
– Četrtni skupnosti Jarše.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana na pristojnem oddelku za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.