Na podlagi 61., 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18., 86. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98), je Občinski svet Občine Škofja Loka na 16. redni seji dne 29. maja 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, 103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl: U-I-116/05-21) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073-7, maj 2008, na podlagi idejnega projekta za izgradnjo II. faze komunalne infrastrukture v naselju Puštal, ki ga je izdelal Projekt inženiring d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 1058-1/07, septembra 2007.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu;
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– povzetek prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škofja Loka;
– opis prostorskih pogojev za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal;
– opis rešitve izgradnje infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal ter njihov vpliv na obstoječe objekte in naprave;
– tehnični opis infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal;
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
– opis ureditvenega območja OPPN;
– podatke o označbi, površini in vrsti rabe;
– elemente za zakoličbo;
– vrednost investicije za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– program opremljanja stavbnih zemljišč.
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinski podrobni prostorski načrt;
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
– prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za podeželje Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M 1:5000;
– pregledne karte, M 1:5000;
– ureditvena situacija, M 1:1000;
– komunalna in energetska ureditev, M 1:1000;
– prikaz posega in ureditvenega območja OPPN na kopiji digitalnega katastrskega načrta, M 1:1000;
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000;
– tehnične elemente za zakoličbo na digitalnem katastrskem načrtu, M 1:1000.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega površine, potrebne za izgradnjo in posodobitev ter obratovanje infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal, ki so predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta in ureditev pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje.
Ureditveno območje obsega tudi površine na katerih so predvideni trajni posegi (izgradnja štirih črpališč na kanalizacijskem sistemu in postavitev plinske merilno reducirne postaje na plinovodnem omrežju).
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Puštal in k.o. Škofja Loka).
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema površino 1m na vsako stran vodovoda, plinovoda, električnih priključkov za predvidena črpališča in javne razsvetljave in 2 metra na vsako stran kanalizacije.
Na mestih, kjer se v strjenem naselju pojavljajo prostorske ovire oziroma ožine, se lahko na takih mestih območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zoži in prilagodi stanju na terenu tako, da bo še omogočena gradnja, obratovanje in vzdrževanje komunalno energetske infrastrukture in naprav. Predvidi se ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).
(4) Znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajajo naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč:
K.o. Puštal (2034):
-88, -85, -51/2, -28, -25, -21, -18, 4/1, 4/2, 5/2, 7/3, 12/1, 12/10, 12/11, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5, 29/6, 29/7, 29/14, 29/15, 29/16, 29/19, 29/20, 29/59, 29/64, 29/67, 74/7, 92/1, 103/2, 104/5, 105/1, 105/5, 105/6, 105/11, 106, 108/1, 110/14, 110/29, 113/5, 113/8, 115/1, 115/2, 118/1, 118/2, 121/3, 123/1, 126/1, 127, 128, 129/1, 129/2, 134/1, 136/1, 136/3, 138/1, 140/2, 145/5, 169/1, 169/57, 169/155, 169/173, 169/175, 606/2, 611/1, 621/2, 631/1, 631/3, 632/4, 635/3, 635/9, 638/6, 641/2, 641/4, 684/3, 723/3, 726/2, 726/7, 726/8, 730/2, 931/1, 931/2, 940/2, 940/2, 940/3, 941, 942, 945/2, 947/2, 951/2, 953/1, 959/3, 963/1.
K.o. Škofja Loka (2035):
185/2, 185/4, 187/1, 1051/1, 237/1, 1068/3.
(5) Načrtovana infrastruktura in objekti v naselju Puštal tangira naslednja zemljišča:
Vodovod (primarni in sekundarni dimenzij do DN 125 mm)
K.o. Puštal (2034): -28, -25, -21, 105/1, 106, 110/29, 115/2, 118/1, 118/2, 121/3, 138/1, 145/5, 169/57, 169/177, 931/1, 931/2, 940/2, 940/3, 941, 941, 942, 945/2, 947/2, 953/1, 950/3.
Transportni vodovod in primarni vodovod dimenzije DN 400 mm
K.o. Puštal (2034): 138/1, 145/5, 940/2, 942, 947/2.
Fekalni kanal
K.o. Puštal (2034):
-51/2, -28, 4/1, 4/2, 7/3, 12/1, 12/11, 29/1, 29/2, 29/4, 29/5, 29/6, 29/7, 29/14, 29/15, 29/16, 29/19, 29/20, 29/59, 29/67, 29/64, 104/5, 105/1, 105/11, 118/1, 121/3, 126/1, 127, 128, 134/1, 145/5, 169/57, 169/175, 931/1, 931/2, 940/2, 940/3, 941, 942, 945/2, 947/2, 947/2, 951/2, 953/1, 959/3, 963/1.
K.o. Škofja Loka (2035):
185/2, 1068/3.
Meteorni kanal
K.o. Puštal (2034):
-28, 29/2, 29/59, 29/67, 104/5, 118/1, 121/3, 134/1, 145/5, 730/2, 931/1, 931/2, 940/2, 940/3, 941, 942, 953/1, 959/3, 963/1.
Plinovod
K.o. Puštal (2034):
-51/2, -28, -25, -21, 4/1, 4/2, 7/3, 12/1, 12/11, 29/1, 29/2, 29/4, 29/5, 29/6, 29/59, 29/67, 29/19, 29/64, 104/5, 105/1, 105/5, 105/11, 118/1, 118/2, 121/3, 138/1, 145/5, 931/2, 940/2, 940/3, 941, 942, 945/2, 947/2, 951/2, 953/1, 959/3, 963/1.
K.o. Škofja Loka (2035):
185/2, 185/4, 187/1, 237/1, 1051/1, 1068/3.
Plinska merilno reducirna postaja
K.o. Puštal
29/2, 959/3.
Nizkonapetostni elektroenergetski priključki do črpališč javne kanalizacije
K.o. Puštal (2034):
12/10, 29/2, 29/3, 134/1, 726/3, 726/7, 726/8, 931/2, 940/2, 947/2, 959/3.

(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s štirimi črpališči in nizkonapetostnimi priključki predvidenih črpališč na elektroenergetsko omrežje, gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja s plinsko merilno reducirno postajo, posodobitev vodovodnega omrežja in posodobitev javne razsvetljave na območju naselja Puštal. Pred začetkom gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanih infrastrukturnih objektov. Gradnjo načrtovane komunalno energetske infrastrukture je treba izvajati istočasno.
(2) Vodovodno omrežje
Z načrtovano izgradnjo vodovodnega omrežja se zagotovi kvalitetno in redno oskrbo vseh porabnikov ter ustrezne tlačne razmere v cevovodih in požarno varnost v naselju.
Zgradi se naslednje novo primarno transportno in primarno vodovodno omrežje iz Ductil cevi:
– 2 vzporedna vodovoda DN 400 mm (transportni in primarni) od obstoječega transportnega vodovoda DN 400 mm iz črpališča Viršk na odseku od obstoječega jaška pri objektu Puštal 60 po lokalni cesti proti predvidenemu Vodohranu Puštal;
– primarni vodovod DN 125 mm po cesti od parkirišča pri mostu čez Poljansko Soro proti naselju Hosta (do območja načrtovane poljanske obvoznice);
– primarni vodovod DN 125 mm od Puštalskega gradu po cesti v dolino potoka Hrastnice do priključka na primarni vodovod iz Vodohrana Puštal pri objektu Puštal 73;
– primarni vodovod DN 125 mm od objekta Puštal 73 v Puštalu do Hrastnice in Žovšč.
Rezervira se koridor za transportni vodovod DN 200 mm med območjem vrtin v Hrastnici in načrtovanim Vodohranom Puštal. Transportni vodovod DN 200 ni predmet tega prostorskega izvedbenega akta.
Posodobi se obstoječe sekundarno vodovodno omrežje z novimi Ductil cevmi dimenzij DN 100 mm in DN 125 mm.
Dela pri gradnji vodovoda je treba izvajati tako, da bodo obstoječi vodovodi nemoteno obratovali do izgradnje novih vodovodov. Obstoječe vodovode, ki se jih nadomesti, se nato opusti. Vodovodno omrežje, ki je ustreznih dimenzij in iz ustreznih materialov, ostane še naprej v uporabi in se ga ne posodobi.
Za požarne namene je treba na ustreznih razdaljah predvideti nadtalne hidrante.
V ureditvenem območju komunalne ureditve in energetskih vodov se ne sme graditi objektov in saditi visokega drevja z globokoraslimi koreninami.
(3) Kanalizacijsko omrežje
Kanalizacijsko omrežje v naselju Puštal za odvod sanitarnih odpadnih vod in meteornih odpadnih vod se izvede v ločenem sistemu.
Kanalizacija za odvod sanitarnih odpadnih vod iz objektov je predvidena iz PVC cevi SN 8, DN 250 – DN 300 mm. Na Studencu, ob mostu, na levem bregu Poljanske Sore, se priključi na predvideni prevezovalni kanal za odvod sanitarnih odpadnih vod DN 300 (Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev mestnega zbirnega kanala v Škofji Loki, izdelal LUZ d.d., Ljubljana, št. proj. 6073-5, april 2008), od koder bo odtekala proti čistilni napravi.
Kanalizacija za odvod meteornih odpadnih vod iz cest, utrjenih dvorišč in streh je predvidena iz PVC cevi SN 8, DN 400 mm do DN 800 mm. Padavinski kanali se preko dveh lovilcev olj stekajo v potok v Poljansko Soro in v reko Soro.
Po izgradnji javne kanalizacije za odvod odpadnih sanitarnih vod je treba objekte sočasno priključiti na javno kanalizacijo.
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se hišne priključke na kanalizacijsko omrežje priključi direktno in ne preko greznic. Greznice se opusti.
Za prečrpavanje komunalnih odpadnih voda iz obravnavanega območja je treba zgraditi 4 črpalne jaške dim Ø 150 cm:
– črpalni jašek 1 pri kopališčnem objektu;
– črpalni jašek 2 na pri objektu Puštal 82;
– črpalni jašek 3 na območju makadamskega parkirišča pri športnem igrišču;
– črpalni jašek 4 v križišču na vzhodni strani novega mostu čez Hrastnico.
Tlačni cevovodi do priključka na gravitacijski del kanalizacijskega sistema bodo iz PHD cevi dim DN 150 mm.
Do jaškov se izvede električni priključek iz obstoječega elektronergetskega omrežja.
(4) Plinovodno omrežje
S tlakom 1 bar se bo oskrbovalo celotno naselje Puštal, razen vzhodnega dela naselja ob cesti proti Hosti, ki se naveže na 100 milibarski sistem dimenzije F.110mm.
Za oskrbo naselja Puštal s tlakom 1 bar se na severozahodnem delu makadamskega parkirišča, zahodno od športnega igrišča, na zemljišču parc. št. 29/2 in 959/3, obe k.o. Puštal, zgradi novo plinsko merilno reducirno postajo, ki bo napajana s tlakom 4 bar in bo imela izhodni tlak 1 bar.
Do plinske merilno reducirne postaje mora biti zagotovljen stalen dostop preko obstoječega javnega parkirišča, kar mora biti zagotovljeno s pogodbo o služnosti. Izven ograjenega območja plinske merilno reducirne postaje se uredi 1 ograjeno parkirno mesto za službeno vozilo vzdrževalcev plinske merilno reducirne postaje.
Za izgradnjo plinske merilno reducirne postaje je potrebno zemljišče površine 110 m2 (10 x 11 m). Predvidena plinska merilno reducirna postaja bo zidan tipski objekt, maksimalne višine 2,5 m in ograjen z zaščitno ograjo višine do 2 m. Streha bo ravna. Višinska kota plinske merilno reducirna postaje se prilagodi koti okoliškega terena.
Priključno mesto na obstoječe distribucijsko omrežje je ob Mlekarni na levem bregu Poljanske Sore. Priključek na jeklenem plinovodu tlaka 4 bar ima dimenzijo Ø168,3 x 4,5. Priključek na polietilenskem plinovodu tlaka 100 mbar ima dimenzijo PE 200 S5.
V naselju Puštal se bo zemeljski plin uporabljal za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Za pripravo tople sanitarne vode in kuhanje se morajo na distribucijsko plinovodno omrežje priključiti vsi novi objekti in prizidki k obstoječim objektom s samostojnimi kurilnicami. Na distribucijsko plinovodno omrežje se morajo priključiti tudi obstoječi objekti v katerih se menjajo dotrajana kurišča na trda goriva oziroma plinsko olje.
Distribucijsko plinovodno omrežje na obravnavanem območju mora biti sprojektirano in zgrajeno v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
(5) Elektroenergetsko omrežje
Ob izgradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo na stroške upravljavca voda in kjer bo to možno, istočasno zgradilo elektrokabelsko kanalizacijo.
(6) Telekomunikacijsko omrežje
Ob gradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov se bo na stroške upravljavca voda istočasno izvajala tudi gradnja kabelske kanalizacije za potrebe uvlečenja telekomunikacijskih kablov Telekoma Slovenije. Obstoječo telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo se na mestih, kjer bo tangirana z gradnjo načrtovanih infrastrukturnih objektov ustrezno zaščiti ali prestavi.
(7) Javna razsvetljava
Ob izgradnji načrtovanih infrastrukturnih objektov je treba ob lokalnih cestah zgraditi tudi omrežje javne razsvetljave. Omrežje javne razsvetljave se naveže na obstoječe elektroenergetsko omrežje v naselju Puštal. Omrežje javne razsvetljave se izvede z zemeljskimi kabli.

Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav upravljavcev oziroma lastnikov podjetij, ki niso izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb, je v zemljišču lastnika javne ceste oziroma javne površine možna po predhodnem soglasju lastnika javne ceste oziroma javne površine in s predhodno sklenitvijo služnostne pogodbe.

(1) Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se vsa prizadeta zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prvotno ali boljše stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta. Površine ob plinski merilno reducirni postaji in črpališčih se uredi skladno s 5. členom tega odloka.
(2) Kolikor bo zaradi gradnje in posodobitve komunalno energetske infrastrukture potrebna odstranitev posameznih dreves in ostale vegetacije je, če je to izvedljivo, potrebna nadomestitev.

V ureditvenem območju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Pri tem je potrebno upoštevati pas z omejitvijo 1 m od osi vodovoda, plinovoda, nizkonapetostnega elektroenergetskega priključka in javne razsvetljave na vsako stan ter 2 m od osi kanalizacije na vsako stran. V tem pasu naj se ne postavlja ograj, opor in ne sadi vegetacije z globokoraslimi koreninami. Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja infrastrukturnih objektov in naprav. Zaradi varstva infrastrukturnih objektov in naprav pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati višinski potek komunalne in energetske infrastrukture. Za vse posege znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavcev komunalnega in energetskega omrežja.

Načrtovano komunalno in energetsko omrežje poteka tudi po ureditvenem območju prostorskega izvedbenega akta za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)« (Uradni list RS, št. 48/02). V območju prostorskega izvedbenega akta za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke načrtovana komunalna in energetska infrastruktura naselja Puštal tangira naslednja zemljišča:
K.o. Puštal
145/6, 940/2, 149/3, 149/4, 150/2, 152/4, 149/2, 155/3, 157/2, 153/11, 153/9, 153/10, 761/2, 754/6, 742/3, 741/2, 739/3, 739/4, 739/6, 730/4, 730/5, 955/2, 169/179, 169/58, 169/57, 169/177, 169/176, 940/13, 730/2, 145/5, 942, 169/134, 158/3, 940/3.
Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal je po določilih navedenega izvedbenega prostorskega akta dovoljena. Na mestih, kjer predvideno komunalno in energetsko omrežje infrastrukturno omrežje poteka po območju veljavnega prostorskega akta, je trasa prilagojena načrtovanim ureditvam izvedbenega prostorskega akta.

(1) Za potrebe gradnje in obratovanje infrastrukturnih objektov in naprav ni treba izvesti novih prometnih povezav.
(2) Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Kolikor je potrebno med gradnjo izvesti zapore cest, je potrebno pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste.
(4) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(5) Prečkanja oziroma poteki po cestah se izvedejo s prekopi ali podvrtavanji.
(6) Zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor).
(7) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom.
(8) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1, Uradni list RS, št. 33/06) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.

(1) Predvideni infrastrukturni objekti in naprave tangirajo oziroma potekajo v varovalnem pasu načrtovane Poljanske obvoznice. Potek trase v območju načrtovane Poljanske obvoznice Škofje Loke mora biti usklajen z »Odlokom o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)« (Uradni list RS, št. 48/02) in projektno dokumentacijo PGD za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke št. proj. 003-05, izdelal Spit, Nova Gorica.
(2) V fazi izvedbe projekta za gradbeno dovoljenje je treba uskladiti odmike predvidenih komunalnih naprav od projektirane meteorne kanalizacije. V fazi PZI projekta se zniža niveleta dveh cevnih prepustov na deviaciji ceste v Hrastnico nad tunelom Poljanske obvoznice med profiloma H11 in H14 za ca. 0.5 m. S tem bo omogočeno, da nivelete vodovoda, fekalne kanalizacije in plina v tem delu deviacije ceste v Hrastnico potekajo nad propustoma, kar bo omogočalo lažje vzdrževanje oziroma morebitna popravila predvidenih komunalnih vodov.
(3) Predvideni komunalni objekti potekajo v varovalnih pasovih obstoječih lokalnih cest na območju naselja Puštal.

(1) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
(2) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega vodovodnega omrežja s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.
(4) Pred gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Za potrebe vzdrževanja vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen nemoten dostop.

Načrtovano komunalno in energetsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih komunalnih vodov:
Vodovod:
– na celotnem območju OPPN načrtovano komunalno in energetsko omrežje na več mestih prečka obstoječe sekundarno vodovodno omrežje.
Kanalizacijsko omrežje:
– na celotnem območju OPPN še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja razen na območju priključitve na obstoječo kanalizacijo v Studencu, ob mostu, na levem bregu Poljanske Sore.
Plinovodno omrežje:
– na celotnem ureditvenem območju še ni zgrajenega plinovodnega omrežja razen na mestu priključitve pri Mlekarni.
Elektroenergetski vodi:
– na več mestih načrtovano komunalno in energetsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju 10 kV in 1 kV kablovodov.
Telekomunikacijski vodi:
– na več mestih načrtovano komunalno in energetsko omrežje prečka obstoječe telekomunikacijsko omrežje.

Zaradi izvedbe načrtovane komunalne infrastrukture ni potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav.

(1) Vsa morebitno odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na trasi načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav je potrebno nadomestiti v skladu s predpisi o posegih v varovani pas komunalne infrastrukture.
(2) Pri vseh izkopih je treba v bližini dreves uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta deloma posega v naravno vrednoto, ekološko pomembni območji in potencialni posebni varstveni območji:
– območje naravne vrednote: Poljanska Sora, ident. št. 236 V;
– ekološko pomembno območje: Poljanska Sora, koda 36100;
– ekološko pomembno območje: Sora, koda 36300;
– potencialno posebno varstveno območje: Poljanska Sora Log – Škofja Loka, koda 3000237;
– potencialno posebno varstveno območje: Sora Škofja Loka – jez Goričane, koda 3000155.
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj (40. člen ZON). Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti (5. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot).
Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(3) Na ekološko pomembnih območjih je treba posege in dejavnosti načrtovati tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(4) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Prečenja načrtovane komunalne in energetske infrastrukture z vodotokom (Poljanska Sora, Hrastnica) je zaradi vpliva na varstveno območje Natura 2000, treba izvesti s podvrtavanjem pod brežinama in strugo vodotoka. Izkopavanje struge ni dovoljeno.
(5) Na območju naravne vrednote Poljanska Sora, ekološko pomembnih območij Poljanska Sora in Sora in potencialnih posebnih varstvenih območij Poljanska Sora Log – Škofja Loka in Sora Škofja Loka – jez Goričane je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin vodotokov Poljanska Sora in Sora;
– strugo in brežine vodotokov naj se med deli ne nasipa, utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom;
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo;
– med izvedbo del naj se obrežna vegetacija vodotokov ohranja v največji možni meri;
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo;
– brežine naj se po posegu povrne v prvotno stanje in naj se jih dodatno ne utrjuje s kamnom ali betonom;
– gradbena dela pri izgradnji prehoda plinovoda pod Poljansko Soro naj se izvajajo izven drstitvene sezone rib. Dela naj se ne izvajajo v spomladanskem obdobju (od začetka marca do konca maja);
– pri izvedbi gradbenih del naj se izvaja čim manj hrupa zaradi neposredne bližine habitatov ogroženih ptičjih vrst.
(6) Za ohranjanje narave in naravnih vrednot je treba upoštevati še naslednje splošne pogoje:
– pri gradnji naj se izkorišča obstoječe koridorje;
– območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni obseg;
– predvsem med gradnjo je treba v največji meri ohranjati floro, favno in habitatne tipe in s tem biološko pestrost;
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čim prej vzpostaviti prvotno stanje.
(7) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za načrtovanje občinskega lokacijskega načrta za izgradnjo infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal« (ZRSVN, OE Ljubljana, april 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Škofja Loka.

(1) Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno ali boljše stanje. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
(2) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(3) Nad kanalizacijo in plinovodom, ki delno poteka preko kmetijskih zemljišč, je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2 m od osi kanalizacije na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi visokorasle stebelne vegetacije in postavlja opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal.
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, v kolikor pride do njihovega izlitja.
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z določbami Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).

(1) Predvidena gradnja tangira vodno in priobalno zemljišče naslednjih vodotokov:
– vzhodno od mlekarne prečkata Soro plinovoda dimenzije F110 mm (4 bar in 100 milibar) in kanal za odvod sanitarne odpadne vode DN 300 mm;
– severno od novega mostu preko potoka Hrastnico prečkajo potok Hrastnico primarni vodovod DN 400 mm, prenosni vodovod DN 400 mm, sekundarni vodovod DN 125 mm in plinovod dimenzije F110 mm (1 bar). Rezervira se tudi trasa za transportni vodovod DN 200 mm med območjem vrtin v Hrastnici in načrtovanim Vodohranom Puštal;
– na območju Puštala so predvideni štirje iztoki meteorne kanalizacije v odprte vodotoke (Soro, Poljansko Soro in potok Hrastnico).
(2) Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajeno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(3) Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Vsa prečkanja predvidene komunalne in energetske infrastrukture s Poljansko Soro in Hrastnico je treba izvesti s podvrtavanjem pod brežinama in strugo vodotoka. Prečenja načrtovane komunalne in energetske infrastrukture z vodotoki zaradi vpliva na varstveno območje Natura 2000 ni dovoljeno izvesti s prekopi.
(5) Odvajanje in razbremenjevanje padavinskih vod v površinske odvodnike ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti območij.
(6) Prečkanje s strugo vodotokov naj bo izvedeno tako, da bo teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom, v zaščitni cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni, po možnosti obbetoniran profil. Na urejenih odsekih vodotokov je prečkanje izvedeno najmanj 1,00 m pod obstoječim dnom (teme zaščitne cevi).
(7) Na delih kjer trasa infrastrukturnega voda poteka v priobalnem pasu je treba zagotoviti najmanj 3,0 m odmik trase od zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del.
(8) Zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
(9) Del ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah. Preprečeni morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh.
(10) Ureditveno območje ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.
(11) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov,
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast,
– prečkanje s strugo vodotokov mora biti izvedeno ustrezno,
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod,
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe,
– v času gradbenih del je ob in v vodotokih potrebno zagotoviti, da v vodotokih ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti,
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov,
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah,
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja ni dovoljeno.
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na namensko rabo leži v III. območju varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči.
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan;
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa;
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta v celoti posega v vplivno območje kulturnega spomenika Škofja Loka – Mestno jedro (EŠD 737).
(2) V okviru širšega zaščitenega območja so naslednji kulturni spomeniki:
– Puštal – Cerkev s. Križa (EŠD 2522)
– Puštal – Dvorec (EŠD 5885)
– Puštal – Hiša Puštal 12 (EŠD 5896)
– Puštal – Hiša Puštal 13 (EŠD 5897)
– Puštal – Domačija Puštal 74 (EŠD 594)
– Puštal – Hiša Puštal 80 (EŠD 595)
– Puštal – Hiša Puštal 68 (EŠD 14562).
(3) Za spomenike veljajo določila Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/88 in Uradni list RS, št. 31/93).

(1) Javno hidrantno omrežje, potrebno za gašenje požarov v stavbah in drugih objektih, se mora načrtovati v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
(2) Pri projektiranju plinovodnega omrežja in plinske merilne reducirne postaje je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02).
(3) Izdelava študije požarne varnosti je obvezna za komunalno in energetsko infrastrukturo, navedeno v prilogi 1 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06). Študijo požarne varnosti se izdela pri pripravi projektne dokumentacije PGD. Pred izdajo vloge za gradbeno dovoljenje je treba pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.
(4) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(5) Pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Gradbena parcela plinske merilne reducirne postaje zajema zemljišče parc. št. 29/2 in 959/3, obe k.o. Puštal. Gradbena parcela meri 110 m2.

Etapnost gradnje vodovodnega omrežja z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene.

(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč Puštal (v nadaljevanju program opremljanja), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom maj 2008, številka projekta 6073-7 in je priloga temu OPPN.
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– obračunsko območje investicije zajema naselje Puštal, grafični izris je na vpogled v programu opremljanja;
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne opreme so:

+------------------------------------------+-------------------+
|             Komunalna oprema             |  Skupni stroški   |
|                                          | investicije (EUR) |
+------------------------------------------+-------------------+
|Javna razsvetljava                        |            229.444|
+------------------------------------------+-------------------+
|Vodovodno omrežje – sekundarno            |            753.488|
+------------------------------------------+-------------------+
|Vodovodno omrežje – primarno              |            776.891|
+------------------------------------------+-------------------+
|Kanalizacijsko omrežje – odpadne vode     |          1.337.827|
+------------------------------------------+-------------------+
|Kanalizacijsko omrežje – padavinske vode  |          1.121.214|
+------------------------------------------+-------------------+
|Plinovodno omrežje                        |          1.170.625|
+------------------------------------------+-------------------+
|Skupaj                                    |          5.389.488|
+------------------------------------------+-------------------+

– posodobitev sekundarnega vodovodnega omrežja, izgradnja primarnega dela vodovodnega omrežja ter izgradnja meteorne kanalizacije v naselju Puštal se v celoti financira iz drugih virov financiranja. Iz drugih virov financiranja se financira tudi najmanj 20% investicije v kanalizacijsko omrežje. Višina drugih virov financiranja je odvisna tudi od pridobljenih sredstev EU. V kolikor se bodo drugi viri financiranja ali skupni stroški investicije določeni na podlagi projektne dokumentacije, za več kot 10% razlikovali od določenih v programu opremljanja, se izdela novelacijo programa opremljanja.
– obračunski stroški investicije so:

+------------------------------------------+------------------+
|             Komunalna oprema             |    Obračunski    |
|                                          |      stroški     |
|                                          | investicije (EUR)|
+------------------------------------------+------------------+
|Javna razsvetljava                        |           229.444|
+------------------------------------------+------------------+
|Vodovodno omrežje – sekundarno            |                 0|
+------------------------------------------+------------------+
|Vodovodno omrežje – primarno              |                 0|
+------------------------------------------+------------------+
|Kanalizacijsko omrežje – odpadne vode     |         1.070.262|
+------------------------------------------+------------------+
|Kanalizacijsko omrežje – padavinske vode  |                 0|
+------------------------------------------+------------------+
|Plinovodno omrežje                        |         1.170.625|
+------------------------------------------+------------------+
|Skupaj                                    |         2.470.331|
+------------------------------------------+------------------+

– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele (Dpi) in merilom neto tlorisne površine (Dti) je 0,5: 0,5, faktor dejavnosti je 1, olajšav za zavezance ni.
(3) Izračun komunalnega prispevka:
– posameznim objektom v obračunskem območju se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatka o površini gradbene parcele (Aparcela) in podatka o neto tlorisni površini objekta (Atlorisna):
– komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KPi = (Aparcela * Cpi * Dpi) + (Kdejavnost * Atlorisna * Cti * Dti).
– strošek opremljanja na enoto gradbene parcele (Cpi) in na enoto neto tlorisne površine (Cti):

+---------------------------+-----------------+----------------+
|Komunalna oprema           |   Cpi(EUR/m2)   |  Cti(EUR/m2)   |
+---------------------------+-----------------+----------------+
|Javna razsvetljava         |       0,80      |      2,78      |
+---------------------------+-----------------+----------------+
|Kanalizacijsko omrežje     |       3,75      |     12,97      |
+---------------------------+-----------------+----------------+
|Plinovodno omrežje         |       4,10      |     14,18      |
+---------------------------+-----------------+----------------+
|Skupaj                     |       8,65      |     29,93      |
+---------------------------+-----------------+----------------+

– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo se določijo na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Škofja Loka (Uradni list RS, št. 34/08). Način določitve je v programu opremljanja.
– vsi stroški so v EUR na dan uveljavitve programa opremljanja in se letno valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen za nizke gradnje.

(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo vodovodnega omrežja.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(6) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(10) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(4) Za dopustno odstopanje po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

Po izvedbi s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovanih ureditev, so v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka in pod pogojem da z njimi soglašajo upravljalci prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.