Na podlagi 61., 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18., 86. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 17. redni seji dne 3. julija 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl: U-I-116/05-21) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev zbirnega kanala Trata (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073-6, junija 2008, na podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelalo podjetje Hidrosvet, d.o.o, Celje, pod številko projekta 138/07, oktobra 2007.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega:
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka;
– opis prostorskih pogojev za izvedbo zbirnega kanala Trata;
– tehnični opis načrtovanih ureditev kanalizacijskega sistema;
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
– opis območja OPPN;
– podatke o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu;
– elemente za zakoličbo;
– vrednost investicije za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta in tolerance
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinskega podrobnega prostorskega načrta
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskem podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
– prikaz iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z vrisom območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za podeželje Škofja Loka z vrisom območja OPPN, M 1:5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana občine Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M 1:5000;
– komunalna in energetska ureditev, M 1:1000;
– ureditvena situacija, M 1:1000;
– prikaz posega in območja OPPN na digitalnem katastrskem načrtu, M 1:1000;
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:1000;
– načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč ter zakoličba, M 1:1000.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje kanalizacijskega sistema z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti vključno z ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema površino 4,0 m od osi primarnega kanalizacijskega omrežja na odsekih dimenzije 400–800 mm in 5,0 m od osi primarnega kanalizacijskega omrežja na odsekih dimenzije 800–1200 mm obojestransko.
Na območjih, kjer se predvideno kanalizacijsko omrežje približa objektom, se območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ob predpostavki, da se predvidi ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene), zoži. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka preko naslednjih območij urejanja: ID, SK, SKk, SKL-DI 05, SKL-EE 01, SKL-MS 14, SKL-PD 01, SKL-PD 02, SKL-PD 03, SKL-SE 06, SKL-SE 09, SKL-SE 10, SKL-SE 14, SKL-SE 15, SKL-SK 08, SKL-SK 11, SKL-SK 12, SKL-SK 13, SKL-SV 09, SKL-SV 10, SKL-SV 11, SKL-SV 12, SKL-SV 13, SKL-ZD 03, SKL-ZD 04, VIM-SK 04, JOB-ID 06.
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka in obsega naslednja zemljišča:
K.o. Stari Dvor (2029):
121/5, 143/4, 46/3, 752/5, 734/3, 708/1, 707/3, 706, 679/40, 679/17, 679/44, 679/14, 679/13, -213, -307, 1/1, 1/2, 1399, 27/4, 27/5, 27/6, 27/8, 27/9, 31/2, 35, 5/1, 5/5, 84/1, 84/2, 84/3, 84/4, 84/5, 1395/1, 27/2, 37/25, 1388/1, 106, 122/1, 122/4, 123/3, 148/10, 148/9, 119/3, 122/3, 127/1, 1405, 143/3, 154/1, 656/2, 656/4, 679/11, 679/12, 100/1, 101/1, 103/2, 1388/1, 99/6, 37/1, 752/2, 148/13, 148/14, 123/12, 123/11
K.o. Suha (2030):
1219, 1207/11, 1207/13, 860/1, 860/2, 860/3, 865/4, 888/4, 860/4, 865/2, 944, 946/1, 946/3, 644/1, 644/2, 644/3, 645, 648, 1199/2, 1200, 1201/1, 633/1, 633/7, 633/8, 633/9, 634, 1207/2, 733/1, 735, 736, 737, 763, 773, 779/1, 780, 781, 948/1, 947/1, 946/1, 1219, 1191/2, 862/4, 600/31, 1209/1, -72, -73.
(4) Poleg zemljišč ali delov zemljišč navedenih v tretjem odstavku tega člena bo poseg zaradi gradnje in obratovanja načrtovanega kanalizacijskega omrežja tudi na naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč, na katerih velja prostorski izvedbeni akt iz prvega odstavka 8. člena tega odloka in niso del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta:
– ureditveno območje prostorskega izvedbenega akta za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke:
K.o. Suha
860/2, 865/2, 888/4, 865/4, 862/2, 862/1, 860/1, 1207/11, 862/4
K.o. Stari Dvor
5/5, 5/1
(5) Načrtovani zbirni kanal Trata s spremljajočimi objekti, razbremenilni kanal v odvodnik reko Soro in kanal za odpadne padavinske vode tangirajo naslednja zemljišča:
a) Zbirni kanal Trata
K.o. Stari Dvor (2029):
46/3, 752/5, 734/3, 708/1, 707/3, 706, 679/40, 679/17, 679/14, 679/13, 1405, 656/2, 656/4, 679/12, 100/1, 101/1, 103/2
K.o. Suha (2030):
1209/1, 944, 946/3, 644/1, 645, 648, 948/1, 947/1, 946/1, 1219, 860/2, 888/4, 865/4, 862/4, 862/2, 644/2, 860/4
b) Razbremenilnik R6
K.o. Suha (2030):
644/1, 1209/1
c) Razbremenilnik R7
K.o. Suha (2030):
1207/13, 944, 946/1
d) Razbremenilni bazen deževnih vod RBDV (R20)
– RBDV (R20)
K.o. Suha (2030):
947/1, 948/1
– nov izliv v potok Sušica
K.o. Suha (2030):
947/1
e) Kanal za odpadne padavinske vode
K.o. Stari Dvor (2029):
-307, 1/2, 1399, 27/4, 27/8, 5/1, 84/1, 84/2, 84/3, 84/4, 84/5, 1395/1, 27/2, 37/1, 37/25, 1388/1, 106, 122/4, 123/3, 148/10, 148/14, 123/11, 123/12, 5/5
K.o. Suha (2030):
1207/11, 1207/13, 860/1, 860/2, 860/3, 862/1, 862/2, 865/2, 865/4, 862/4
f) Razbremenilni kanal
K.o. Suha (2030):
1209/1, 1199/2, 1200, 1201/1, 633/7, 633/8, 633/9, 634, 733/1, 735, 736, 737, 763, 773, 779/1, 781, 1207/2.

(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ureja posodobitev nekaterih odsekov zbirnega kanala Trata in pripadajočih funkcionalnih objektov, razbremenilnega kanala od križišča Ljubljanske ceste in ceste Hafnerjevo naselje do Sore, ter kanala za odpadno padavinsko vodo, ki poteka od Alpetourja do Ljubljanske ceste in nato v potok Sušica.
(2) Zbirni kanal Trata
1. Na zbirnem kanalu Trata je predvidena zamenjava naslednjih cevi:
– kanal v industrijski coni na odseku od proizvodnih obratov podjetja Jelovica do križišča Ljubljanske ceste in ceste Hafnerjevo naselje dimenzije 400 – 600 mm se zamenja s cevmi dimenzije 1100 mm v dolžini 239 m, s cevmi dimenzije 1000 mm v dolžini 344 m, s cevmi dimenzije 800 mm v dolžini 182 m, s cevmi dimenzije 600 mm v dolžini 50 m in cevmi dimenzije 400 mm v dolžini 88 m;
– obstoječi navezovalni kanal na obstoječi razbremenilnik R6 dimenzije 800 mm v dolžini 40 m se zamenja s cevovodom dimenzije 1000 mm v dolžini 28 m in s cevovodom dimenzije 1200 mm v dolžini 12 m. Izvede se prevezava, tako da v novi razbremenilnik R6 pride iz vzhodne smeri namesto dveh samo ena cev;
– kanal dimenzije 600 mm v dolžini 162 m na odseku med razbremenilnikom R7 in razbremenilnim bazenom deževnih vod RBDV (R20) se zamenja s cevovodom dimenzije 1200 mm. Na tem odseku zbirni kanal Trata prečka potok Sušica. Zaradi povečanja dimenzije zbirnega kanala Trata iz sedanjih 600 mm na 1200 mm in pogojev da mora biti prečkanje s strugo izvedeno tako, da je teme cevi najmanj 1,2 m pod dnom struge vodotoka (smernice Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami), je treba prečkanje zbirnega kanala Trata in struge potoka Sušica izvesti s sifonom. Direktni gravitacijski priključek zaradi že izgrajenega razbremenilnega bazena deževnih vod (RBDV 900 m3 (R20)) ni možen. Sifon je lociran neposredno na RBDV (R20). Sifon se prične in konča z dvoprekatnima revizijskima jaškoma iz armiranega betona med katerima je predvidena cev dimenzije 400 mm (za sušni dotok) in dvojna cev dimenzije 900 mm (padavinski dotok). Cevi pod strugo Sušice so obbetonirane. Objekt sifona je zasnovan tako, da je možno katerokoli cev izključiti iz obratovanja. Dno vstopnega jaška je poglobljeno za namestitev prenosne potopne črpalke za izčrpavanje odpadne vode iz sifona (za cevi, ki so izključene iz delovanja). Prenosna črpalka bo napajana preko prenosnega agregata;
– kanal dimenzije 400–600 mm iz razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV (R20) v dolžini 200 m se zamenja s cevovodom dimenzije 600 mm.
Vsi odseki načrtovanega kanala Trata bodo potekali po obstoječih trasah in bodo vkopani na globini med 2,0 in 4,5 m.
Poleg zamenjave posameznih odsekov kanala Trata je treba zaradi gradnje padavinskega kanala iz petega odstavka tega člena na odseku, kjer je načrtovana gradnja novega padavinskega kanala dimenzije 900 mm izven nasipa regionalne ceste R1 – 210/1078, prestaviti odsek zbirnega kanala Trata dimenzije 1300 mm v dolžini 90 m. Trasa novega kanala bo prestavljena v deviacijo ceste »1-2« južno od regionalne ceste.
2. Funkcionalni objekti na trasi zbirnega kanala Trata
Razbremenilnik R6
Na zbirnem kanalu se v celoti zamenja razbremenilnik R6 na križišču Ljubljanske ceste in ceste Hafnerjevo naselje. Premer vtočne cevi v razbremenilnik bo 1200 mm, premer razbremenilne cevi iz razbremenilnika 1200 mm. Iztočna cev premera 1000 mm v smeri R7 ostane nespremenjena.
Razbremenilnik R7
Dimenzija vtočne cevi obstoječega razbremenilnika R7, ki je lociran vzhodno od potoka Sušica, je 1300 mm, iztočna cev pa je dimenzije 600 mm. Dimenzija iztočne cevi se spremeni iz 600 mm na 1200 mm, tako da razbremenilnik ne bo imel več funkcije razbremenilnika. Njegovo funkcijo bo prevzel obstoječi razbremenilni bazen deževnih vod RBDV (R20) volumna 900 m3.
Razbremenilni bazen deževnih vod
Na razbremenilnem bazenu deževnih vod RBDV (R20) volumna 900 m3 se izvede povečanje profila obstoječe vtočne cevi iz dimenzije 600 mm na 1200 mm in nov izliv v potok Sušica dimenzije 1200 mm. Razbremenilni bazen deževnih vod bo tako prevzel funkcijo razbremenilnika R7.
(3) Razbremenilni kanal v odvodnik Soro
Od razbremenilnika R6 na Križišču Ljubljanske ceste in ceste Hafnerjevo naselje do Sore se v celoti zamenja razbremenilni kanal dimenzije 700 mm s kanalom dimenzije 1200 mm v dolžini 632 m.
Načrtovani razbremenilni kanal bo potekal po obstoječi trasi in bo vkopan na globini med 2,0 in 4,0 m.
(4) Kanal za odpadne padavinske vode
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izvede zamenjava kanala za odpadno padavinsko vodo za del industrijske cone Trata, ki poteka od Alpetour-ja do Ljubljanske ceste, nato pa do izliva v potok Sušica.
Obstoječi kanal dimenzije 500 mm se zamenja s cevovodom dimenzije 900 v dolžini 742 m. Načrtovani padavinski kanal bo potekal po trasi obstoječega padavinskega kanala, razen na odseku, kjer obstoječi padavinski kanal poteka v nasipu rekonstruirane regionalne ceste R1 – 210/1078. Na tem odseku bo trasa načrtovanega padavinskega kanala potekala v deviaciji ceste »1 – 2« južno od regionalne ceste.
Načrtovani kanal za padavinske vode bo vkopan na globini med 0,9 in 6,0 m.

(1) Znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in na zemljiščih ali delih zemljišč, preko katerih je predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja, pa niso del območja tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta. S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ohranja obstoječa namenska raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovanega kanalizacijskega sistema.
(2) Zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja bo treba odstraniti nekatera drevesa in ostalo vegetacijo vzdolž trase predvidenega kanalizacijskega omrežja. Vso odstranjeno vegetacijo je, če jo to izvedljivo, potrebno nadomestiti.

V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Pri tem je potrebno upoštevati pas z omejitvijo širine 2 m od osi predvidenega zbirnega kanala Trata, razbremenilnega kanala iz razbremenilnika R6 in padavinskega kanala na vsako stran. V tem pasu naj se ne postavlja ograj ali opor, sadi rastlin s koreninami globljimi kot 0,5 m in obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m. Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Zaradi varstva kanalizacijskega sistema pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek kanalov. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema.

(1) Načrtovano komunalno in energetsko omrežje poteka po ureditvenem območju prostorskega izvedbenega akta za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)« (Uradni list RS, št. 48/02).
(2) Posodobitev zbirnega kanala Trata je po določilih navedenega izvedbenega prostorskega akta dovoljena. Na mestih, kjer načrtovano kanalizacijsko omrežje poteka po območju veljavnega prostorskega akta za Poljansko obvoznico, je trasa prilagojena načrtovanim ureditvam tega akta.

(1) Pred začetkom gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanega kanalizacijskega omrežja.
(2) Za potrebe gradnje in obratovanje predvidenega kanalizacijskega sistema ni treba izvesti novih prometnih povezav. Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(4) Prečkanja oziroma poteki po lokalnih cestah se izvedejo s prekopi. Vsa prečkanja predvidenih kanalov z državno cesto naj se predvidi s podbijanjem oziroma podvrtavanjem vozišča. V primeru, da podbijanje oziroma podvrtavanje vozišča ni možno, je treba predvideti ustrezne rešitve, jih utemeljiti in nanje obvezno pridobiti soglasje DRSC.
(5) Za izvajanje del v regionalni cesti R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca, regionalni cesti R2 403 -1076 Češnjica–Škofja Loka in lokalnih cestah je treba pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste. Zaradi gradnje kanalizacijskega sistema ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor).
(6) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom, in sicer tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča), cestišče pa se sanira v enaki obliki in kvaliteti, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(7) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z zakonom o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 33/06, 45/08) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.

(1) Načrtovano kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v varovalnem pasu državne ceste R1 210 – 1078 Škofja Loka–Jeprca.
(2) Načrtovani razbremenilni kanal v reko Soro prečka državno cesto R1 210 – 1078 Škofja Loka–Jeprca v stacionaži državne ceste km 0+728.
(3) Načrtovani kanal za padavinske vode v stacionaži regionalne ceste R1 210 – 1078 Škofja Lok –Jeprca km 0+278 prečka in poteka v varovalnem pasu že izvedenega odseka načrtovane Poljanske obvoznice po »Odloku o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loka (Uradni list RS, št. 48/02) in projektni dokumentaciji za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofja Loka. Trasa načrtovanega padavinskega kanala, ki poteka v deviaciji ceste »1-2« ne sme posegati v nasip že izvedenega odseka Poljanske obvoznice, za kar je treba v projektni dokumentaciji predvideti ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (zagatne stene). Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati PID projekt že izvedenega odseka Poljanske obvoznice, ki ga je izdelalo Spit gradbeni inženiring d.o.o. pod št. projekta 109 – 01/07, novembra 2007.
(4) Načrtovano kanalizacijsko omrežje poteka po obstoječih lokalnih cestah.
(5) Načrtovano kanalizacijsko omrežje se v km 586+250 m približa železniški progi Ljubljana–Jesenice na oddaljenost 100 m.

(1) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
(2) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega kanalizacijskega sistema s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.
(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Za potrebe vzdrževanja kanalizacijskega sistema mora biti zagotovljen nemoten dostop za vozila za čiščenje kanalov.

Predvideno kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju obstoječih komunalnih vodov:
Vodovod:
Načrtovani zbirni kanal Trata prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih pomembnejših vodovodov:
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 400 mm severno od Jelovice,
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 250 mm pri Alpetour-ju,
– poteka vzporedno in prečka obstoječi vodovod dimenzije 160 mm od Alpetour-ja do OŠ Cvetka Golarja,
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 250 mm, ki poteka od Starega dvora proti Suhi.
Načrtovani kanal za odvajanje padavinskih vod prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih pomembnejših vodovodov:
– poteka vzporedno in prečka obstoječi vodovod dimenzije 250 mm, ki poteka od Starega dvora proti Suhi.
Plinovodno omrežje:
Načrtovano kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih pomembnejših plinovodov:
– v cesti vzhodno od Alpetour-ja prečka (v stacionaži 0+525 m) in poteka v varstvenem pasu prenosnega plinovoda v upravljanju Geoplin plinovodi d.o.o. z oznako 10300 DN 200 (zbirni kanal Trata),
– prečka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje z oznako BA DN 250 mm v križišču južno od Alpetour-ja (zbirni kanal Trata),
– prečka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje z oznako BC – 2 PE 160 mm pri OŠ Cvetka Golarja v Frankovem naselju (zbirni kanal Trata),
– prečka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje z oznako AA DN 200 mm in BB PE 110 mm v križišču pred bloki v Frankovem naselju (kanal za odvajanje padavinskih vod).
Elektroenergetski vodi:
Načrtovane ureditve prečkajo oziroma potekajo v vplivnem območju SN in NN vodov ter 110 kV daljnovoda Kleče – Škofja Loka – Okroglo 2.

Zaradi gradnje načrtovanega kanalizacijskega sistema se ruši obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki se posodablja in razbremenilnik R6, ki se nadomesti z novim. Kjer bo potrebno, se zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja začasno odstrani ograje, ki jih je treba po končani gradnji postaviti v prvotno stanje. Drugo rušenje obstoječih objektov in naprav ni predvideno.

(1) Zaradi gradnje zbirnega kanala Trata bo potrebna odstranitev dreves ob potoku Sušica.
(2) Vsa odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na celotni trasi predvidnega kanalizacijskega omrežja je potrebno nadomestiti.
(3) Pri vseh izkopih v bližini dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).

(1) Trasa načrtovanega kanala za odvajanje odpadnih padavinskih vod posega v naslednja območja naravnih vrednot:
– Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod, ident. št. 4428 V,
– Škofja Loka – hrastov gozd, ident. št. 7882,
– Lipica – rečna terasa, ident št. 7883,
– Suha, ident. št. 5380.
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega. V tem primeru naj se posegi in dejavnosti na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti in na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način da se dane geomorfološke, hidrološke vrednote in ekosistemske vrednote bistveno ne spremenijo in da se ne poruši naravno ravnovesje.
(3) Trasa načrtovanega kanala posega v ekološko pomembno območje: Sora, ident. št. 35300. Posege na ekološko pomembnih območjih naj se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatnih rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(4) Trasa načrtovanega kanala posega v območje Natura 2000: Sora Škofja Loka – jez Goričane, koda SI3000155. Na območjih Natura 2000 naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj naj se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin.
Poleg tega je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov na območju posebnega varstvenega območja: Sora Škofja Loka – jez Goričane, koda SI3000155 obvezno upoštevati še naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka Sora,
– strugo in brežine vodotokov naj se ne posega z mehanskimi posegi,
– strugo in brežine vodotoka naj se med deli ne nasipa, utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom,
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo,
– v obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem,
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo.
(5) Za ohranjanje narave in naravnih vrednot je treba upoštevati še naslednje splošne pogoje:
– pri gradnji naj se izkorišča obstoječe koridorje,
– območje gradbišča je potrebno omejiti na najmanjši možni obseg,
– predvsem med gradnjo je treba v največji meri ohranjati floro, favno in habitatne tipe in s tem biološko pestrost,
– v kolikor se gradbena dela približajo rastišču dreves naj se izkop izvaja ročno,
– končno odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala in izpuščanje tekočin v naravno okolje ni dovoljeno,
– po izgradnji je potrebno na območju gradbišča čim prej vzpostaviti prvotno stanje.
(6) Glede na to, da bo potekala gradnja kanalizacijskega omrežja na območju naravnih vrednot, območju Nature 2000 in ekološko pomembnem območju po obstoječih trasah, glede na to, da bistvenega posega ne bo, in glede na to, da bo končani gradnji vzpostavljeno prvotno stanje, bistvenega vpliva ne bo.
(7) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za posodobitev zbirnega kanala Trata« (ZRSVN, OE Ljubljana, avgust 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Škofja Loka.

(1) Trasa predvidenega razbremenilnega kanala od razbremenilnika R6 do reke Sore bo potekala po kmetijskih zemljiščih.
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
(3) Po izvedbi del je treba kmetijska zemljišča čimprej vzpostaviti v prvotno stanje.
(4) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(5) Nad predvidenim razbremenilnim kanalom v reko Soro je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2 m od osi na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 0,5 m, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in postavlja opor, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6) Nad predvidenim razbremenilnim kanalom v reko Soro je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 3 m od osi na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi visokorasle stebelne vegetacije.
(7) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa.
(8) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal.
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, kolikor pride do njihovega izlitja.
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(7) Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(1) Predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja tangira vodno in priobalno zemljišče vodotoka reke Sore in potoka Sušica.
Reko Soro tangira predviden razbremenilni kanal od razbremenilnika R6 do reke Sore.
Potok Sušica je tangiran na treh mestih:
– prečkanje potoka s posodobljenim zbirnim kanalom Trata na odseku med razbremenilnikom R7 in razbremenilnim bazenom deževnih vod RBDV (R20),
– izliv padavinske vode iz posodobljenega kanala za odpadne padavinske vode,
– posodobljeni izliv iz razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV (R20).
Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja ali drugih posegov znotraj območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. Gradnja kanalizacijskega omrežja na območju vodnega in priobalnega zemljišča poteka po obstoječih trasah, po končani gradnji pa bo vzpostavljeno prvotno stanje, zato vpliva ne bo.
(3) Del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah. Preprečeni morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh. Zaradi odvajanja vode v površinske odvodnike, je treba narediti hidrološko – hidravlično presojo obremenitve recipienta z vplivi na visokovodne razmere dolvodno od iztoka. Vsi jaški do kote najmanj 0,5 m nad koto pričakovane stoletne vode morajo biti izvedeni vodotesno.
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.
(5) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov,
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast,
– prečkanje s strugo vodotoka Sušica naj bo izvedeno tako, da je teme zaščitne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom struge, v zaščitni cevi, obojestransko označeno s smernimi kamni, po možnosti obbetoniran profil. Na urejenih odsekih vodotokov je lahko prečkanje izvedeno najmanj 1,00 m pod obstoječim dnom (teme zaščitne cevi),
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod,
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe,
– v času gradbenih del je ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti,
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov,
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod,
– dela naj se po možnosti izvajajo v sušnem obdobju, tako da se lahko izvaja klasični izkop brez horizontalnega podvrtavanja pod potokom. Po končani gradnji je treba strugo in brežine vodotoka vzpostaviti v prvotno stanje.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča,
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine,
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah,
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do zdrsa ali erodiranja ni dovoljeno.
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na namensko rabo leži v II., III. in IV. območju varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v II. območju varstva pred hrupom je 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v IV. območju varstva pred hrupom je 75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči.
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan,
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa,
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

Trasa predvidenega zbirnega kanala Trata na delu odseka od razbremenilnega bazena deževnih vod (RBDV (R20)) do čistilne naprave poteka v vplivnem območju enote kulturne dediščine EŠD Suha pri Škofji Loki – Domačija Suška 52. Po končani gradnji bo vzpostavljeno prvotno stanje, zato poseg ne bo imel vpliva na varovane lastnosti spomenika.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju kanalizacijskega sistema je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Etapnost gradnje kanalizacijskega omrežja z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene.

(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(6) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(10) Investitor mora nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe.
(11) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(4) Za dopustno odstopanje po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

Po izvedbi s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovanih ureditev so v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela na prometni prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka in pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec kanalizacijske infrastrukture.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.